ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 18. maja 1995
Leto V, št. 10
ZLATE DUŠE PA ŽIVE BOMBE
str. 2
BODO ZMAGALI KMETJE ALI DIVJAD?
str. 4
PRVI URADNI OBISK MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GYULE HORNA V SLOVENIJI
GOSPODARSKO SODELOVANJE DVIGNITI NA RAVEN POLITIČNIH STIKOV
Na povabilo predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška je Slovenijo obiskal ministrski predsednik Gyula Horn. Ugledni gost je imel v Ljubljani vrsto pogovorov, sprejeli pa so ga tudi najvišji predstavniki države, predsednik Milan Kučan, zunanji minister Zoran Thaler, predsednik državnega zbora Jožef Školč; na kratko se je pogovarjal s predstavniki prekmurskih Madžarov in vodstvom združene liste liberalnih demokratov. Zaradi razmer na Hrvaškem je bil obisk krajši za slabi dve uri. 
Po pričakovanju so v domala vseh pogovorih namenili največ pozornosti trem vsebinskim področjem, in sicer približevanju in vključevanju Madžarske in Slovenije v evropske povezovalne procese; gospodarskemu sodelovanju med državama in narodnostim. Glede na tedaj aktualne razmere na Hrvaškem, pa sta premiera izrekla tudi poglede Madžarske in Slovenije na vojno na Balkanu.
Madžarska in Slovenija si prizadevata za vključevanje v širše evropske povezovalne procese, pri katerih je ta čas na prvem mestu približevanje članstvu v Evropski zvezi. Državi sta prepričani, da druga drugi pomagata pri uresničitvi tega cilja. V to vsebino je mogoče uvrstiti tudi regionalno povezovanje, še zlasti pa slovenski interes v aktivnem sodelovanju
v Višegrajski skupini.
Naslednje in zelo pomembno je gospodarsko področje, ki mu je bilo, če zaključujemo po izjavah na novinarskih konferenci, posvečeno največ pozornosti. Čeprav se je blagovna menjava v lanskem letu povečala, so rezultati še zmeraj krepko pod možnostmi, ki jih imata dve sosedi. Madžarska je sicer zavoljo prevelikega primanjkljaja v plačilni bilanci uvedla nekatere omejitve, vendar naj bi se kljub temu sodelovanje povečalo. Državi imata podpisan sporazum o prosti trgovini, ki naj bi ravno tako prispeval k razširitvi gospodarskih stikov. Res pa je, da so na Madžarskem lahko uspešni v večjem obsegu le tisti,
ki imajo dovolj denarja, ali rečeno drugače: za podjetniškimi interesi mora biti tudi kapital.
Z gospodarskim sodelovanjem so povezane tudi nove prometne povezave med državama. Premiera sta izjavila, da sta se dogovorila za izgradnjo železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Po polletnih pripravah naj bi najpozneje prihodnje leto začeli z deli na železniški povezavi med Mursko Soboto-Hodošem in naprej proti Zalalövő do Körmenda. Avtocesta pa naj bi povezovala Primorsko (in tudi Italijo) z Ljubljano, Mariborom in se nekje pri Lendavi (za točko, kje to bo, se morajo še dogovoriti) navezala na sodobno cesto na mad-
žarski strani. Na novinarski konferenci je bilo rečeno, da Madžarska podpira omenjeno smer, čeprav si zlasti na Hrvaškem prizadevajo, da bi pri Ljubljani zavila avtocesta proti Zagrebu in od tam nadaljevala smer na Madžarsko proti Budimpešti in naprej do Kijeva. Ministra za promet Karoly Lotz in Igor Umek sta podpisala v Ljubljani izjavo o sklenitvi sporazuma o mednarodnem kombiniranem prometu.
Zelo malo pa je bilo povedanega o mejnih prehodih, razen seveda dolgovaškega in znanih problemov s tovornim prometom na tem prehodu. Zato pa je toliko manj razumljiva poteza Slovenije, ki predlaga dva nova med-
državna prehoda, in sicer Prosenjakovci-Magyarszombatfa in Kobilje-Nemesnep, medtem ko je prezrla več kot upravičene težnje porabskih Slovencev, da bi bil en prehod na njihovem območju, bodisi v Andovcih ali na Verici. Madžarska stran se sicer ni opredelila za kraje novih prehodov, ker je tudi ob tej priložnosti povedala, da letos nima denarja v ta namen. Zato pa naj se letos državi dogovorita, kje bodo novi prehodi in prihodnje leto poskrbita za njihovo odprtje. Da ni denarja, je mogoče razumeti, ni pa mogoče sprejeti, da bi pri odpiranju novih prehodov prezrli porabske želje.
Kajti mejni prehodi imajo za narodnosti velik pomen, kar se kaže po odprtju prehoda Gornji Senik-Martinje. Dejstvo namreč je, da imajo prekmurski Madžari že zdaj tri mejne prehode, prvega od leta 1966, drugega so odprli kakih 10 let pozneje, tretjega pa tedaj kot gornjeseniškega.
Sporazum o zaščiti manjšin, ki sta ga Madžarska in Slovneija podpisali konec leta 1992, sicer ne govori o reciprociteti, zagotavlja pa obema manjšinama enake pravice. Med te lahko uvrstimo tudi nove mejne prehode kot naravno in neposredno vez med manjšino in, vtem konkretnem primeru, Goričkim v Sloveniji.
eR
2
"ZLATA VEJKA"
ZLATE DŰŠE PA ŽIVE BOMBE
Ranč na materin den, prvo nedelo v majuši so organizérali velko dobrodelno (jótékonysági) akcijo na Vogrskom, štera se tak zové, ka "Zlata vejka". Zlati so bili. Tak organizatori, kak tisti, šteri so pomagali. Finančno pomauč so djüjtali za male mlajše, šteri so betežni. Špitale pa nemajo vse tiste škeri pa aparate, šteri bi trnok potrejbni bili. Akcija se je trnok lepau posrečila. Tak, kak je v velki knigaj doj spisano. Pomauč malim siročekom, dar materam na materinski den. Pa nej samo tistim, šteri majo betežno deco.
Zaka té pohvalne reči? Zato, ka človek včásik má takšo čüténje, kak če bi se cejlomi svejti zmejšalo. Brodite samo na Ruando, Bosnijo, Oklahomo, Burundi, Gazo...
Na teritoriji Gaza so policaji zgrabili enoga pojbiča, šteri se je pripravlo, ka kak kakšen palestinski kamikaze, sebé tö zaniči, samo naj leko čim več Izraelcov buje. Na tau ga je pripravila teroristična organizacija Hamas. Pravili so ma, ka ga tam gor v nebi čakajo nebeske radosti: potoki, puni s sladkim medom pa svetim vinom, 72 devic pa 70 njegovi pajdašov pa žlate tö v nebesa pridejo za njega volo. Štirinajst lejt star pojbiček je büu vönaglednjeni za martira pa heroja (hős). Srečo je emo, ka ga je policija zgrabila, tak je nej grato -živa bomba, kak drugi 20 v preminauči dvej lejtaj.
Zdaj, ka je guč od zlate vejke (od zlati src?), naj eške na kratki povejmo, kak pripravlajo té mlade teroriste. Dva ali tri mladeniče zgonijo nutri v vöskopani grob, pa je nutri zaprejo, kak če bi mrtvi bili. Za par minut je vöpistíjo. Te vöodeberéjo najbole batrivnoga med njimi. Sledik toga samoga nutri v grob zaprejo. Tomi zapovejo, naj moli iz Korana (njino sveto pismo), v šte-
rom se piše, kak angelge pridejo, pa pitajo od nas,
ka smo v živlenji včinili. Natau ga vöpistijo z groba. Dva gneva pa nauči ga samoga njajo. Nikoga pa nikanej ne smej vidati. Na konci ga kontrolérajo, če je "pripravlani" za delo. Te ga povalijo: - Zdaj si velki, Zdaj si svéti, Zdaj si pripravleni, ka leko déš v nebesa... Naši neprijateli pa v pekeu...
Tau se več ne šté, kelko lüdi mrgé - med njimi mali mlajši tö -, kelko ji je ranjeni - med njimi mali mlajši tö -, njini zemelski bogauvge tak pravijo: s kem več je zaničaš, tvoj Alah de te tem bole rad emo v nebesaj...
Zdaj, gda so lidgé tak odürni na en drügoga, se mi je trnok vidla ta akcija. Štera je pokazala, ka je lüstvo eške itak pripravlano pomagati. Eške don gestejo tü pa tam kakše vejke, za štere se leko zgrabimo, gda nutri v eno globko grabo letimo ali v sam pekeu. Če je ta vejka eške zlata cüj, te don moremo svoj pesimizem
malo pozabiti. Ka pa če se ta nauva vejka don primle. Nika ne deje, če stara, posüšena doj spadne.
V nedelo sam večer od ausme pa vnoči do edne vöre gledo té monstre program na vogrskoj televiziji. Doma z držino smo cejli cajt probali po telefoni pa po faksi gor pozvati tiste numare v Budapešti, na šteraj so lidgé leko ponüdili svojo pomauč. Nej se nam je posrečilo. Vsigder je nakak drügi zvau. Drügi so bili bole flajsni. Tau se ne šté, što je kelko ponüdo. Hapsauk, ka je tau z dobrim srcom naredo. Zlato düšo má tisti, šteri je 213 forintov poslo (3 litrov mlejka), pa tisti tö, šteri je dau milijonko. Zvejkšoga pa so davali od gezaro do pet gezaro forintov. Firme (cégek) normalno več.
36 milijonov forintov je dosta penaz. Depa če si tau zbrodimo, ka kakši aparat od 1 do 10 milijonov tö košta - pa tau so ranč nej najbole dragi -, pa na pomauč čaka 21 špitau, te je buma nej dosta. Čejki, na šteraj se leko nutri plača dar, se dobijo na vsakši pošti. Samo zbrodite si, če bi milijon lüdi samo stotko dalo (liter pa pau mlejka), bi 100 milijonov vküp prišlo.
Eške več, kak té 100 milijonov pa bi vrejdno bilau tau, ka bi Zvün pomauči malim betežnikom, znali, ka če rejsan nikši pretepani svejt, na Vogrskom geste najmenje 1 milijon zlati düš. Tau pa je več nej samo zlata vejka, liki že velko zlato drejvo.
Fr.M.
MANJŠINSKE PRAVICE ZAGOTOVLJENE TUDI V STATUTIH NOVIH OBČIN
Bralcem Porabja je znano, da so v Republiki Sloveniji z letošnjim letom uvedene spremembe lokalne samouprave. Po novi zakonodaji in volitvah v lokalne skupnosti so doživeli spremembe tudi pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki so po novem vključeni v 3 občine (Italijani) na obali in v 3 občine v Prekmurju (madžarska skupnost). Tako je madžarska narodna skupnost po novem vključena v občine Lendava, Šalovci-Hodoš in Moravske Toplice. V teh občinah so pripadniki narodnosti izvolili svoje svetnike v občinske svete, poleg tega pa so na neposrednih volitvah izvolili tudi svoje občinske svete samoupravnih narodnih skupnosti.
Pomemben preizkus spoštovanja narodnostnih pravic v teh občinah predstavljajo na novo oblikovani in sprejeti statuti teh narodnostno mešanih občin. Če bi sodili po že sprejetih statutih dveh najmočnejših narodnostno mešanih občin - Kopru in Lendavi - obe narodni skupnosti še naprej ohranjata dosedanji visok standard manjšinskih pravic. V teh dveh občinah so namreč statute že sprejeli in v njih zagotovili manjšinske pravice na visoki ravni.
T ako so v statutih v obeh jezikih zapisani kraji in naselja, kjer skupaj s Slovenci živijo še predstavniki narodnosti. Podrobneje in konkretneje so zapisane pravice pripadnikov obeh narodnih skupnosti, ki izhajajo iz Ustave, Zakona o lokalnih skupnostih, Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih in drugih predpisov. Med drugim v Statutu občine Lendava piše, da sta na narodnostno mešanem območju občine slovenski in madžarski jezik enakopravna, da organi občine, javne službe, javna podjetja poslujejo v obeh jezikih, prireditve in javne manifestacije se opravljejo v slovenskem in madžarskem jeziku, vključno s sklepanjem zakonskih zvez. Posebej je opredeljena vloga svetnikov iz vrst madžarske narodnosti in komisije za narodnostna vprašanja pri občinskem svetu. Statut vsebuje posebej obširno poglavje o posebnih pravicah pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Glede na to, da imajo pripadniki narodnosti izvoljene še svoje posebne občinske narodnostne skupnosti, je v Statutu še posebej opredeljeno razmerje med občinskim svetom in svetom samoupravne narodne skupnosti. Tako je v 71. členu statuta zapisano, da občinski svet madžarske narodne skupnosti prek izvoljenih svetnikov iz vrst narodnosti v občinskem svetu daje soglasje k naslednjim aktom občinskega sveta: statutu in spremembam statuta občine, simbolom občine, imenovanju naselij, ulic in trgov na narodnostno mešanih območjih v občini, ureditvi javnih napisnih tabel in oznak zunanje dvojezičnosti ter drugim zadevam, ki urejajo posebne pravice madžarske narodnosti. Poleg tega pa svet občinske samopravne narodne skupnosti daje predhodno mnenje še k razvojnim načrtom občine, proračunu občine, razvojnim usmeritvam ne področju kulture, izobraževanja in informiranja ter drugim pomembnim manjšinskim zadevam, preden o njih odloča občinski svet.
Vsekakor vsebina teh in drugih določil novih statutov zagotavlja visok standard manjšinskih pravic v Sloveniji. Pripadniki narodnosti pričakujejo, da bo podobno urejen njihov položaj tudi v ostalih narodnostno mešanih občinah.
Geza Bačič
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 18. maja 1995
Porabje, 18. maja 1995
3
SIBILSKE KNJIGE (32)
DODATEK -1
Na koncu rokopisnega zvezka z Gornjega Senika je še odlomek o Antikristu in božji sodbi iz neke druge knjige.
"Edna druga kniga nam tou od Antikrisztusa pise, da Antikrisztus szvetloszt toga szvetá vu Babiloni med vragé preglédne ino de jo do trészti let szkrivoma drzsáo. On sze národi zsidofszki sztarisov, steri szo z onoga pokolenya bilij, steri Ocsáki szo 12tim Patriárkom bili, gda je Judás eske 12tim Apostolom szliso. On de sze veliki stimo i niske nyega nede pozno, csé je on szvojega narodjenoga máo z vrzsajzsof mocsjov napunyeni gyei. On de fsze cslovecsá mislenyá znáo, ino sze pod sztopi lüsztov zapelávati kak práve vöre vucsiteo ino de piszmo sz prvoga isztino fcsüo, ino de je fszigdár bole zametávao. Nászlednye de sze za právoga mesiása vö dávao i Krisztusa za krivoga vucsitela vö glászo. Zsidovje do nyemi fsze vörvali i molili do nyegá i Aldova do nyemi i velko bogásztvo fszej krajov szveita posiláli, kak je nigda Krisztus pred szeof szvétoga Ivána méo, tak de on pred szeof ednoga méo."
Antikrist je veliki Kristusov nasprotnik, napovedan za čas pred koncem sveta. V Svetem pismu piše o njem Janez v svojih pismih:
"Otročiči, poslednja ura je in, kakor ste slišali, da pride antikrist, je tudi zdaj vstalo veliko antikristov: iz tega spoznavamo, da je poslenja ura" (1 Jan 2,18) "... kdo je lažnik, če ne tisti, ki trdi, da Jezus ni Kristus? Tisti je antikrist, ki taji Očeta in Sina" (1 Jan 2,22) "in noben duh, ki Jezusa ne priznava, ni od Boga. In to je duh antikrista, o katerem ste slišali, da pride
in je že zdaj na svetu (1 Jan 4,3) "Kajti šlo je med Svet mnogo zapeljivcev, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v telesu. Tak je zapeljivec in antikrist" (2 Jan 1,7)
"Enoh i Eliás téda vö sz paradizsoma prideta ino ta od nyega predgála. Antikrisztus pá li Zsidove proti Jeruzsálemi fküper szprávi ino de nyim na znánye dávao, da je on szám právi Mesiás i da brezi nyega drugoga Bogá nega, da on po szvojem krivom piszmé szvedoszti lüsztvo pa na szébe szprávi. Zsidovje i kárscsánye do nyemi vörvali ino do ga molili.
Fsze szkrito Bogásztvo sze Antikisztusi odpré nai on krskenike i fsze drugo lüsztvo na szébe szprávi. Téda on vu Jeruzsálemi té szvéte mouzse szpomori. Enoha i Eliása tei szveti prorokov teila do tri i pol dnéva zsalosztno vünei na pouti brezi pokopánya lezsala od bojaznoszti Antikrisztusa. Na strti dén pred vszem lüsztvom na zsitek gori zbüdjeni bodejo i z ednim Oblákom v nebo gori odidejo. Téda fszi Kriskánye, steri szo Antikrisztusi vörvali, do jáko pozsalüvali. Téda de sze on tüdi 3 gni mrtev drzsáo z vraizsi djányom i na tretyi dén sze z Luczi-
ferszkof oblásztjov zbüdi i gori sztáne. Téda de tá szlednya blodnoszt véksa, kak je ta prva bila. On de jedáo merkati vsze steri vu nyem vörjejo, steri známénye nedo na cseli ali na právoj roki meli, tiszti sze nedo szméli kázati odávati ali küpüvati. On de prédgao i naznánye dávao, ka on na petnáiszti dén po gor idényi Enoha i Eliása vu nébo de tüdi, kak právi boug i Mesiás vu nebésza gori sou i ka do koncza szveita vu nyem niske nede szmeo dvojüvati."
O boju dveh božjih prič -Elije in Henoha - smo že slišali tudi od Sibile (gl. Porabje št. 10/1994 in št. 5/1995). Motiv oživljenja je iz Svetega pisma:
"In izmed ljudstev in rodov in jezikov in narodov gledajo njuni trupli tri dni in pol in ne puste njunih trupel položiti v grob." (Raz 11,9)
Antikrist ju posnema, za mrtvega se dela tri dni, potem vstane, da ljudi premoti, o tem lahko beremo tudi v Svetem pismu:
"Vstali bodo namreč krivi Kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, ko bi bilo mogoče" (Mat 24,24)
Marija Kozar
PISMO IZ SOBOTE
BOUŽANJE
Ne ven, gda me je sto prvič poboužo. Brodin pa si, ka je tou moglo biti, gda san biu ške jako mali pa mladi. Niti toga ne ven, če me je sto prvič poboužo po lici ali po glavej ali pa po rokej. Mogouče je tou bilou prvič te, gda san ške cejli nut zamotani ležo v zibeli in me je sto poboužo po licaj pa pravo, kak man fajn napnjene. Mogouče je tou bilou te, gda san se oprvin postavo na svoje noge in je oče cejli srečen potejgno čista na raji po mojoj mladoj glavej. Mogouče je tou bilou gda prlej ali gda sledi, sto bi znau. Dobro pa se spoumnin, gda me je oprvin poboužala dekla, lice mi je gorelo tri dni.
Tou so takša lejpa boužanja med stariši in mlajšimi, med deklov in pojbom, med žensko in moškin, no, pa živali lidje tö radi boužamo. Ali, na ton svejti geste nekša drüga sorta boužanja. Tou je takšo delo, ka te neške najprlej bouža po glavej, ka ti te leko po njoj rugače. Na, pa smo že palik tan, pri toj k..., ka se njoj pravi politika in pri tisti lidaj, ka tou politiko delajo. Kak bi ške leko nači zvali te lidi, ka se bavijo s politiko, steri pravimo, ka je tista rejč na K? Pa boukše, ka tou njamo za kakšo drügo priliko in se rajši palik malo pogučimo o ton boužanji.
Gda se politiki fküp spravijo, ka trbej lüdstvi pá kaj vzeti ali pá kaj čistak zmejšanoga ponüditi, te nas najprlej nekaj časa boužajo, boužajo in boužajo. Televizija, radijo, novine, vse se doj z njij cidi od miline do nas in vsi smo že gladki po glavaj od boužanja. In te, gda je glava že rejsan čistak glanc, kak djajce, te prileti po glavaj, ka se vse zblisne. Te bi naše glave nücale kakšo boužanje. Ali nej, te se niške ne zmisli na tou. Eške korijo se z nami, ka mi, navadni lidje, tak nika ne razmimo. Te, po ednon časi si sami zvračimo glavou tak, ka pozabimo, gda že pá začajo boužati. Ge zdaj že naprej žmirin, ka znan, ka de vsaki čas pá kaj priletelo na glavou.
Je pa leko cejla stvar ovakša. Takše male političare najdemo vseposejdi: v slüžbi, šouli, krčmej in doma. Tou doma je leko ške üjše kak pa gda boužajo ovi, ka kormanj držijo. Tak ste že trufili, ka je takše sorte človik pri nas doma moja tašča Regina, trno čedna ženska. Tak Zdaj ge zadnje čase žmirin zavolo ovih najbole prejdnjih pa zavolo moje tašče Regine, trno čedne ženske, tö. Neka dni nazaj me je začala na velko boužati in Zdaj samo čakan, gda prleti trda grüška po mojon čebri. Vüpan samo, ka neta prleteli obej nagnouk, edna od prejdnjih in edna od nje. Te mi gvüšno poči čeber.
MIKI
LJUDJE OB MURI
Od 10. do 12. maja je v Lendavi potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Ljudje ob Muri. Na njej so sodelovali udeleženci iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Organizatorji so bili: Pokrajinski muzej iz Murske Sobote, Zala Megyei Muzeum iz Zalaegerszega in Zavod za kulturo madžarske narodnosti v sodelovanju z Zdogovinsko deželno komisijo za Štajersko iz Gradca.
Ob otvoritvi konference so spregovorili tudi trije župani: Jozsef Kocon iz Lendave, Andrej Gerenčer iz Murske Sobote in Laszlo Varga iz Zalaegerszega. Ob pozdravih pa je bilo slišati tudi besede o pomenu povezovanja narodov ob reki Muri, pa tudi to, da bo združena Evropa tudi Evropa regij. In takšne kom ference, kot je bila ta, naj bi pomagale izoblikovati zavest o povezanosti te regije.
Porabje, 18. maja 1995
4
50 LET SVOBODE
Evropa je v prvih majskih dneh proslavila 50-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Predsednik Slovenije Milan Kučan se je udeležil evropskih proslav, tako v Londonu, Parizu kot Moskvi. Po vrnitvi je povedal, da slovenska udeležba ni bila samo potrditev in priznanje našemu prispevku k skupni zmagi, potrdila je tudi, da se v tej veliki vojni nismo borili samo zase, za svojo svobodo, ampak za vso Evropo. To nam daje zgodovinsko, moralno in politično pravico, da želimo sodelovati skupaj z drugimi evropskimi narodi pri oblikovanju vizije nastajajoče Evrope.
KDAJ
PRIDRUŽENO
ČLANSTVO?
Slovenski pogajalci se v teh dneh spet pripravljajo na pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Po besedah zunanjega ministra Zorana Thalerja, izrekel jih je na javni predstavitvi mnenj o evropskem sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije v EU, naj bi do podpisa sporazuma prišlo 12. junija. Že dosedanja pogajanja so namreč pokazala, da razlike v pogajalskih izhodiščih niso nepremostljive.
STRELA
Vreme nas v teh majskih dneh preseneča. Takšnih neviht in ploh nismo bili vajeni tako zgodaj. Na Koroškem, v Radljah ob Dravi bi pred kratkim skorajda prišlo do katastrofe. Na pogrebu je namreč strela zadela v drevo, pod katerim se je skrivala gruča ljudi. 23 sojih morali odpeljati v bolnišnico, toda vse se je srečno razpletlo, saj nihče ni bil huje poškodovan.
Jajjaaa?!
Vej pa don nej?!
BREZI GEZIKA
Moj bóni is over the ocean. Zdaj, ka so v Londoni meli velko paradijo zavolo toga, ka se je pred 50 lejtami bojna skončala v Evropi, so na konci en velki ognjemet (tuzijáték) vküp napelali. Baja je samo tau bila, ka so najvekši političarji s cejloga sveta pa vnožano lüstvo samo dim vidli. Čedni Englandarge so pozabili, ka se vodnik ne vidi ognjemet. -Gnauk je büu en človek, šteroma je napamet prišlo, ka domau skauči pa pogledne, če se ger ne cüzni gaz. Un je tö čeden büu, zato je nej vužgo električni posvejt, nej ka bi kakša baja bila. Zato je spice vužgo, pa bummm! Rejsan je
cüzno gaz.
Nej bumm, nej bimmbamm. V vogrskoj vesi Bélaakna so se lidgé na vüzensko nedelo - tak kak indrik po cejlon katoličanskom svejti - lepau pripravlali k sveti meši. Cerkev je sploj puna bila pa so že vsi čakali, ka naj se začne liturgija. Deset vöra je že minaula, zvonar pa li pa li ne zvoni vküp. Nete dali valati, ka se je zgodilo. Na sam Vüzenek so edini zvon vkradnili, s šterim bi mogli na znanje dati veseli glas, ka je Jezuš gorstano. - Tau so gvüšno nej naredli vüzenski zavci, liki - povejmo - vüzenski pravci.
Granatna čokolada. V Belgradi je en mali, 6 lejt star pojbiček prišo v supermarket z edno velko granato v rokej. Tam je bautošan tak pravo, ka če njemi ne dajo vsikši den najvekšo škatülo čokoladina, te un prej tau velko bauto v luft požené. Supermarket na srečo eške stogi, mali terorist pa je vujšo. - Te pa nej čüda, ka tak
dugo neške konec biti balkanski bojni.
Auschwitz pižame. Slednje gni so po cejloj Evropi svetíli konec druge bojne na starom kontinenti (8. majuš). Nej tak dugo je nikši japanski dizajner (ruhatervezo) vönajšo edno nauvo kolekcijo gvanta, šteroj je dau ime: "Kak ovi podje". Mislo pa je na tiste Židauve, šteri so v koncentracijskom tabori v Auschwitzi merali. Takše štrejkaste pižame naj bi aucigamau nosili tisti, ki količkaj dajo kaj na modo (divat). Eške takšo manökenko si je vöodabrau, štera je bila v obrazi fejst süja. - Te dizajner pa na obrazi fejst kusto kaužo more meti.
C(i)vilizacija. Moderno bi tak leko pravli, ka "gaz ge" na Japanskom. Vejte, tiste sekte, štere z gazom škejo zaničati lüstvo po metronaj pa supermarketaj. Zdaj nej davnik so v dva kotonaj najšli vsefalé kemikalije, stere bi leko zaničile 10 gezaro lüdi. Nej čüda, ka se lüstvo fejst
bogi. Ništarni se doma nutri zaprejo pa si pune kadi vode spistijo, ka prej ka pa če jim nutri v vodau tö čemerasti gaz pistijo. Po panaufaj so eške škatüle za smetke tö dojpečatnivali pa tiste automate, iz štere se leko piti kipüjejo. -Japanski dizajnarge! Za takše dele vönajdite nikše rešitve!
Gezik brezik (lamp). V Pretoria West (Južna Afrika) je na policijo prisaupila ena mlada ženska, štera je vse vzün séba bila. Na dežurnoga policaja sto je dojpočila en 10 centimejtarov dugi človeški gezik. Pravla je, ka go je zgrabo en moški, šteri go na gomajno djau (z njauv takše delo, ka una nej stejla). Gda se je probo z njauv kišüvati, una ma je doj vgriznila cejli gezik. - Eške dobro, ka ga je nej te vgriznila, gda go je na gomajno dejvo. Te bi büu: človik brezik (...).
Francek Mukič
BODO ZMAGALI KMETJE ALI DIVJAD?
4. maja so v Števanovcih priredili konferenco z naslovom Kmetijska proizvodnja in škoda, ki jo povzroča divjad. Na posvetovanje so povabili tudi predstavnike iz Prekmurja ter z Gradiščanskega v Avstriji. Konference so se udeležili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Zveze lovskih družin, gozdnogospodarskega d.d.-ja, zavarovalnic ter župani iz Porabja, Orséga in drugih pokrajin v Železni županiji.
Navzoče je pozdravil Števanovski župan Šandor Holec, ki je v uvodnih besedah povedal, da je Porabje eno izmed redkih območij, kjer v 50-ih letih niso nacionalizirali zemlje in gozdov. Male kmetije se že od nekdaj ubadajo s škodo, ki jo povzroča divjad. Od 70-ih let naprej je ta škoda znatno narasla, kajti kmetijska zadruga z imenom "Vendvidék" je začela s pogozdovanjem
pokrajine. Zaradi borovih nasadov, v katerih ni podrasti, si je divjad poiskala svoj življenjski prostor na obdelanih kmetijskih površinah. V svojem predavanju je to potrdil tudi generalni direktor gozdnogospodarskega d.d.-ja.
Največ očitkov smo slišali na račun lovcev oz. lovskih družin, češ da bi morali odstreliti več divjadi oz. del svojega dobička nameniti zaščiti kmetijskih
površin.
Na to je odgovoril dr. Attila Héjj, predsednik Zveze lovskih družin v Železni županiji s podatki iz leta 1994. Po tej statistiki 50 odstotkov lovskih družin nima nobenega dobička, 30 odstotkov je zaključilo
leto z negativno bilanco in le 20 odstotkov je rentabilnih. Kot nasprotni primer je bilo zanimivo poslušati gospoda Friedricka Prandla iz Avstrije, ki je pove-
dal, da lovska pravica zagotavlja lovskim družinam lep dobiček, celo do take mere, da lahko le-te tudi materialno podpirajo druga društva oz. inštitucije.
Po mnenju predstavnika Kmetijskega ministrstva se bo situacija obrnila na bolje le po sprejetju zakona o lovstvu in zaščiti divjadi.
Na posvetu je imel človek občutek, da ima vsakdo prav. Imajo prav kmetovalci, ki bi radi tudi želi, ne le sejali. Za svoje pravice se borijo gozdarji, iovci, predstavniki zavarovalnic...
Večkrat smo slišali tudi to, da je divjad zaradi borovih nasadov zgubila svoj življenjski prostor. Kaj bo pa z življenjskim prostorom ljudi?
-MS-
Porabje, 18. maja 1995
5
DOBRODOŠLI V BOŽJEM IMENU
Tak je pisalo v nedelo, 7. majuša pri cerkvi na Gorenjom Seniki, gde je 20 gorenjsančarski pa 18 dolenjsančarski mlajšov čakalo na birmo (potrdjavanje). Dapa bijo je ešče en napis (ISTEN HOZOTT), s tauga se je vidlo, ka so čakali dva püšpeka, sombotelskoga pa mariborskoga. Liki sombotelskoga püšpeka nej bilau, prišo je pa namestnik püšpeka iz Maribora dr. Jožef Smej. Zatoga volo, ka vogrskoga püšpeka nej bilau, so eni žalostni
bili, drugi čemerni, za-
tok, ka se je tau nej prvipaut Zgodilo. Eni so tau tö gučali, ka je prej zatok nej prišo, ka prej "dva mužikaša v ednoj
krčmej nejmata placa".
Samo telko k tomi. Tak nišče ne pride k drugoma v (božjo) ižo, če ga ne pozové. (Podpisana pod tem člankom
gvüšno vej, ka je gospaud škof pozvau na birmo na G. Senik mariborskoga škofa.) Birma na G. Seniki je minaula, vörniki so molili slovenski pa (več) Vogrski. Vüpajmo se, ka tau, ka je Zdaj bilau prvipaut -skurok dvojezična birma - nede slejdnjič. Pa Vüpajmo se na tau tö, ka za štiri lejta prideta badva püšpeka, tak Sombotelski kak mariborski. Pa ka bosta badva dobrodošla v božjem imenu.
Marijana Sukič
KAJ MISLITE?
Če si zbrodite na tiste čase, gda je eške držala bojna. Zdaj, gda je že 50 lejt tauma, ka se je končala, pitamo tiste, šteri so bili na fronti.
Jožef Svetec iz Andovec.
"Štiridesetdrugoga sam rutjivo, gda sam dvadvajsti lejt star bijo. V Ungvár so nas pelali. Te eške tri leta trebalo dola zaslüžiti. Edno leto smo v kasarnji bili, po tistim smo pa šli v Rusičko na front. Prejk po Lendjelskom smo šli pa skor edno leto smo bili tam. Štiridesetpetoga so me splezérali. Na Nemško so me pelali v špitale. Tam v špitalaj so nas goradola nosili. Gda djala siréjna, ka dejo letala, te
so nas dola v zamanico znosili, gda so odišli, te nazaj gora. Tak je tau šlau na den Večkrat. Dja sam na fronti malo bola znak bijo kak drugi, zato ka sam pri štütjaj bijo. Dapa zato zavoléje dojšlo tam tü. Človak kaulakvrat gledo pa samo mrtve vido. Gda so nas že zgrabili kaulak vüzma, smo se šagau meli nauri redti, ka Zdaj se že nej trbej skrivati, če merička letala dejo, zato, ka so naši. Človek norijo gučo, dapa tisto tam nej bila norija. Tau človek težko pozabi. Kak če bi včara bilau. Lagvoga reda sam bijo sodak."
"Dja sam v bojno tak prišo, ka sam ranč sodak nej bijo. Štirinajset lejt star sam bijo, gda so me Rusi zgrabili doma v vesi pa so me pelali na front. Šest djöjncov sam emo pa s tistimi sam vozo golaubiše, klanfe pa ranč ka trbelo. Mi smo zato furt malo za frontom bili. Dapa bilau tašo, ka je nad mrtvi bijo taši, steri se je eške gibo. Človeki, gda tak mladi pa pride na front, je sprvuga sploj špajsno. Gnauk me je Rus skur nej dolastrejlo, samo zato, ka hitro nej vedo, sto sam. Bojna je minaula pa sam dumau prišo. Gda sam dvajsti lejt star bijo, te sam pá rutjivo. Zato, ka tau se je nej štelo, ka so name Rusi pelali na front. Bojno človek v cejlom žitki v sebi nosi."
Ferenc Kosar iz Števanovec "Dja sam srečo emo zato, ka meni nej trbelo vötiti na front. V fabriki sam delo, gde smo na front štjir pa vsefale redli. Rusi so dostakrat kaulak po vesi vküp brali lüstvo. Tašuga reda sam dja gora leto v gauštjo pa tam sam se skrijo. Koga so vlauvili, tistoga so odpelali. Sletkar sam že tü nej bijo sodak. Nas je telko bilau v držini, kak vragauv, pa so samo štiri nutrazvali. Gda bojna bila, te buma duma skur laguvejše bilau. Človek furt skrb mogo meti pa se skrivo, nej ka bi ga Rusi odpeleli."
K. Holec
Jožef Merkli iz Števanovec
"MOJA RISBA"
17. maja so v Monoštru v avli gledališke dvorane odprli razstavo likovnih umetnikov iz Prekmurja in Prlekije. Razstava, na kateri sodeluje 19 umetnikov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, bo na ogled do 15. junija.
"PESEM NE POZNA MEJA"
13.	maja se je Mešani pevski zbor Avgust Pavel udeležil zborovske prireditve Pesem ne pozna meja, ki so jo tokrat organizirali v Svetem križu pri Trstu v Italiji. Na prireditvi so sodelovali slovenski pevski zbori iz Italije, Avstrije, Slovenije in Porabja.
"GOSTUVANJE"
12. maja je gostovala gornjseniška lutkovna skupina z igro O zlati ribici na pobrateni šoli v Kuzmi. V nedeljo, 14. maja, so obiskali soboški lutkarji Porabje. Z lutkovno igro Gostüvanje so se predstavili na Gornjem Seniku.
INTERKULTURNI
DNEVI
Od 1. do 3. junija organizira Oddelek za slavistiko na Visoki pedagoški šoli Daniel Berzsenyi v Sombotelu 4. Interkulturne dneve. Prireditve se bodo udeležili oddelki za slavistiko Pedagoških fakultet v Mariboru in Ljubljani, Pedagoške Akademije v Celovcu in Univerze v Gradcu.
SREČANJE
NEMCEV
14.	maja so se v Rönöku pri cerkvi sv. Emericka srečali Nemci iz Železne županije. Program so začeli z nemško- madžarsko mašo. V nadaljevanju so se predstavile odrasle in otroške kulturne skupine.
Porabje, 18. maja 1995
6
SAMOUPRAVA NAJ SAMA OPRAVLA?!
Pri nas se je od 1990. leta po vasnicaj dosti vse spremenilo. Pred tistim je več vesi melo edno občino, gnes Vsakša ves ma svojo samoupravo (önkormányzat). Tau telko znamenüje, ka Vsakša ves Sama gazdüje, Sama svoj gospodar je. Moremo povedati, ka so pred 1990. lejtaj lüdje tau sploj želeli zatok, ka so tak mislili, ka je vküp biti z drugimi vasnicami nej dobra, ka je nej gvüšno, ka vsi pravično dobijo iz proračuna (költségvetés). Gnes takšoga nega. Vsikši je sam svoj gospodar, na teltja, ka so razdeli tisto tü, ka je dobra bilau vküper. Sprvoga - prva štiri lejta - se je tak vidlo, ka tau dé. Gnes pa že vidimo, ka tak nede šlau. Radi pravimo, ka je za vse gospodarska kriza kriva. Tau je istina. Samo ka če bi rosagi dobra šlau, te si tü ne bi smeli dopüstiti dosta takšoga, ka gnes po vasnicaj geste. Naše Vasnice so male. Če si, povejmo, v Avstriji - štera je razvita - ne dopistijo, ka bi male Vasnice poseba gordržale vrtace, šaule pa eške dosta vse, te smo na gnes mi velki stopaj nazaj staupili. Tau je tü demokracija. Če rejsan v tauj velkoj demokraciji peto leto dosti samouprav tak začne leto, ka ma proračun v minusi.
Od toga sam si pripovejdala v Sakalauvca z županom Antalom Črenkonom.
Toni, ti si 8 lejt bio v vesi prejdjen, kak smo te imenüvali tau funkcijo, predstojnik. Ves je te nej bila samostojna, držala se je na Dolenji Senik. Kakšo razliko vidiš med tistim cajtom pa gnešnjim?
"Po spremembi prva štiri lejta sam nej ge bio župan. Etak sam samo od zvüna gledo, ka se godi. Na gnes morem povedati, ka je sprememba sploj velka. Rejsan so lüdam spunili željo, leko je ves samostojna."
Če bi ti sploj na kratko trbelo že Zdaj na začetki najega guča ceniti, ka bi pravo od toga?
‘Gnes je ednoj maloj vesi sploj žmetno. Ka smo v prešnjoj cajti sprajli, tisto, tak
vögleda, ka ne moremo gordržati. Pa sam te eške nej gučo od lüdi."
Rada bi bila, če bi mi na kratki razložo, kakše specialne probleme mate v Sakalauvci?
"Že naprej morem povedati, ka so probleme v Sakalauvci skurok takše kak vsepovsedik. Od rosaga minimalno pomauč dobimo. S tejmi pejnazami je nej mogoče gordržati ves. Gnes se nišče ne briga, ka je s šaulov, če leko gordržiš vrtec pa tak tadala. Prva štiri lejta so eške dobile samouprave pejnaze, če so različne natečaje (pályázatokat) napisale. Gnes je že tau bola sigorno (strogo), moreš meti svoje pejnaze, če natečaje škeš notdati pa kaj dobiti. Na posodbo pri banki si tü samo tak leko vzemaš pejnaze, če svoje pejnaze tü maš. Tüj ne smejš tiste pejnaze notračunati, ka ti rosag da.
Specialna problema v Sakalauvci, da smo tau leto tak začnili, ka mamo 300 gezero forintov minusa. Takša mala ves tau sploj žmetno notprnesé. V Sakalauvci je skurok 50 procentov lüdi brez dela. V tauj vesi so lüdje pred nistarnimi lejti najoprvin tak njali zemlau delati. Živino so zodavali, etak so pa na gnes - kak šagau majo prajti -med dvöma staucoma na rit spadnili. Dostin smo mogli socialno podporo vkraj vzeti, zatok ka je takši zakon."
Gda si ti eške zastopnik vesi bio, si se v takšoj problemi leko kama obrno?
“Tak pogübleni sam se v tistij 8 lejtaj nigdar, na eden minut nej čüto kak gnes. Na občini smo furt najšli pejnez,
ka smo tau ali tisto rejšili. Sploj pa takšoga reda, če je takšo kaj naprej prišlo, ka smo nej čakali. Gnes, Baug vari, če se kaj pokvari ali kaj trbej popravlati. Na takšo nindar ednoga filera nega.
Ka je gnes eške sploj slabo, ka se ne briga za Vasnice županija tü nej. Nikšo pozornost, nikšo pomauč ne moremo čakati od državnoga poslanca tü nej. V starij cajtaj je poslanec med nas prišo, nam je dosta pa dosta pomago. Zdaj pa toga lüdje ranč ne poznajo."
Povedo si, ka je prva lejta po spremembi ležejše bilau. Kak ti ceniš štiri lejta, gda si nej ti bio župan?
“Morem povedati, ka so dosta vse naredli. Ves ma svojo künjo v vrtaci za 100 porcij. Popravili so znautra kulturni daum. Ka smo mi pred tistim nej mogli dosegniti, oni so naprajli, asfaltirali so paut do graubišča."
Povedo si, ka je gnes v takšoj maloj vesi katastrofalno gazdüvati. Ka misliš, leko zatok sami kaj tü staupite za tau, ka kakši dobiček spravite?
“Leko nikše pejnaze čakamo od Gorenjoga Senika. Tau je pa, da si Zdaj tálamo tiste vrejdnosti, ka smo v starij lejtaj vküper sprajli. Tau pa zatok ne moremo čakati, ka Zdaj aj tak nagnauk nam vse vöplačajo. Mi tak mislimo, ka vsakšo leto nika notspoznamo njim, vej pa oni ranč takše žmetnoče majo kak mi.
Ka dobiček leko čakamo, tau si sami moremo organizirati. Moremo se trüditi, aj naša künja - štera leko za 100 lüdi küja - vöponücana bau. Že smo staupili, gor smo zdignili cejno za obed pa moremo eške druge stopaje tü naprajti. Povejmo, vzemamo se za gostüvanje, za kakšokoli prireditev, gde leko kaj prslüžimo za ves tü."
Zdaj, gda sam spoznala Vaše težave, se mi tak vidi, ka ranč ne smejm pitati, kakšne nauve plane mate?
“S kakšokoli velko žmečavov, liki škemo zdržati šaulo -prve tri klase - vrtec, dobro škemo vöponücati vrtec,
künjo. Mladino, lüstvo mo aktivirali na takše dela, ka je najbole potrejbno oprajti v ednoj vesi. Radi bi si edno športno igrišče naprajli.
Rad sam, pa samo lepo zavalim, da so gasilci Zdaj vreda. Iz Slovenije so dobili eden gasilski avto. Na gasilce etak tü leko pa škemo računati."
Lani decembra na lokalni voiitvaj so te znauvič postavili za žüpana v Sakalauvci. Zdaj, ka si že do šinjaka not v problemaj, kak vidiš svojo pozicijo. Zakoj si se glaso? Nej ti je žau, ka si se?
“Pred volitvami so me nisterni iz vesi gorpoiskali pa so mi obečali pomauč pri voiitvaj. Prosili so me, aj znauvič vzemam tau funkcijo. Istina, ka sam rejsan na podrobnoma nej not vido v gnešnje probleme pa itak. Gnes se tak vidi, ka de žmetno tau zdržati, ka mamo. Dapa zatok sam optimist tü.
Tak mislim, ka gnauk zatok malo baukše tü bau. Pa te mo leko male stopaje naprajli za našo malo ves.
K tomi pa - tak se vidi - gnes eške samo demokracijo, samostojnost pa odgovornost mamo. Lüdje tü morejo notprvideti, ka smo sami ostali. Etak si pa sami moremo den do dneva pomagati."
Gda sam se vzela domau, mi je napamet prišlo, ka pred nistarnami lejti so lüdje rejsan sploj želeli, da bi sami svoji gospodje bili. Te je tak bilau, ka so drugi premišlavali mesto nas. Gnes pa lüdje leko delajo, ka škejo. Leko zidajo pa naredijo, ka škejo. Liki pejnaze tü sami morejo vcuj spraviti. Etak pa batrivno leko povejmo, ka so lüdje zatok nej tak mislili samoupravo pa samoupravlanje. Nega prej v ednoj deli telko dobroga, ka bi kaj lagvoga tü nej bilau.
I. Barber
NAŠE PESMI (99)
PRIMI BRATEC
Primi bratec kupico, pa(j) si spij na zdravdjico /: Baug vej, če mo k leti, baudemo na svejti vküp živeli. :/
/: Nej smo spili, nej smo spili, ne de nam na zdravdje. :/
Primi...
/:Vö smo spili, vö smo spili,
baude nam na zdravdje. :/	-mkm-
PORABSKA KRONIKA
Podatki za april 1995
ROJSTVA
Sakalovci: Andraš Laslo Gredlič (oče Laslo Gredlič, pd. Makošni, mati Aniko Gašpar, pd. Ricuva) Števanovci: Kevin Nemet (oče Žolt Nemet, mati Monika Nemet, pd. Graberna)
POROKA
Gornji Senik: Štefan Gyeček in Rita Muhovits UMRLI
Gornji Senik: Jožef Wachter (pd. Talanin)
Dolnji Senik: Császár Pálné, roj. Ana Tauber
Porabje, 18. maja 1995
7
OTROŠKI SVET
KAJ JE TAU?
Ka je tau?
Kak sé zove
na Gorenjon Siniki..........................
na Dolenjon Siniki..........................
v Ritkarovci................................
na Verici...................................
v Števanovci................................
v Andovci...................................
v Slovenskoj vesi...........................
v Sakalauvci................................
Kak so nücali................................
Rešitev iz številke 8/1995
slamnjača - s slamo ali koruznimi lupinami trdo napolnjena blazina (za ležanje)
szalmazsák - szalmával vagy kukoricacsuhéval ke-ményre töltött zsák (fekvés-hez)
Tak se zové na Gorenjon Siniki pa na Dolenjon Siniki: straušauk, straušnjek, v Sakalauvci: böntjiš, v Slovenskoj vesi: béndješ, v Verici straužnjak, v Števanovci: strošnjak.
MATERINSKI DEN NA D. SENIKI
Na Dolenjom Seniki je že tradicija, ka na materinski den z gorenjeseniške šaule tisti šaularge, steri z D.
Senika odijo, lejpi kulturni program napravijo v trij jezikaj. Od tistoga mau, ka na D. Seniki geste vrtec, tej mali se tü s šaulari vred na oder postavijo pa pozdravlajo matere, svoje babice.
Etak je bilau 5. majuša, gda smo se v kulturnom daumi zbrali. Gorenjeseniška šaula je lepau pripra-
vila deco. Slovenski, nemški pa madžarski program so meli. Ples je ranč tak uspešen bio kak recitacije pa pesmi. Lejpe rauže, štere je deca za matere pa babice nalekla, so
pred odrom dojsklajena čakale konec šolskoga programa.
Na red so Prišli miajši iz vrtca. Vrtec ma za deco obleke. Etak so vsi gnaki, gnako lejpi bili. Od takši mali je tau sploj dosta bilau, ka so oni znali na odri pokazati. Plesali so, recitirali, lejpe igrice so pokazali. Na konci so miajši od vzgojiteljice dobili lejpe stvari pa edno raužo. Tau so oni sami delali, s tejm so matere pozdravili. Velka Škoda, ka smo v programi vrtca samo madžarsko rejč čüli.
Za takše nepozablene minute smo matere pa babice vsakmau kreda. Etak pa že naprej Vüpamo, ka k leta do nas znauvič pozdravlali.
I. Barber
PRIŠLA JE POMLAD
Sonce prijetno greje. Ptice pojejo. Povsod po njivah delajo ljudje. Traktorji brnijo, kmetje orjejo in sejejo. Na travniku nabirajo otroci zvončke, trobentice, vijolice in solzice. V gozdu med listjem skačejo pajki volkci z lista na list in lovijo prve mušice. Lastovke in štorklje se vračajo in skrbno popravljajo svoja stara gnezda ter gradijo nova. Dnevi se daljšajo.
Hajnalka Škaper
OS Gornji Senik
Drevje cveti. Eno je lepše in bolj dišeče, kot drugo. Veverice skačejo po drevesih. Ljudje delajo na njivah. Na travniku
so lepe, dišeče cvetlice. Čebele zbirajo cvetni prah, ga odnašajo v panj in iz njega delajo med. Metulji se igrajo. Tudi lastovke se vračajo v sta-
ra gnezda in veselo čivkajo. Tudi v vrtu je mnogo cvetlic.
Kristina Nagy OŠ Gornji Senik
Risba malčkov štefanovskega vrtca
KULTURNA REVIJA 2. OŠ. V MONOŠTRU
Porabje, 18. maja 1995
VABILO
Slovenska manjšinska samouprava Monošter-Slovenska ves in Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabita na prireditve
PORABSKIH DNEVOV 1995
NIKA ZA SMEJ
MATERINSKI DEN
Prva nedela v majuša je po navadi materinski den. Takšoga reda je -kak deca tak možovi, očevje - vsakši malo baukši, vsakši malo sveti matere. Naš Peter, Pištak pa mala Ana tü lepau pozdravlajo svojo mater. Mala Ana etak pita mater: "Draga naša mama, ka želejš na té lejpi den?"
Mati pa etak: "Rada bi bila, če bi mejla tri dobre mlajše." Mali Pištak malo premišlava pa etak pravi: "Te de pa nas vse vküper šest."
VESELJE
Naša Minka se sploj tauži svojoj padašojci pa etak pravi: "Vejš, draga llonka! Moj dragi sin je pa tak lagvi, tak razvüzdani, ka vejn takšoga nin nega na svejti."
llonka pa etak: "Deca je gnesden lagva. Boj malo potrplivna. Zakoj je pa tvoj sin lagovejši kak vsakši drugi?"
"Zakoj? Vej ti včasin povejm. Zatok, ka so ga že iz vrtaca völüčili. V šauli je staukrat bukno. Nikšo maštrijo se je nej mogo navčiti. Zdaj, gda je pa že vekši zraso, od oča vkraj gemle pejnaze na piti. Svojmi oči je samo gnauk napravo velko veselje. Devet mejsacov pred tistim kak se je naraudo."
TAU JE NEJ HEJC
Naš Franci etognauk domau prišo pa je strašno lejpo govensko mesau prineso na vüzen. Njegva draga žena pa etak pravi: "Gde si pa tau lejpo masau daubo?"
Mauž, njeni dragi Franci, pa hejcno etak pravi: "Pri tvojom Pra-
gom kurvejši."
Ona pa etak: "Jaj, ranč sam nej znala, ka Ludvig mesarnico ma."
PEJNAZGE
Pred Svetki je naš Lujzek naprej vzeo svojo bukso pa etak pravo svojo ženi: "Kelko ti trbej?"
Žena pa: "Rančtrikrat telko, kelko mi škeš dati."

I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17.1  p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST 
Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).