Dopisi. Izpod Maribora. Dae 8. t. m. nam je priredilo vrlo bralno društvo v Rušah piav slovenski večer. Vesplica vršivša se v za to popolnoma primernib prostorijali g. Novaka je bila izgledno uravnana. 0 šaloigri »Kateri bo-< rečemo samo toliko, da nas je popolnoma očarala. Do vrata zadolženi oče — g. Anton Grizold — nas je kar prenesel v njegov položaj; edina mogočnost rcšiti se bobnja bi bila, ako se mu edina hči, lepa Marinka — gsdč. Micika Arlnova iz Smolnika — bogato uda. Navadno iščejo ženini bogate nevecte, tukaj je pa rps Ippa Marinka spreobrnila red. Dobro jo je vrezal bogali kmetski fant — g. Drag. Lingl — ki je v vspjii obnašanju kazal, da je petičen; mojsterski se je kovač — g. Bečela — za lepo dekle potegoval; pekar Miba — g. Grizold mlajši — je najbolj meljnato kapico na glavo posadil, češ, da Marinki pri njem ne bo manjkalo kruha, ja celo modremu dr. Bistriglavu — gospod Vinko Ocinger, človek bi mislil, da je na odru zrasel in so v obče vsi diletantje svojo nalogo izborno rešili. Zivili! Petje, kakor domačega, tako tudi Mariborskega zbora je bilo izvrstno, žal, da se je domači zbor na tako malo število skrčil. Gostov je bilo od vseh stranij, med tem, ko smo domačinov veliko pogrošali; je-li mogoče izpustitev tombole vzrok? Po prestavi se je pelo, napivalo, veselilo tako, da smo se z najprijetnejšim utisom proti jutru vrnoli vsaki na svoj dom. Iz Koroškega na Štajarski meji. (Sočutje.) Vi se veselejše gibate na Štajarskem in tudi to po vsej pravici, ker pri vas je obilnejše število narodnih mož. Pač srečni ste, ker imate pod svojim banderom dosti izobraženih mož, ne samo duhovnikov, ampak tudi svetnega stanu. Zelja vsakega rodoljuba morebiti le ta, da bi vsi Vaši bralci si besede svojih voditeljev prav zaporanili in se po njih ravnali. To vidimo že mi, vaši bližnji mejaši, da krepko napredujete, zakaj jemljete jim trdnjavo za trdnjavo. Bral sem v kratkem 15 let stari list >Slov. Gosp.«, kako so se tri občine borile za slovensko uradovanje in zdaj, hvala Bogu, jih imate menda že večino, ki slovensko uradujejo. Tudi pri nas na Koroškem v Podjunski dolini se poganjajo za to, pa gospoda v Celovci je mogočna in zapreke stavi, ali mislim, da se moži _ne bodo dali vstrašiti, zakaj pravica mora obveljati. Če enkrat te občine zmagajo, iinarao upanje, da se bodo tem hitro druge pridružile, saj »Slovenec gre na dan«, in vidimo, da od liberalne nemške gospode nimamo upanja kaj dobrpga dočakati. blovenci, le krepko naprej: vse za vero, dom in cesarja! Iz Ponikve ob južni želenici. (Posojilnica.) Z veseljem smo pozdravili tukaj nstanovitev hranilnice in posojilnice v Šmariji pri Jelšah. Zadnji čas je bil, da se zabrani delo okrajnim oderuhom, ki že toliko časa izsesavajo ubogo Ijudstvo. Tudi v našej občini imamo dva zastopnika tega stanii, eden je v oderuških opravilih že zelo izurjen in ima precej obširen delokrog, drugi pa je še le začetnik. 0 kosmatej vesti prvega se nam pač ne zdi govoriti, o drugem pa odkritosrčno povemo, da nam je žal, da je zabredel na taka pota. Denar ni vse. Spoštovanje ljudij tudi nekaj velja. — V ravnateljstvo impnovanega denarnega zavoda sta izvoIjena iz naše občine gg. France Podgoršek in Jože Zdolšek, v nadzorništvo pa Jakob Zdolšek in Gašpar Senica. Le-ti pa tudi vsi drugi pošteni slovenski možje naše občine naj skrbe za to, da kiedita iskajoči ljudje izvedo o tem denarnem znvodu in da se iztrgajo iz oderužkib krempljev. iiprpd Radgone. (Po volitvah za okrajni zastop.) Naj vam nekaj navedem o značaji naših možakov! Dobro vam je znano, da imamo v Orehovi vasi tistega hotmana za »beeirksbetretung«, kakor je bil dosedaj, kaj neki je, da smo ga zopet izvolili, in kako? Prvič nam je obljubil, česar nima; tega nam pa tudi dati ne more. S tem pa je občine zbegal, ker so nekatere za-nj bile, ali nekdo drugi je žp prej begal; to je tisti »zakotnik«, ki je pri vsakih volitvah zoper narodne može. Mož je nekdaj na Prusko po svinje hodil, sedaj pa je ce.nilni mož, zato smo se ga bali nekoliko, ker smo si mislili: če ne bomo s temi, bode pa nas ta mož tje spravil, od koder je prej ščetinjad! V velikem posestvu so pa temu hotmanu meščani pripomogli in pa njegov »boter«, ki je prej v Policah stanoval, sedaj pa stanuje za mestom, v Radgoni. Tedaj ima ta mož sedaj prav čas, da nam most dela na Prusko. V veleposestvu pa še imamo druge može, ki jim pravimo veternjaki. Veste-li, kaj je vetprnjak? Veternjak je na strehi, iz lesa, na eni strani ima leseno sabljo, na drugi pa lopato; kedar v tega lesenega moža jug piše, tedaj leti naprej, kedar pa sever, tedaj pa nazaj. Taki so vam naši možje; kedar so pri narodnjakih ali pri duhovnikih, tedaj so vam sladki, da se med iz njih cedi, kedar pa pridejo k sovražnikom naše narodnosti, ali duhovnikov, tedaj pa ne vedo bolj osorne besede povedati, kakor »popi« ali »tumasti bindišar«, oj to so vam žalostni ljudje! Dragi čitatelj, ne misli, da bi to duhovniki pisali, ker se včasi nad tem kako človeče jezi: kmet že ve, kje ga čevelj žuli, tudi moja roka mora po leti oralo in moliko držati, pa tudi včasi kupico dara božjega in to izpijem rad na zdravje vsem tistim, ki so možaki, v besedi in v djanji!