3 nć. ' J-j
85. številka.
Izdanje za nedeljo 18. Julija 1897.
(t Trsta, t soboto zvečer dne 17. julija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIMOBT"
lakaja po trikrat na teden t ieitlh Is* danjih ob tovhlli, 6«t»IKlh ln aobotah. Zjntranje izdanje ii-
haja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. url večer. — Obojno Izdanje »tane: ■k Jeden meaeo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 ■atri aeaeo. ..3.- . D .4.50 ae pol let« ... 8.- . I J 9.-i« v«e leto . . , 12.— . , .18.— Naredila« le plaftevatl naprej aa aarečhe hrei prtleiene aerainlie ae aprava ne ezlra.
FoaiuniSrie itevilke ae dobivajo v pro-dajalnleab tobaka v Iratu po S nvfi. iivon Trata po 41 nvč.
EDINOST
Oglaai ae račune pe tarifa v petita; >a naaiove t debelini črkami ae plačoje
{roator, kolikor obaef a navadnih vratk. 'oalana, oamrtnioe in javne zahvale, do-mati oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Vai dopiai naj ae poiiljajo uredništva ulica Caaerma it. 13. Vaako puno mora biti frank ovano, ker nefrankovana ae ne
iprejamajo, Rokopiai ae ne vnačajo,
Naročnino, reklamacije in oglaae apre* jonaa upravniitvo ulica Uolino pic-oolo hit. II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklama oije ao proate poštnine.
BUsllo alovanaktga političnog* drvilva mm Primorsko,
««ni«M J• MM".
Slovenski poslanci, kje ste?!
V Ljabljani, dne 14. julija 1897.
Ni dolgo tema, kar je izšel v starem in pre-zaslužnem Itajarskem glasila v .Slovenskem Go< spodarja" dobrodošel članek, v katerem se poživljajo vsa slovenska politična društva na složno delo v sedanjem časa, ki ni le velepomemben z* ves nadaljnji razvoi cialitvanske politike, nego je morda usodepoln za vse Slovane v Avstriji in Slovence de posebej.
Brutalno nastopanje liberalnih in nacijonalnih Nemcev, nezaslišano hnjskajoče delovanje nemških dižavnozborskih poslancev, v sramotni slogi kla-njajočih ae voditeljstvu razapitega Prusjaka Sch8-nererja, nepretržna vrsta shodov, skupščin in zborovanj, ki se brezizjemno obračajo proti sedanji vladi, proti sedanji slovenski večini ter proti ravnopravnosti in jednakopravnosti Slovanov, fanatične izjave, resolucije in grozilni sklepi, vabeči na skrajni, brezobzirni in vseh sredstev se poslužujoči politični boj ... . vse to in še drugi pojavi, katere zasledujemo po zaključka poslednjega zasedanja državnega zbora, so „Slov. Gospodarju* ne-ovrgljiv znak, da se nam je nadejati prej ali slej dogodkov in izprememb, na katere se moramo pripraviti pravočasno zlasti Slovenci. Taktiko, program nam je treba določiti v tej soparni dobi pred neizogibno hudo nevihto, da nas ne prehiti nesreča, v kateri bi potem stali presenečeni in prestrašeni ter bi se ne mogli in ne vedeli pomoči več.
Na delo vabi torej nujno »Slov. Gespodar", in menda v znak popolnega somišljenstva je ponatisnil „Slov. Narod" v prvi številki ves dotični, rodoljubja in previdnosti polni članek.
V 156. številki „Slovenskega Naroda" pa je izšel sličen dopis, datovan iz Celovca, v katerem se prav kakor v omenjenem štajerskem listu naglasa velika pomembnost sedanje dobe za avstrijske Slovane, kjer se povdarja opasnost za sedanjo parlamentarno večino ter obsoja nezaslišano poče-njanje naših najljutejših sovražnikov, Nemcev. Dopisnik pa vprašaje;
„Kaj pa mi Slovenci P Ali za nas ne veljajo ustavni zakoni ? Bodemo»li mar gledali to nečuveno rovarenje Nemcev, mi Slovenci, ki bi morali tudi imeti že davno take jezikovne naredbe ? Ali naj mar odobravamo, kar se godi sedaj po Avstriji ? !" .... Slovenci, ganimo se tudi mi! Kakor delajo naši bratje 11a severu in vzhodu, tako je tud; naša dolžnost, da pokažemo svojim nasprotnikom, da slovenski živelj še živi, akoravno je bil teptan toliko časa, da je zopet vstal in se probudil. Ali bi ne kazalo tudi nam prirediti tak strankarski shod, in sicer nekak protishod .strankarskemu shodu nemških poslancev iz planinskih dežel ?!
Da, potreben, prepotreben je tak shod! Nemcem je treba odgovoriti na njihovo žaljivo in krivično vedenje napram Čehom in Slovencem. To je jedno. Drugo pa je: izjaviti in dc kazati solidarnost vseh slovenskih in hrvatskih drž. poslancev v tej kritični dobi, pa formulovati svoje zahteve za bodočnost ter precizovati svojo taktiko za—vse slučaje. Tudi Slovencem in Hrvatom treba nujno jezikovnih naredb, tudi Slovenci in Hrvatje se morajo izraziti solidarne z Čehi za ravnopravnost vseh avstrijskih narodov, tudi Jugoslovani se moramo izreči proti centralizmu ter označiti svoj položaj in jasno povedati svoje razmerje do vlade
in različnih političnih strank. Skratka: v sedanji napeti dobi treba političnim društvom, strankam in poslancem razgovoriti se toliko važnega in nujnega, da podpiše vsaki rodoljub z obema rokama predlog v .Slov. Narodu-, naj se priredi čim prej tak vseslovanski shod, na katerem bi se sestali vsi slovenski in hrvatski državni poslanci Cislitvanije, pa zaupni možje iz vseh slovenskih pokrajin.
Zato pa vprašujem: poslanci, kje ste ? Slovenski poslanci ae morajo lotiti akcije. Ako prirejajo nemški poslanci vseh strank shod za shodom, ako govore svojim volilcem na raznih krajih ter jih poučujejo in informnjejo, ako ne štedijo niti časa niti denarja, nego se vozijo iz kraja v kraj, zakaj se ne pokažejo naši poslanci skoro nikjer? — V silno resni dobi živimo. Narod potrebuje pouka, narod želi vedeti „kaj pomeni vse to čudno vrenje po naši državi, zahteva računa od svojih zastopnikov . . . naši poslanci pa tiče v hladni seuci domačega vrta ali pa se „odpočivajo" ▼ — letoviščih.
Radi tega pa naj se ponovi tudi v „Edinosti" poziv do vseh naših poslancev, naj bodo učitelji naroda v tej kritiiSni dobi, naj uvažujejo nasvete slovenskih listov, naj pridejo nemudoma mej narod, da izvedo njega želje ter da ga pripravijo na bodočnost.
To je želja moja, in menim, da nisem osamljen.	________Dolenjec.
DOPISI.
Iz Lokve, dne 16. julija 1897. (Ivz. dop.)
„Bolj dan aa dan brli življonje sveča, Dok ler ji reje zmanjka in ugasne".
Prcbiren.
Nemila, neizprosna imrt pokosila je zopet iz naše srede mladeniča, ki bi bil postal mož, ka-koršnih silno potrebuje naš teptani narod. Zatisnil je svoje zemeljske oči, ter legel v prerani grob od vseh čislani, spoštovani in nepozabni mladenič, g. Ivan F a b i a n i, trgovec in posestnik v Lokvi v zorni dobi 25 let.
Veliko veaelje je inel do šole, ter je tudi z dobrim vspehom dovršil šest latinskih šol. Rad bi bil nadaljeval gimnazijske nauke, da bi potem tem vspešneje mogel delovati svojemu milemu narodu v korist; pa nemila osotla prečrtala mu je to veselje. — V zgodili mladosti zgubil je mladenič skrbnega in podvzelnega očeta, in kmalu zatem ugrabila mu je smrt še ljubljeno in doorotljivo mater — ostal je neizkušen mladenič s tremi se-strami, prepuščen sam sebi; popustiti je moral sedaj šolo, ter ae poprijeti doma trgovine. — Da si še mlad, je vendar vodil gospodarstvo spretno in srečno
Nemila usoda ga je obiskala zopet; prišla so vojaška leta, moral je pustiti doma trgovino, ker potisnili so ga v vojaško suknjo. To ga je potilo močno. Mungo je prosil in hodil okoli pravice, da bi ga ^osvobodili vojaške alužbe. Sirota brez očeta, brez matere, brez svetovalca skušal je sedaj, kaj je zavist! Posrečilo se mu je sicer s pomočjo slav. glavarstva Postojinskega v toliko, da jo — potrjen za tri leta — služil samo nekoliko mesecev, pa tudi to je bilo zanj preveč. V šibko telo usadila se je na vojaških vajah kal bo-lezui. Poznalo se mu sicer ni, tudi sam ni čutil tega. Zato je bil vedno vesel; novim veseljem se
je poprijel trgovine, bil srečen in zadovoljen doma med svojimi. Rad je zahajal v poštena slovenska društva, podpiral vsako narodno podjetje in vselej je zadovoljno segel v žep, da položi dar na altar domovine za narodne svetinje. Kakor je bil po* kojnik mož v narodnih stvareh, tako je bil poštenjak tudi v verskem obzira. Mnogo je danes, žali bože, izobražencev, tudi med Slovenci, ki se ogibajo cerkve, ki mrzijo in zaničujejo vse, kar je verskega. Naš Ivan pa je bil vzgled tudi v tem; vestno je dajal Boga, kar je božjega. Vprašajte ubozega trpina, ki živi ob zaslužku: kdo mu je pomagal in preložil mnogokrat v denarni stiski ?! Koliko jih je ohranil, kader ni bilo zaslužka! Ko je nmrla njegova blaga mati, rekli so reveži: „mati revežev je šla I" — Tudi s Teboj, dragi Ivan, legel je v grob dobrotnik siromakov. Zapustil si nas zgodaj — d k, prezgodaj si se preselil v boljšo domovino
Tje, kamor moč preganjalcev ne seže, Tje, kamor njih kivic ne bo za nami, Tje, kjer znebi se človek vsake teže,
Tje v posteljo postlano v črni jami, V kateri spi, kdor vanjo spat sevleže, Da glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Dolga vrsta pogrebcev pokazala je dne 15. julija, da je imel ranjki mnogo prijateljev iz vseh stanov. Od blizo in daleč so prišli prijatelji in znanci iz-kazat mu zadnjo čast na tem svetu. Ko so po« grebci spustili krato v zemljo, zapeli so mu domači pevci zadnjikrat na tem svetu tiho-milo:
„Blagor mu, ki se spočije, V črni zemlji v Bogu spi J*
Zarosile so vseh oči — žalostnim srcem smo se poslovili od groba, ki nuni prav živo kliče — minljivost človeškega življenja. „Kak' kratko je veselih dni število l* Počivaj v miru, ter uživaj plačilo tam gori nad zvezdami, kjer lepše solnce tebi sije, — lepša zarja rumeni!
Polltiike vesti
V TRSTU, dne 17. julija 1897.
V občinskem sveta danajskem je prijavil včeraj župan naredbo, glasom katere minister-skemu predsedniku grofu Badeniju ni bilo mogoče, da bi izposlora! avdijenc'jo pri cesarju oni deputaciji občinskega sveta, katera je hotela izročiti Njeg. Veličanstvu adreso o jezikovnem vprašanju.
Nemci na Češkem. Z ozirom na naše včerajšnjo vprašanje do velečastitega gospoda držav-nopravdniškega namestnika F r a u s a nam je zabeležiti, da so Nemci v Češki razposlali na vse nemške liste tega sveta poročila o nemirih, — oziroma o „komediji v Hebu". V teh poročilih mrgoli laži in zatožb proti pražki policiji, češ, le-ta sama je prouzročila ves vihar, ker je — izvrševala avstrijske zakone. Policija iz Prage pa se je vedla povsem mirno in dostojno in ni dajala ni-kakih znakov od sebe kakega strankarskega m e n e n j a. Še več — praška policija je cel6 požrla marsikako krivico; tako ono, da sa je ljudstvo v avstrijskem Hebu branilo dajati avstrijski policiji hrane in stanovanja in to iz samega soviaštva, ker je prišla ista iz Prage zabranjevat veleizdajalske izbruhe. Popolnoma opravičena bi bila jeza izdajskih germauofilov, ako bi se bili izvrSevatelji zakonov spozabili do kakega subjektivno • protinemškega pojava in bi bili dajali duška osebni narodni mržnji nasproti Nemcem.
Ako bi bili Nemci de m ons trovali samo v narodno-poljtičnem smisla, iu ne v d r i a v d o -i z d a j s k e m, tedaj je gotovo, da bi pražke policije na konjih ne bilo v Heb !
Avstrijski zakoni Fami na sebi ne zabr&njujejo narodnostim svoje narodne utrdbe. A\strija sloni na temelju narodnostne ravnopravnosti in vsakdo* ki dela nasproti tem /akonom v jednem ali drugem smislu, dela proti državi s..mi ; torej je tako-rekoč že a priori izdajalec države. Vse kaj drnzega je, ako se uradnik oblasti poka že narodnega strankarja in pozabljada ima na sebi državno uniformo in ako se to godi celo tedaj, kadar nastopa proti ljudstvu, katero brani izkljcrni le svojo narodnost in je razžaljeno zaradi krivic, ki se delajo njegovi narodnosti. Upamo da si Frau* dovolj trezno raztol-mači to razliko. Narodnost je narodnost, uniforma je pa — uniforma.
Toda z ozirom na to še jedno opazko: Slovencu na tržaškem ozemlju se šteje v zlo, ako brani svojo narodnost. In Slovenec je avstrijski državljan. O Slovencu se se nikdar ni čulo, še manje pa »noglo dokazati, da bi gojil protidinastičue težnje, kar se je o izvestnih drugorodnih krogih živečih na ozemlju tržaškem dokazalo že opetovano.
In vendar trde Italijaui v Trstu, da jim gre za njihovo narodnost, katero bi baje kar likratu ugonobili Slovenci, ako bi se jim pustilo svobodno roko. Tako domnevanje je falziftkovanje dejstev, kajti Slovenci smu prepohlevn: in prepojeni, da bi trli koga druzega politični, ako bi tudi imeli k temu oblast in moč. Ako pa bi, pravimo: ako bi Slovenci pošloveuili v^s Trst, tedaj bi se še ni za jeden las ne premenila državna meja. Kajti za Trstom živi kompaktna masa Slovencev in meja avstrijska je še le onstran Kormina. Kako pa smatrajo izvestni Italijani Trst in Primorje že danes ? Ga li ne smatrajo za kos podaljšan« Italije? Ali se umejemo?
Zahvala knezu Frideriku Schwarzen-bergu. Slovenuko narodno-pohtično društvo .Sloga" v Gorici je poslalo knezu Frideriku Schwarzen-bergu češko brzojavko, ki se glasi v prevodu tako-le : Slovensko narodno - politično društvo .Sloga" v Gorici je sklenilo jednoglasno v današnji odborovi seji, najsrčneje zahvaliti Vašo Jasnost imenom slovenskega naroda na Goriškem za Vaš znameniti govor v Čeških Budjejevicih 41, m. zlasti za Vaše jako simpatiške besede v lepšo prihodnost našega bednega in prav v zadnjem času naj-silueje zatiranega naroda na Primorskem. Prepričani, da Vaša Jasnost tndi v bodoče ne pozabi bratskega naroda slovenskega iu hrvatskega v trdem boju za svoj obstanek, in da bodete s6 Svojo uplivno besedo vedno podpirali njegova opravičena kulturna in narodna prizadevanja, kličemo Vam odkritosrčni in hvaležni jugoslovanski: Živio 1
l)r. A. Gregorčič	A. Gabr&ček.
prodseduik.	tajnik.
Podobno zahvalo poslali so tudi Slovenci Spodnjega Staje rja visokemu boritelju za obstanek slovanskih narodov v Avstriji.
Štrajk nemških občin. Schonerer je sedaj poveljnik združene nemške opozicije. Ta avstrijski vice-Bismarck je nabral različnega orožja v svojem arzenalu. Prvo orožje je bilo ob*trukcija v parlamentu ; drugo: demonstracije proti državi izven države; tretje: poulični izgradi iaj demonstracije ; četrto: prepevanje velenemških in veleizdajskih pesmi in peto — se je jelo rabiti te dui. To je štrajk nemških občin, ki so odpovedale izvrševanje preuesenega delokroga. Občine nočejo več izvrševati nastopnih opravil: 1) pobiranje direktnih davkov; 2) dostavljanje politiških odlokov; 8) napravljanje in dostavljanje povabil novincem na nabor; 4) pozivanje rezerve iu nadomestne rezerve; 5) beležke o bivališču onih, ki so na trajnem dopustu, možtva rezerve in neaktivnega domobranstva, kakor tudi neaktivnih nadomestnih rezervistov; 6) pobiranje in oddajanje vojaške takse, kakor tudi opominjanje zamudnikov; 7) uradna poslovanja v obrtnih stvareh v vseh slučajih, ko zakonska določila ne silijo občine na sodelovanje.
S tem mislijo neuške občine ustrahovati vlado. Da-li se jim posreči to ? Zanimiva pa, da vzlic vsej tej vojni ne mine vladnih glasil dobrohotnost do — nemških opozicijoualcev. V očetovsko skrbnem tonu opominjajo iste, naj bodo pametni,
za božjo voljo, kajti ta originalni štrajk da bode v najveeo škodo — nemškemu prebivalstvu samemu. Seveda je malo nade, da bi kaj izdala ta dobrohotna beseda, kajti gospoda so se sami dejali pod poveljstvo Schonererjevo ; ta mož pa nima časa da bi mislil na občno blaginjo, ker ima preveč posla s podiranjem kolov med našo državo in Nemčijo.
Še ne verujemo prav. Iz Carigrada javljajo, da je turški minister za vnanje stvari podal takih pojasnil na včerajšnjem sestanku poslanikov, da se po nekoliko sejah že sklene mir. Isto oficijelno poročilo pa pridodaje previdno: .Vendar niso izključene nove težkoče toliko pred sklepom miru, kakor tudi pozneje ob izvrševanju pogojev za mir". Torej se boji diplomacija sama, da Turek ne bode hotel iivrševati, kar utegne privoliti pod pritiskom Zato še sedaj ne verujemo turškim
—	besedam.
Različne vesti.
Občni zbor političnega druitva „Edinost".
Prosimo rodoljube, da bi se zbrali jutri vsaj do 9. ure, da bode moglo zborovanje pričeti toCuc. Želeti je tega, ker bodo razprave najbrže jako razsežne iu bi sicer težko izcrpili dnevni red
To je enkrat poštena beseda. Danes se je dogodil redek slučaj: „Mattino" je prijavil dopis, v katerem dopisnik — gotovo sebi v največo čast
—	strogo obsoja napade D' Angelija na siromašne slovenske prodajalke. Dopisnik „Mattina" pravi, da si te žene pošteno služijo svoj kruh; napad D' Angelijev da ni prišel iz resničnih zdrav* stvenih ozirov, ampak to je jednostaven napad — proti okolici. Dopisnik „Mattina" pa je še tako hudomušeu vrhu tega, da kliče v spomin D' An-geliju, kako je on — D' Angeli — pred volitvami letal v Križ v družbi z nekim arhitektom in je tam meril cerkev, uravnaval ceste, in zidal vodnjake ......Dopisnik bi raje videl, da bi se
D' Angeli pouižal toliko, da bi si ogledal borna stanovanja siromašnih delavcev. Ako se ne boji umazati obleke, videl bi tam stvarij, da bi se mu jezili lasje. Dopisnik zaključuje: „On (D'Angeli) in gosp. Hortis bi storila dobro, ako bi spolnila one obljube, ki sta jih delala pred nekoliko me* seci. In potem, ko bi si ogledala ta nezdrava sta-novauja, ta ognjišča kužnih bolezuij v Trstu, naj bi skrbela za potrebne odredbe, kakoršnib je smeti zahtevati v imenu nravnosti splošnega zdravja in napredka". —To je bila enkrat res pošteua beseda.
Zopet c. kr. okrajno sodiiče v Postojni. Pišejo nam: Te dni sem dobil od c. kr. okrajnega sodišča Postojni uradno pismo z nemškim naslovom. Otvorivši kuvert, našel sem slovenski odlok na neko svojo slovensko prošnjo. G urednik: ali je to zakonito, da se mi slovenska prošnja pošilja z nemškim naslovom ?! Mislim, da morajo c. kr. oblasti občevati s strankami v tistem jeziku, katerega se poslužuje stranka. Če sem pa jaz vložil slovensko prošnjo, dal sem menda razumeti dovolj jasno, da želim, da se z menoj občuje slovensko. Ako bi se pa slavno sodišče hotelo izgovarjati s tem, da je nemščina notranji uradni jezik, tedaj pa si dovoljujem biti trdnega prepričanja, da poiiljatve, namenjene strankam, gotovo ne spadajo v notranje uradovanje, kajti težko bi bilo predstavljati si veče zunanjosti, nego je zunanji naslov pisma, odposlanega stranki
Najbolj se čudim, da se tak6 malo spoštuje jezikovna jednakopravnost na sodišču v čisto slovenskem okraju na Kranjskem, ko vendar vedno trdijo nekateri ljudje, da smo tam v jezikovnem oziru že dosegli vse, kar si le moremo želeti. Gori navedeni slučaj je malenkosten, dokazuje pa vendar na eklatanten način, da nas c. kr. oblasti cel6 na Kranjskem nikakor ne smatrajo jednakopravnimi z Nemci.
Bojkot. Ta tuja beseda, ta pojm, je bil še nedavno temu čisto nepoznan našemu priprostemn ljudstvu, A h kratu se je udomačil tudi v na?, so-sebno pa v noveji Čas. A ne le znan je postal, ampak bojkotovanje Be je jelo izvrševati tudi praktično vsled napetih razmer, ki so zavladale med obe* ma narodnostima v naši deželi. To nam daje povoda da se oglašamo z malo interpelacijo do slavne vlade.
Najprvo bodi pripoznano odkrito in lojalno, da načelno smo tudi mi nasprotniki bojkotu. Vidi se nam namreč krivično in kvarno za javno
blagostanje, ako se politiška nasprotstva zanaša
v gospodarsko in kupčijsko življenje, ako se radi
dogodkov politiike ali narodne nravi proganjajo
posamičniki, ali stranke ali cele narodnosti. Tako
stanje je nezdravo in trpijo na njem — vsi I Iz-
vzemši le one srečne, ki ftive v takih materijalnih
okolščinah, da so jim politične in narodne borbe
— iport in zabava. Splošna blaginja trpi vsakako na tem.
V takem nezdravem stanju se nahajamo sedaj na Primorskem. Osobito srdit gospodarski boj se bije v Trstu in v Gorici. Tu v Trstu bolj na ikodo Slovencev, v Gorici Jbolj na škodo Italijanov. Mi mislimo, da taki boji in take razmere morajo biti sosebno neprijetni slavni vladi. V tem zmisla smo prepričani tudi, da je vladi celo dolžnost, da poseže vmes blažilno, sosebno pa, da zastavi svoj trud v ta namen, da se odpravijo vzroki bojkotovanju. — Vlada se je menda tudi jela gibati, le žal, da smo mogli dosedaj opazovati nje gibanje le — v Gorici.
Goriška ,Sočaa je dobila n. pr. obvestilo, da se bode koufi^kovala vsaka beseda o bojkotu. Mi nočemo sumničiti nikogar in nočemo trditi ničesar, ali konstatovati moramo še enkrat, da vsled bojkota v Gorici trpe italijanski trgovci 11 In vsled tega dejstva, vsled strogosti vlade — v Gorici, in vsled dejHtva, da v Trstu ni ničesar opaziti o kaki slični akciji vlade v prid Slovencev, si pa ljudje snujejo razne kombinacije.
To nas sili, da interpelujemo slavno vlado: ali se jej ne vidi potrebno, da tudi v Trstu nastopi zoper bojkot isto od-točnostjo kakor v Gorici?! Saj si ne moremo misliti, da bi na njeno nastopanje mogla upli-vati razlika, da v Gorici so na škodi mogočni Italijani, v Trstu pa siromašni Slovenci! Ali pa misli morda slavna vlada, da tržaški bojkot ni tako nevarnega značaja, kakor je goriški ? 1 V tem slu* Čaju bi si pa že dovolili biti povsem nasprotnega menenja. Oblika tržaškega bojkota je najodurneja, tako odurna, da se dotika popolne brezsrčnosti. Nevaren je pa ta bojkot ne le za materijalno po-loženje Slovencev, ampak tudi z a j a v n i mir med obema narodoma, torej za javno blagostanjo v deželi, še z ozirom na kraj i u mesto, nakaterempropovedu-jejo bojkot v Trstn. V Trstu izhaja parola za gospodarsko proganjanje Slovencev — iz m e s t-ne in deželne zbornice iz zakonodajnega zastopal! Iz zbornice ven hujskajo laško ljudstvo na proganjanje naš'h peric, naših kru-šaric, naših delavcev in obrtnikov, naših društev in naših — volov 11 In > dosedaj še nismo čuli ničesar, da bi bila vlada kaj ukrenila zoper ta bojkot, na katerem — ako se izvede do skrajnih po* sledic — bode konečno in najbolj trpeli niži sloji mestnega prebivalstva brez razlike narodnosti. Temu mora slediti splošno nezadovoljstvo.
Pa še nekaj je tu, česar ne bi smela prezreti slavna vlada. Gori smo že rekli, d* do nedavno je bil slovenskemu ljudstvu čisto nepoznan pojm bojkotovanja. Naše ljudstvo se je seznanilo ž n j i m še le po zaslugi Italijanov. Oni so začeli p r vil Le nečuveno gospodarsko, politiško in narodno proganjanje je prisilo naše ljudstvo, da je jelo slednjič misliti na samoobrano. Goriški bojkot pak je le čin obupne samoobrane. Drugače v Trstu! Tu so začeli Italijani gospodarsko borbo proti Slovencem le iz objestnosti, le iz fanatizma, le iz sovražtva, le iz nebrzdane gospodožeJjnosti. Nadejamo se. torej, da slavna vlada nemudoma vzame v resen pretres našo interpelacijo: Alisejeinezdi bojkot v Trstn istotako, ali prav ia prav i še bolj nevaren in samovoljen v Trstu? — In ako je tako, ali ne misli slavna vlada zastaviti vsega svojega upliva, da se stori kraj sramot* n e m u p r e g a j a n j u S 1 o v e n c e v v T r s t u?t
Jeza naših Lahonov. Prve dni tega tedna je neznana zlobna roka razbila slovenski napis na svetilnici gostilne „Pri p e t e 1 i n u" in to od 3. do 4. popolnoči. Gostilničar Anton Vodopivec, ni imel te sreče, da bi bil dobil v pest tega prijatelja slovenskih napisov. Res otročja mora biti ta laška duša, da si svojo jezo hladi na nedolžnem napisu. Ker se utegne ponoviti ta slučaj, opozarjamo slavno redarstvo, da skuša vloviti tega srditega Lahona.
Župan ljubljanski je izdal do svojih someščanov oklic, v katerem očetovski vspodbuja prebivalce Ljubljane, naj ne izgube poguma in ravnovesja zaradi zadnje potresne katastrofe. Upa — ker so Ljubljančani tudi v prvi nesreči obdržali samozavest in resnobo — da ostanejo tudi sedaj vzvišeni nad elementarno nesrečo. Zagotovil je someščane, da je odredil vse potrebno, da se škoda preceni takoj itd. Ker ima Hribarjeva beseda oni naravni čar, da upliva veduo v blažilnem zmislu, želimo, da tudi sedaj doseže svoj namen in potolaži nesrečno ljubljansko prebivalstvo, ki je zares že skušano več ko preveč.
Zadnji potres je naredil baje blizo jednega milijona škode.
Uzor - Slovenki 1 Slovenska rodoljubka nam piše: Ko sem bila pred 3 leti na glavni skupščini s v. Cirila in Metoda v Novem mestu na Dolenjskem, opazila sem med drugimi priprosto, toda ukusno oblečeno damo. Vzbujala je mojo pozornost sosebno zato, ker je bilo skromno vse njeno vedenje in govorjenje. Zajedno pa sem slutila, da za to skromnostjo bije blago čuteče srce. Nisem mirovala, dokler nisem izvedela njenega imena. Sreča je nanesla tako, da sem se, vračajoča se iz Novega Mesta v Ljubljano vozila žnjo v istem kupćju. Kako rada bi bila prisedla k njej 1 Ali ta nesrečna, v mnogih slučajih pretirana — olika t Nisem vedela, kako bi, da se ne pregrešim. Ali najini pogledi ao si povedali — vse! Čutila sem, da vroče ljubi domovino svojo. Radovala sem se na tem in jela — jo ljubiti. Iti ko sem izstopila na Ljubljanskem kolodvoru, nisem mogla drugače, nego da sem jej nsolčć stisnila desnico ter jej povedala svoje ime. Minulo je več časa za tem. Često sem mislila nanjo. Tuda temu se nisem nadejala, da se najino duševno prijateljstvo razvije do medsebojnega dopisovanja. Tumu povod je biia agitacija za ,Slo-veuko". In kako je agitovala — Ljudmila 1 Lahko rečemo, d* na ustanovitvi našega lista ima veliko zasluge blaga vneta, rodoljubna, uzor - Slovenka — Ljudmila Roblekovat To je res uzor slovenske dame 1 Ona je, ki neumorno bodri naše ženstvo na skupno narodno delo 1 Ne plaši se pri tem ui truda ni žrtev, da le doseza svoj namen 1 Česa že ni izumila ona na korist družbi sv. Cirila in Metoda ? 1 D&, ona je uzor Sloveuke 1 Take bi morale biti vse naše ženel Svet bi se čudil potem, in celo sami bi se čudili svojemu napredku. A varu, draga Ljuimila, kličem od srca : Le vztrajno naprej 1 Bodrite iu budite naše sestrice na Kranjskem, da ne pozabijo nas obmejnih trpinov v boju za obstunek! Oprostite, da sem Vam posvetila teh par vrstic! Vem, da bi zaslužili častneje pohvale, nego je ta, došla od moje strani. A ve-j^mite mi, da je prišla — od srci t Ne da bi se laskala Vam, ampak drugim v vspoUbujo sem napisala te-le vrstice. Saj vem, da ne iščete hvale in priznanja, ker vam je največe zadoščenje, to da ste mogli koristiti domovini svoji. Slovenskim pozdravom Vaša
M. S.
Štrajk delavcev pri trgovcih z lesom. Tr o-
vina a lesom je bila nekdaj zelo v cvetju v našem Trstu. Debeli tramovi, žaganice, doge in drugi lea pošiljali so na Laško, Grško, v Egipt in na Turško in je deloma še Francija, Španija in Angleška so naroćevale naše doge. Od kar pa je Ogerska znižala vozuino in celo daja refakcijo za razne produkt« prelto Roke, dobiva Trst leto za letom manj naročil. Zadnji čas od kar so Italijani zapu< stili Masavo in ttrki vsled zadnje nesrečne vojne obubožali se bolj, se je kupčija lesa skrčila še bolj. Tako »t? je bati, da pridemo Še na slabše vsled zunanje konkurence.
Ddla?ci pri trgovcih z lesom poreko: kaj pa nam inai- trgovina, ko moramo vendar dan na dan nakladati, razkladati, prenašati težke trame in žaganice. R-js je vse to, ti delavci imajo zelo težko delo, v dokaz bodi samo to, da se šibkeji ogiblje tramov in lena, da vidiš ga samo v magazinih pri lahkem delu. Vse to je res, in mi iz srca želimo poboljška našim lesnim delavcem, ki so skoraj brezjemno Slovenci.
Stalni lesni delavci delajo na dan 10 ur iu pol, ter dobivajo na dan gl. 1*50, ali povprek 9 gld. na teden, uračunjena je tudi nedelja. Kakor čujemo niso zadovoljni s tem ; oni mislijo zahtevati 2 gl. na dan in osem ur dela.
Ako bi bile tudi opravičene njih zahteve, ker je delo res težavno, vendar bi morali pomisliti
tudi, kako gre danes v Trstu kupčija z lesom, in ali je upanje, da bi gospodarji povišali tednino , sploh : ali je sedaj primerni čas za itrajk. Kolikor je nam znano, se utegne huda goditi štrajkovcem, ako bodo odpuščeni z dela. In mnogokdo ne bode več sprejet, ker vemo iz prakse, da po štrajku marsikdo zgubi kruh. — Zatorej opominjamo vse omenjene delavce naj prej dobro premislijo, predno storijo ta korak.	Delavski prijatelj.
Cirilo-Metodov dar. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Tr.-tu >o darovali pod tem naslovom gg. Dr. Karol Glaser 3 krone, Josip
...... ker se ni mogel udeležiti veselic v prid
družbe sv. Cirila in Metoda dne 4. in 11. t. m. 4 krone, Fran Mirt 2 kroni, N. N. 5 kron, gospa Štoka gostilničarka v Trstu 3 krone, g. Jakob Perhavc je poslal 7 kron, od katerih so darovali Franjo Valenčič 2 kroni, gospa Ivanka Valeučič 2 kroni, g. Alojz Valenčič sin 1 krono in gospica Josipina Valenčič 2 kroni, g. Anton Rep je posla! 2 kroni, katere je plačal g. Jakob Satler radi neudeleš&itve na družbini veselici od dne 4. t. m.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okolifianov so darovali nadalje:
Benčina^Frančiška.......— gl. 20 nč.
Rozman Josip, mestni kaplan v
Celovcu...........3 „ — ,
Peternel Andrej v Rabcu.....1 „ — „
Miha Bizjak v Rabcu...... — . 50 ,
Skupaj . . 4 gl. 70 nč.
Prej izkazanih . . 2029 H 87 . Skupaj . . 2034 gl. 57 uč.
Kmetijska podružnica na Prošeku vabi na svoj redni občui zbor, v nedeljo dne 25. t. m. ob uri zjutraj, v prostorih pevskega društva „Danica" na Kontovelju. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tijnika, poročilo blagajnika in eventuelni predlogi ter volitev novega odbora.
Pevsko druitvo „Zarja* v Bojanu priredi prihodnjo nedeljo na dvorišču gostilne J. Bole v Rojauu veliko koncertno veselico. Program iste objavimo prihodnjič, ali že danes opozarjamo slavno občinstvo na njega dolžnost, da to, od nasprotnikov toli obsovražlieno društvo, z ogromno udeležbo podpre materijalno in vspodbudi moralno.
Pevsko društvo .Velesila" v Šksdnju priredi svojo veselico sredi prihodujega mesca avgusta. Na veslici bodo sodelovali tamburaši in mešani zbor. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene zastave. Natančneji program se priobči pravočasno.
Pri zapetih durih. Proti onirr 19 Onrffonon, ki so razgrajali v Visiualu, vršila se je minoli petek razprava pri zaprtih durih. Zatožba glasi na zločin veleizdajskih klicev. To pa to!
Ogromni prekop. V Rusiji prično dela za od-pretje vodne ceste velikanske daljave.
To bode prekop ali kanal, ki bode vodil od Rige (glavno mesto v guberniji Livland ob Duni na vztočnem morskem zalivu, 99.000 — 100.000 prebivalcev) preko reke Dune, potem Berezine in Dnjepra do Kerzona in oudi v Črno morje — Širok bode prekop 65 metrov na površini in 35 metrov na duu, globok skozi iu skozi 8 in pol metrov. Voziti bodo zamogle torej po njem najveće Indije. Ako se omogoči promet tudi po noči, v katerem slučaju bode vsa prekopna črta razsvitljena električno lučjo, prevažale bodo ladije v jedni uri ednajst kilometrov in završevale vso ogromno vožnjo v šestih dneh.
Nič manj nego sedem velikih želznih mostov in 22 drugih mostov vezali bodo obadva pobrežja mej seboj. Potem bode več postranskih kanalov ki bodo zduiogli priti v vodno zvezo tudi z Vialo in Niineuom. Stroški so proračunjeni na 400 milijonov rubijuv. Svota je primerno nizka, ker ne bode izvajati težkih tehničnih del in pojde prekop večinoma ob rekah, in ker mezde v Rusiji niso visoke. Radi tega bode možno pričeti z deli ua mnogih krajfo h kratu. Koncem leta 1902 bode dovršeno to orjaško delo. Prekop bo dolg celih 1600 kilometrov. Severno-vztočni kanal meri samo 98.6 kilom, in Suez z vsemi črtami vred 161 kilometrov ; Pauama-kaual je bil projektovan s 73 kilm. iu prekop Niagare 271-6 kilometrov. Ruski prekop bode torej največji na vsem svetu. Je-li kaj tacega pričakovati od --baibarske Rusije?
Najnovejše vesti*
Rovinj 17. Vsled djin »nstracij roviajske poulične sodrge proti dru Laginj', kakor branitelju poljskih slovanskih obsojencev iu vsled postopanja župana rovinjskega proti demonstrantom, nastala je kriza v mestnem svetu. Večiua svetovalcev t,o-Udarna z demonstranti je odložila mau tata v znak protesta proti županu.
Rovinj 17. Kazenska razprava proti Ku* šar ju in drugom, kateri so toženi, radi volilnih izgredov vrši val h se 18. mare* t. I. v Pulju, morala s-i je odložili, k«r branitelja dr. Laginja in AVolf nista prišhi drugi dau ua razpravo utemeljuj >č pismeno uepristop s tem, da nista iobila v Rovinju ne hrane n ^ s p a 1 n e s o b e. Živela italijansko istrska kultura
Pariz 17. Kakor se »Agence Havas« poroča iz Aten. določile so veles le vojno odškodnino na štiri milijoue turških funtov.
Iiistnioa uredništva.
Gg. dopisnike prosimo pjtrplienjn. Sosebno prosim opr*ščonja gosp. dopisnika iz Tolmina Pride na vrsto takoj prihodnji teden.
Razglasilo.
Podpisano niestnu županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj ni prej v Novem meatu (Ru-dolfovem) na Dolenjske:u ob vsakem sejmu za govejo živino tudi
kolski sejmi,
;n ^icer:
1)	vsak prvi ponedeljek vsakega
meseca (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejra prihodnji ^ouede j-k), torej 12 sejmov; nadalje oh vsakem letnem se'mn, kakor:
2)junuvarja	v torek po sv. Antonu;
3)	aprila v torek pred sv. Jurjem;
4)avgusta	v torek po sv. Jerneju;
5)	oktobra v torek po sv. Lukežu;
6)	decembra prvi torek v adventu;
Prvi konjski sejm bude torej
dne 2. avgusta 1897.
knt, prvi ponedeljek mesec* avgu3ta.
Prirejcuo ie la i« nejmu vaeatrausko pripravno
in prostorno novo sejmiš e tik državne ce^te za liovouaešknn pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim mlhodom kakor tudi poskuševaliSčtm /a konje na sejmišču *amem.
Mestno županstvo v Novem mestu,
dne 10. julija 1897.
Župan:
Dt\ Svhegula.
Zaloga pohištva
tvrdke Alessandro Levi M. in* i Trst, Via Riborgo, 21 In Plazza Veochia it. 9
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ia* delka. Bogato skladište ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
r
■■a
■nI

99 Narodnem domu" v Celju

je oddati v najem Še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji iu okrajnemu glavarstvu in ker stu v „Narodnem 1)011111* dva denarna za-B voda, namreč „Posojilnica" in „Južno štajerska B hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet.
■	posebno ker stoji „Narodni Doinw oh ljubljanski M drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Sa-
■	vinjake doline. V „Nar. D." je tudi gostilna, B čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev
H Pogoji so izvejo pri „Celjskf posojilnici ', kamor naj se blagovolo pošiljati tudi ponudbe.
Gasilno orodje
tagalnice vseh strok
brizgalnice na par
aesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d. pri
Fr. Kernreuter,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Prevdarki in coniki na vao kraje brezplačno.
M. D. dr. Mi
pomočnik na porodih in zdravnik za ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge
od 8. da 9. ure zjntraj. _______ .___*
Zdravljenje krvi
Čaj „Tlsofier n I cvet" (Hllleflorl).
Lbti kri ter jo izvrstno uri'dstvo proti onim slučajem, *<■> p«Čp v želod,-u, krkor proti slabemu probavljanju in homoroidiini. Jeden omot za ozdravljanje, stoji y0 nč, tor se dobiva v odlikovani lekarni
PfWXHAftER „Ai ifiin Mori" Trii, veliki tri
IVAN PUC iz DIVAČE
naš rojak in narodnjak
kipar in slikar
priporoča se. uvažaj e geslo „Svoji k svojim !w posebno čestiti duhov-S ščini, cerkvenim predstojnikom ] kakor tudi zasebnikom, da bi ga j blagovolili počastiti se svojimi \ naročili.
Izvršuje najsolidnejša in naj-' točnejša dela v vsakem ozira.
Kje se dobi najboljši in najceneji maličev airop?
V lekarni
G. PJCCOLI-ja v Ljubljani
kateri je pripravljen iz aromatičnih malin iz Kranjskih gor&. Radi teh njegovih lastnosti priznali so mu v II. mednarodni farmaceutični razstavi v Pragi JS96. leta najvišjo odliko.
Prodaja na debelo in drobno. Prodaja se tudi v Trstu v drogeriji
CIL LI A, Ponterosso
v boteljkah po 60 nvč., kjer se dobiva tudi t a-marindov sirop po isti ceni.
Prva trgovina i oljem t Trstu!
Velika, korist! Poiiljatve olja od 5 I. naprej.
Uaojam si naznaniti dvojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, oBobito pa gg. trgovcem. kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi močne in razširjene moje trpovine, odslej dobijo naročeno blago ca dom v ozn i ne prosto. Imara blago vselej prve vrste in postrežba jo vedno točna, solidarna in p o Stena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico pro*to na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, hrez are !
Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1. 32; finejše 1. 86; najiinejše 1.40 ; namizno polBno 1. 44; nam. fino 1.48; nam. flnejfe 1. R2; nam. najfinejše 1 P»6; okstrafino 1. 60-64; apecijalitetno olje 1. 72-80.
„Svoji k svojim !" Pričakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej spoštovanjem
Anton Airoa, Acquedotto 9.
4 zlate. 18 srebrnih kolajn, 30 častnih In prlznalnib diplomov Kwizd<
korneuMi
^ | p Jlife & gadnifi 4
j	Via Nuova na vogala via S. Lazzaro |	'
živinoredilni prašek
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate živali in ovce.
^^^	llabi se že 43 l^t v mnogih
jrj	hlovih. ktider noče živina jesti,
KMVVTAC^H	P" slabem prebavljanju, za
zboljšanje in pomnožonje mleka pri kravah. Cona V, Skatljici 70 nvč. II n V, » 35 „
Dobiva so pristen le z fforn.jo varstveno znuniko v vseh lekarnah in trgovinah z mirotlijarai.
Glavna zaloga:
FRAN. IV. KWIZDA,
c. in k. avstro-ogerski in kr. romunski dvorni liferant.
Okrožni lekarnar, Korneulmrg pri Dima,ju. Trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna u niča 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
daliimtiusko viuo iz Jelše in Šeknika,
poteni
pristna bela in črna vina
iz
vipavski)), furlanskih, briskih in istrskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po žuloznioi na vse krajo avstro-ogorske monarhijo v sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba posttena. HBPR' 9HM■NHamMHMHHHI
Njegova Svetost Papež Leon XIII.,
sporočil jo po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarju Piccoliju v Ljubljani najsrčnojo z ubralo za Njih Svotosii vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev mcdicine bo Piccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo l.ot izvrstno kropilo zh želodec, kntora krrpča žolodee, pomnožuje
tek, »er povspešuje probo vanj o in čiščenje. Cona: I steklenica 10 nvč., 19 Btoklenio z z a vitjem I g Id 36 nvč.; poštna pošiljate v t>6 stokleni o 6 gid. 26 nvč.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani iiot prirejcvalcu Kapljic za zobe, katere jo zadovoljnim THpehotn Nj. c. kr. Vi*, pmjasna gonpa prcstolona-slednica-udova nudvojvodinja.	III
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. — Gonu steklenici 20 nvč., 10 Hto-klonio I gld. 50 nvč.
LEKARN IMCOOLI
„pri angelju"
v
Ljubljani Dunajska cesta.
hi .n mi' r "it 1'iir t nr irnritrnnirri m (eni—n, imraikjcasms
Priporoča so si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele in rujavc iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih fitof črnih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovlc. rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, udobiva so vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejšo mode in raznovrstno perilo. Nogovice za koledarje. Stof 140 cm. SiTok od 65 kr. naprej is najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možkih oblek po najnovejšem Parižketn in Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni Širokosti in najboljše blago za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani AJte & Žadnlk. Trst.

nadkrilujejo tuđi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen. Precizno delo, dosedaj Se ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst In okolico:
Josip Egger
TRST Piazza delta Caserma 3
„Tržaška posojilnica in hranilnica"ff
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tli SI V, Via Moliti piccolo št. 1, I. nadstrope.
(blizo novega poitnega poslopja)
Dajo posojila na vknjižbe po	monjico po ®70,zaBtavo po B'/,7„. Sprejema hranilno vloge injeobre-
stujo po	— Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludno in od 8. do 5. popoluilne, ob
nodeljab in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži f.o lahko plaČu- (j jejo v mosečnih obrokih po 1 gld. tor znaša vsaki delež 10 gld.

C
> a
s r>
n a C g	^
i £ ® o	d)
1 . £ £ £CS	S /-s*
M ^ M -90 S ® «	8S ^
OD & & © ^ ^ l8! & •§
M ®

a _ b
© -S > ° ^ S o
^ Z. > 13 rv.
(2£) § *'(
se ft • f

T^t^mm i % đ
^Smmi § - , &
- tim* 'i ;; S «
--J-J \>>*
CačtL	- -- »- ^ *'
osocoocoorococo?5^ Gos© cooooooococccccrcroccnoc OOOOOOOOOODQi5000000000000000QOQQO OCGVCCC*. czvaei


Tiskarna Gutenberg
Cil>;ilkn con. kral j. uiiiverwit©tn© (ImL»rn« „ Wtyi»la"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVAKlVA ZA OBRTNE IN CON TO - KNJIGE
zistem »Patent AVorkmann Chica^o" Raztrivni zavod — Knji^ovezstvo.
priporočujo se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: 6asnikov> rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za tiste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov« jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Conti, Fakture, Dcbitoren, Creditoren, Cassn-knjig, Strazza. Memoriale, Journalnv, Prima-note, odpravnih, menjičnili. časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so jo do glavnega zastopnika
Trst, Acguedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst ^CCCOOOOOOOOCOpCOODOOOOOOOOOOOrOCOOOOC-OGOOOr^
locooooooboooooooooooboooooooooooooocooooocor.o^
0	£'i
C w
1
m

i*
Ijastr.ik kuusurcij usta ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.