\ IT Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drža?sh Velja za vse leto • • • $6.00 _ Za pol leta.....$3.00 § 8 Za Ne« York celo leto - $7.00 i Za inozemstvo celo leto $7.00 1 l GLAS NARODA IP" 2 The largest Slovenian Daily the United States. m list slovenskih _ delavcev y Ameriki. o Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ai Becond Class Matter 8eptmber 21, IPOS', at the Po»t Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 162. — ŠTEV. 162. NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1933. _ ČETRTEK, 13. JULIJA 1933 VOLUME XIX — LETNIK XLL VLADA NAMERAVA DOLOČITI POGOJE ZA DELO PREMOG. BARONI IN ZASTOPNIKI ORGANIZACIJE SO DOLOČILI PET DOLARJEV DNEVNE PLAČE Ladjedelnice so predložile svoj pravilnik, d očim ga jeklarska industrija se ni sestavila. — Predsednik Roosevelt je dal administratorju Johnsonu vso oblast. — Tekstilna industrija ugovarja. — Za majnerje še ni določen maksimalni delovni čas, toda pravilnik bo navzlic temu predložen. WASHINGTON, D. C., 12. julija. — Predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci v gospodarskih zadevah so se pečali danes z mislijo, če bi ne bilo dobro, da bi za razne industrije vlada določila minimalne plače in maksimalni delovni čas. Industrije se namreč le počasi odzivajo vladnemu povelju, naj sestavijo pravilnike in naj jih pred-lože pristojni oblasti. Ako se bo izkazalo, da z juridičnega stališča to n; mogoče, bo administrator Johnson določil dan, do katerega morajo vse industrije predložiti svoje pravilnike. Predsednik Roosevelt je dal v tem oziru Johnsonu polnomoč. Ladjedelnice, ki so dobile velika vladna naročila. so sklenile plačati svojim delavcem po štirideset centov na uro. Delati bod« morali po štirideset ur na teden. Komaj je predsednik podpisal pravilnik tekstilne industrije, so se pojavili proti njemu resni ugovori. Administrator Johnson je že imenoval svojega zastopnika, ki bo skušal ugladiti nesoglasje. BOSTON, Mass., I 2. julija. — Tovarnarji in delavski voditelji so mnenja, da bo dobilo veliko število tekstilnih delavcev delo, ko bo stopila v veljavo kartelna pogodba za bombažno industrijo. Delovni pogoji I 20,000 tekstilnih delavcev Nove Anglije se bodo prihodnji teden znatno izboljšali. Delali bodo le po štirideset ur na teden in bodo dobivali za to delo minimalno plačo $J 3. Otroci, ki še niso dosegli 9tarosti šestnajstih let, ne bodo smeli delati. BRIDGEPORT, Conn., 12. julija. — C. H. Davis, predsednik in generalni ravnatelj Remington Arms Co., je danes objavil, da bo dne 1 5. julija I 900 uslužbencem njegove družbe zvišana plača za petnajst odstotkov. WASHINGTON, D. C , 12. julija. — Lastniki rudnikov mehkega premoga in zastopniki unijskih majnerjev iz 1 4 držav so se sporazumeli za temeljno plačo po $5 na dan. Skupni načrt za majnerske plače bo predložen Industrial Recovery Administration. Ta pi ača velja za navadne majnerje, ki delajo določeno število ur. Navadni delavci izven maj ne bodo dobivali $4 na dan, medtem ko bo drugim maj-nerjem, ki dobivajo plače od tone, v sorazmerju s tem določena primerna plača, kakor tudi za razna druga dela pri majnah. 1 oda pododbor obeh strank, ki izdeluje načrt, se ni mogel še zediniti za maksimalni delovni čas. Vodilni zastopniki pri pogajanjih pravijo, da bo mogoče načrt brez te določbe predložen administraciji. Unija zahteva pet ur na dan in šest dni na teden dela. Lastniki rovov so predlagali 40 ur dela na teden. Tekom šestih mesecev, ko je naj večje, povpraševanje po premogu, naj bi majnerji delali po 8 ur na dan in največ pet dni na teden. Drugo polovico leta pa naj bi delali štiri dni po 8 ur. Predsednik Illinois Coal Operators George Harrington, predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis in pravni zastopnik lastnikov T. G. Essington, ki so vsi člani pododbora, so rekli v skupni izjavi, da je treba sporne točke za pogodbo Že izgladiti. 1 - J^ll^-'B-' 'V-^.JJ Sovjetska Unija in Italija se pogajata ŠTRAJK PLETILCEV V PENNA. Štrajkarji so navalili na tovarno. — V Reading, Pa., stavka deset tisoč svilarjev. — Aretacije v masah. Scranton, Pa., 12. julija. — Kakih sto stavkajočih svilar jev je navalil« thrives na I ves sv*ilo:rru> v Po c le vi I le, kjer 150 delavoetv ni hotelo zaštrajkati. V tovarni so napravili velika škodo in neko žensko .strahovit« pretepli. Štrajkarji so re razkropili, še p red 110 je dospela policija. Pohod 500 štrajkarjev v Jessup j n imel za posledico, da je 300 dela-veev zaštrajkalo. V Heading. Pa , štrajka že več kot metioc dni deset tisoč wvi-lar-jev kn izdelovalcev nogavic. V zadnjih par dneh se jili jim je pridružilo nadaljnih 3000. V Baltimore, Aid., je zaštrajka-1« tisoe izdelovalcev ženkih oblek. Philadelphia, Pa., 12. julija. — Tekom nemirov pred Walburton tovarno za izdelovanje nogavic je policija aretirala 44 štrajkarjev. Med nijiini je bilo tudi devet žemsk. ROOSEVELT JE ISKAL ZVEZE Predsednik Roosevelt je hotel vedeti za stališče Anglije in Francije za slučaj vojne z Japonsko. Vojna ne bi bila naglo končana. Kot zatrjuje Martin Summers, poročevalci o vojni na Dalj/njem Iztoku, v svojem članku, katerega je objavil v lLstu "Xe\v Outlook". je prettied n ik ROo®*>velt oil angle-kega ministr.sk-iga predsednika iMacDonaldr. in od francoskega zastopnika Ilerriota, ki sta prišla .-»pomladi na predsednikovo povabilo v Washington na razgovor »rlvile rešitve problema gospodarskega položaja«, skušal izvedeti. kak« stali-če bi izaVzeli Anglija in Francija v slučaju vojne Združenih držav z Japonsko. Poti naslovom "Xaša prihodnja vojna za mir" pravi Kommers, da j« biil obveščen, da je predsednik Roosevelt v svojem .razgovoru z MaeDoitaldom in Herriotom vpra-^ šal oba, kakšno stališče bi zavzeli Anglija in Francija v slučaju, da se zapletejo Združene države v vojno iz .Japonsko. O tem so vsi trije tajno razpravljali v Beli hiši. zato o tem razgovoru ni bilo ničesa r ob j a vi jenega. Kot pravi Summers, je čas pre. šel, ko-bi bilo za Združene države prav Ia4iko premagati Japonsko. Do 18. septembra 1031 bi to bilo samo vprašanje enega leta. Toda s ten: dnem je pričela Jaimn.ska .osvajati velika ozemlja Maaidžu- nevarnosti, da ga od za-s^.f'1 meW!a in si s.tom pri" ' ° dob;la vire, tla. more »voditi vojno zelo tlolgo. Sedaj bi bilo treba za tako vojno najmanj pet let in še tedaj bi bilo potrebno, da Združene države izgradijo svoje vojno brodovje v razmerju z japonskim Jbrodov-jem f> proti 3. (Mornariški tajnik Claude A. Swamson je izdelal načrt za izgrad-1m> bojnih ladij, ki bodo -veljale $238,000.000. Zgrajenih bo 32 boj-lih ladij, toda bo vzelo vee let. da Ibodo zgrajotne. .Najhitrejše jih je mogoče zgraditi v treh letih in SAMO DVANAJST | POGODBE Z BALKANSKIMI NARODI DRŽAV JE ŠE BODO PRIŠLE KMALU NA VRSTO BREZ PIVA GENERAL FENG ZOPET ROGOVIH "Krščanski general" je v Tudi država Oklahoma je dobila dobro p*vo. — V suhi državi Ohio se bo vršilo glasovanje. Ko se je tudi država Oklahoma izrekla z veliko večino za prodajo dobrega prva, je ostalo le dvanajst držav, v katerih je piv« prepovedano prodajati. Toda tudi v teh državah izgubljajo suliači na moči. Po nekaterih mestih se sploh ne brijrajo za državne postave in so začeli pro tla jat i prvo. Columbus, Ohio, 12. julija. — Najvišje sodišča suhe države Ahi« je dalo prebivalcem priliko, da se bodo dne 7. novembra lahko izrazili glede odprave prohibicij-ske postave. A utiša krnska Liga bo vložila proti temu priziv pri najvišjem zvezniem .sodišr-u. Oklahoma City, Okla., 12. julija. — Ko je 'bilo sklenjeno s pretežno večino glaov, naj bo prodaja dobrega piva v državi Okla-homi dovoljena, se. sine prvič v zgodovini dežele prodajati pivo tudi v indijanskih rezervacijah. Po imenu suhih j** sedaj le naslednjih dvanajst držav: — Ala-' ba m a. Arkansas, Virginia, Nebraska, iNortli Dakota, South Dakota. Mississippi, Texas, Georgia. Kansas, Utah in Mexico. dej prime vojska kitajske narodne vlade.—Niše zmenil za zahteve kitajske vlade. ITALIJANI SO ODLETELI Z ISLANDIJE Sanghaj, Kitajska, 12. julija. "Privatna" vojna generala Feng Yu-hsiamga proti Mančukuo in Japoncem, ki ima iza cilj zavzetje mesta Dulonor v provinci ("ahar, se je pričela v torek, ko se je "krščanskemu generalu" podrejeni general Fvng Čen-wu spopadel z V™**11* !" Japonoi pri Papašienku. jnžno odi" J*h J"0*?* <>»™<>z.ti * Dokmora. Kot pravijo poročila iz ^^TV i° °dstotkov' Peipinga, je bila bitka proti ve -I ujT^f™ t T na *vetu ** "" čeru še vedno v teku brez kake ; ?? ^ ^T*1. v nevarnost, da odločitve | H° spustl1 v 'boj z japonsko mor- •DoJonor. ki sc nahaja: 200 miljT^. Z«^'- blm slavnega me- ?» * a™<'»^o brodnvj<. dva- ,. . r, . v . krat močnejše od lapoiLskeira — sta province Cahar, imajo v svo-' 0 J 1 , i. ,■ w , . . . T . pise Sommers. ji oblasti Mancukanci vn Japonci. ^ ,. ., Japonska armada viharju ima i T Prot'an™^ dllh ™ 30 vojaških aeroplanov. Japonskem zato je potrebno, da General Feng je pričel vojno Jf^^ gradijo vojno »brodovje, katerega se bo Japon- ska bala in spoštovala. Japonsko v nasprotju s kitajsko osrednjo vlado -v Na«nkingu, ki je od Fenga zahtevala, da se naj odpove poveljstvu taiko imenovane . _ _nnrI ^^ u proti japonske armade in prevza-j GRAF ZEPPELIN V me mesto ravnatelja gozdarstval rnipi\nir«iic"iitrmi na severoza padu, vsled česar bi bil1 T KlU/RlCHSHAFEN odstranjen s političnega pazori-1 - šča. I Friedrichhafen, Nemčija, 12. ju- Medtem pa se vojska kitajske l»ja. — Vodljivi balon "Graf Žepna roclme vlade pomika proti Kal- pelžn", ki je vpri^oril letos že tre-ga-nu in dma namen napasti Fen- tjič polet v Južno Ameriko, se je govo vojsko od ^adej, 'ter s svo- j vrnil danes sem. Na nJem je bilo jim napadom na Japonce izziva dvajset potnikov in dosti plače, kitajsko vlado proti samemu sebi.' Reykjavik, Islandija, 12. julija. Poročilo, katerega je poslal general Ita>lo Balbo kmalu nato„ ko je 24 aeroplanov odletelo proti Labradorju, se; glasi: —- Vse dobro. Dvajset minut smo leteli skozi megh>. Sedatf se jasni. Reykjavik, Islandija, 12. julija. General ltalo Bal'bo je danes vodil 24 aeroplanov na poletu v (.'artwright na Labrailorju na poti nar razstavo v Ohicagu. Balbo v aeropllan, ki votli ška-dron, se je d'vignil z vode ob treh z j litija j in nJemu so sledili ostali ae ropi an i v skupinah po tri. Aerroplani so zaradi slabega vremena moraJi več dni ostati v Rav-kjarviku. 'Polet iz Revkjavika v Cartwright je najdafljši del yyoti od Onbetell o *v Italiji, kjer se je prfceL ]>olet. pa do Chicago. Zaradi skraijno mirnega ozračja se letala niso dolgo mogla dvigniti in so morali aeroplane vleči dolgo ra»zdaljo po votli, pred no so se mogli dvigniti. Vzelo je dve trrJ in pol, predno se je dvignil zadnji aeroplan. Zadnja poročila pravijo, da so srečno dospeli na Labrador. Moskva, Rusija, 12. julija. —I Načelnik sovjetske obmejne stra-' že na Kamčatki in vsa obrežna ' posadka ,na rtu Olga na Kamčat-ki ^e bila aretirana n odpeljana v Pet ropa vlovsk, kjer se bo vrši-, la preiskava zaradi umora treh t japonskih ribičev na sibirskem obrežju. Um/or treh ribičev, ki so prišli na obrežje po vodo, je povzročil t*>ter »spor med Rusijo in Japonsko. Rusija j^e -obljubila dati popolno zadoščenje, ako preiskava dokaže, da je obrežna straža kaj zakrivila. HITLERJEVO IME NI DOVOLJENO Berlin, Nemčija, 12. julija. — Prusko notranje ministrstvo je na željo kanele-re > 24 ur. 'Levenevskv je rekel, da bo vzel s seboj vse inštrumente'iz polomljenega aeroplana. katere bo h".-tel imeti Mat tern. Zadnja poročila popisujejo Anadir kot samotno vas, ki ima deset hiš, med njimi poslopje obmejne straže, pošto, eno bolnišnico irn šolo. TIFUS V MOSKVI Več sto ljudi je bolnih. Mnogo jih je že umrlo. Bolnišnice so prenapolnjene. Haag-, Nizozemska, 12. julija. — Poročila iz Moskve naznanjajo, da se je v ruskem glavnem mestu zelo razširil tifus. Zlasti je ta epidemija zelo nevarna v tem letnem času. Uradna poročila o stanju epidemije vlada zadržuje, toda tujci, ki žive v Moskvi, zatrjujejo. da je več sto ljudi bolnih na tifusu in da jih je že tudi mnogo umrlo. Bolnil'niee so tako napolnjene z bolniki, da sprejemajo samo zelo nevarno -bolne bolnike. Zaloga kafre, h katero se t if as najuspešnejše zdrava, pojema. Tifus se v Rusiji navadno pojavi ob mrzle ni vremenu in le malokdaj se pokaže v vročih mesecih. Tifus povzročajo uši, ki s svojim ugrizom okužijo kri. " -Pogajanja imajo za cilj sličii.t pogodbo, kakoršne je Rusija nedavno sklenila s sosednjimi državami zapadne in osrednje Evrope. S tem bo prišla Italija v skupino držav, ki so zasledovale Mus-solimiju kljubovalno politiko. Zadnja poročila iz Ohigi palače ne omenjajo, kako daleč so dospela ta pogajanja. Znano }>;i je. tla je ptudanik Potemkim. ko je pri.Sel iz Rima v Moskvo, prinesel s seboj posebno poslanico ministrskega predsednika Musso-lrnija in da je Potemkinm na ]»<►• vratku iz Rusije potoval po velikih ovinkih in obiskal glavna mesta več držav osrednje Evrope'. Ta poročila si a vi ja jo diploma-tične kroge pred veliko zagonet-ko. kajt-i Rusija in Italija sla .si bili 'veliki nasprotnici in tudi še sedaj vodi politika obeh držav v drugo smer. ■Rusija j-e javno nasprotoval1 a pogodbi štirih držav, katero j -z as no v al Mussolini m zadnje ne-napadalne pogodbe, katere je Rusija sklenila \z raznimi državami, so imele namen nasprotovati 7\Ius-solinijevemu vplivu in politiki v osrednji Evropi. Mussolini pa je to domnevo zavrgel in je naročil italijanskemu časopisju, ,tLi. naj nv piše proti Rusiji, temveč naj mesto tega razglaša, da italijanska politika, ki se zrcali v pogodbi, nimata med seboj ničesar nasprotnega, temveč imata obe usti cilj:'utrditi mir. Zadnja poročila dokazujejo, da je inw-lo Potemkimovo potovanje v Moskro uspeh in da je prepričal sovjetsko vlado, da se Italija bori iza mir. Ravno Litvinovo delovanje na londonski konferenci, kjer j-e sklenil več pogodb z različnimi državami, je prepričalo Mussoiinija. da j? primeren čas, da sklene z Ritsiju nenapadaJno pogodbo in |K>ročilo. da se vrše tozadevna pogajanja, je pojasnilo vzrok, zakaj je zadnji čas Italija prenehala vmešavati se v razmere podonavskih državah. Dipl-omatični krogi imajo posebno veliko upanja, da bo rusko-italijanslci nenapad«alni pogodbi •v kratkem sledila jadranska ne-napadalna pogodba med Jugoslavijo in Italijo.- - POSLANIK DOSPEL V ANGLIJO Plymouth, Anglija, 11. julija. — Danes je dospel sem Laurence A. ►Steinhardt, ki je določen za ameriškega poslanika v Stockholmu. Rekel je, da nima glede svetovne gospcxlarske konference, nobenih navodil, in da ameriških delegatov sploh ne bo obiskal. PETNJAST OSEB ZMRZNILO Santiago, Chile, 12. julija. — Zadnje dni ije zavladal tukaj silen mraz. Iz neke 4>Iižnje gorske vasi poročajo, da je zmron;lo t&b. petnajst oseb. t', ^r <* f *»£XB VXS0D1* NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1933 THT, I. A ROUST SLOVENS DAILY fal U. I. OwMd and Publiabefl by RiOTKNlO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) itatt U BiMdlk. Ttml Pilot Of bnilnwi of tke corporation and addi W. 18t* of a bore officer«: ¥«i CUr. N. X. GLAS NARODA" al tfco Pe—to)_ Except Sundays and Botldaja fa celo Uto T«Ua ■ Kanado ........•< |a pol leta ■■•*••«■< fa četrt leta...... • ». •••••••••• 90.00 93.00 91.50 fca New York ca celo leto Z& pol lctJi Za laosematro m celo leto Za pol leta .............. Subscription Yearly 90 00 Advertisement on Agreement 'Glaa Naroda** lxbaja vaakl dan ixviemSl nedelj In praznikov. Dopisi brea podpisa In osebnosti se ae prloMnjejo. Denar naj ae biaguvoU fseUatl po Money Order. PM spremembi kraja naročnikov, prodoo, da se nam tadl prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo a&aloraika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, Near Tark. N- V. Telephone: CHelsea 9—3S78 NEKATERIM NAŠIM NAROČNIKOM Pred kratkim nam je pisal nas zastopnik: — 44V splošnem se naročniki še preeej dobro odzivajo, kolikor jim je pač mogoče v ;teh nenormalnih časih. Med Jijimi so taki, ki zaenkrat res ne morajo plačati, so pa tn-iti taki, ki bi lahko plačali, pa so menda preveč brezbrižni in odlašajo od meseca do meseca. Ako jih opozorim na njihovo dolžnost, so pa še užaljeni. Zastopnik nas ni s tem pojasnilom popolnoma nič presenetil. Takih slučajev poznamo več, in zato je današnji članek namenjen predvsem naročnikom te vrste. One naše ljudi, ki radi čitajo t4Glas Naroda", pa so V dolgotrajni depresiji zašli v take finančne tež k oče, da kimajo niti za najnujnejše življenske potrebščine, radi, dasiravno težko, počakamo z naročnino, ako nam pravo-, časno sporoče in obljubijo, da bodo zadostili svojim dolžno-1 Mini, kakorhitro se zanje razmere nekoliko izboljšajo. Toda kofo smo že zgoraj omenili, imamo v našem se-mainu tudi naročnike, katerih kriza ni tako zelo prizadela kot je njihove manj srečne tovariše. Pri teh ne pride toliko pomanjkanje vpoštev, pač pa brezbrižnost. Oedobivajo list in ga čitajo ter ga ob raznih prilikah tudi pohvalijo, bi morali imeti že vsaj toliko čuta dolžnosti, da bi poravnali svoj dolg. "Glas Naroda" ni zase še nikdar pobiral miloščine 'oziroma darov in prostovoljnih prispevkov. "Glas Naroda'* raje preneha izhajati kot da bi moral prositi zase vboga-jme. 'Ako pa opozarja naročnike na njihovo dolžnost, mu nihče ne mone šteti v zlo. Naročnike, ki so zaostali z naročnino, smo že parkrat opomnili. Vse odgovore, ki smo jih dobili na opomine, smo ypostevali. Nekateri naročniki pa navzlie ponovnim opominom Siiso odgovorili, kaj mislijo in nameravajo, dasi dolgujejo Naročnino že več mesecev, mi jim pa v dobri veri in nadi pošiljamo list. I*' Na vsak opomin pričakujemo odgovora. Za odgovorom, pa naj bo tak ali tak, nam naročnik ustreže in nam »prihrani velike stroške. I>obe se tudi slučaji, ko se je naročnik preselil in nam jii sporočil premembe naslova. Časopis pošiljamo na njegov stari naslov in ker ga nam pošta ne vrue, je znamenje, da ga nekdo drugi dobiva in čita. Dolžnost dotičnika je, da nas oziroma pošto obvesti, kajti sicer je po poštnih zakonih primoran plačati za list. Toliko v splošno pojasnilo! Rojaki so lahko uverjeni, da ni za nas težje stvari kot pisati in priobčevati članke. kaJcoršen je ta. Toda ne moremo drugače. Izmed vseh javnili ustanov v Ameriki je kriza najbolj prizadela tujejezično časopisje. Težkoče, s katerimi sc morajo boriti neodvisni listi, so nepopisne. Tolažimo se z zavestjo, da je kriza prestana in da se bo začelo obračati na bolje. Zavedni in točni naročniki so nam omogočili obstoj. Mi storimo vse, kar moremo, da odgovarja list svojemu namenu in da že vsaj povprečno zadosti naročnike in čitmtielje. Ako tudi naročniki zadoste svoji dolžnosti, bo zadovoljstvo na obeh straneh. Zadovoljstvo, požrtvovalnost ter dobra fai trdna volja SO pa predpogoji vsakega uspeha, • • • i r • Popisi. S an Francisco, C al. »Sedanj imamo dovolj dedR v pivovarni. Delamo noč in dan in še ne moremo (zadostiti naročilom. Tudi nr pisanrri delajo od 7 zjutraj do .0 zvečer ter ob nedeljah. Pred tremi leti je nagioma. umrl dolgoletni brew-master po imenu Jolm Oppcl, star 60 let iz Niiren-bergra. .Sedaj je pa njegov drugi brat. umrl. 3. julija zvečer je šel spat in .se ui prebudil. Sedaj je tretji brat za J>rc\v-mastra v tukajšnji Milwaukee Brewery. Poročevalec. Coghlan, B. C., Kanada. Tukaj vam pošailjam .$6 za naročnina za nadaljnje leto in vas prosim, ne zamerite, ker sem se malo zakasnil. Raeraere mi niso pustile im kralj Jurij kar noče in še enkrat noče stanovati pri meni. Novic ne bom pisal, ker jih ni v tej naši slovanski naselbini. Na.s Slovanov je tukaj precejšnje število. pač tudi Hrvatov, največ je pa Kusov in se udobno razumemo. 'T^etina bo slaba, ker večinoma dežuje in je mrzlo, da ne more ukora j nič rasti, samo krompir je v dobrem stanju, drugo je pa vse za tri tedne zaostalo. Ako . ure Barbara Zevnik v Clevelandu -vrnila v zgornje stanovanje. potem, ko je zaprla pc-karijo. je našla svojega moža na tleh. Takoj je bil pozvan zdravnik, kn pa je le mogel ugotoviti, da je mož mrtev. Pokojni Michael Zevnik je bil star 46 let. Bil jie dobro poznan med Slovenci ter je vodil pekarijo. Doma je bil iz vasi Dobova. fara Gabrija. odkoder je prišel v Ameriko pred 20 leti. Poleg soproge zapušča tudi pet otrok. Nusa-Tone tiso£?rint motklm in- Senckam j« sredstvo b katerim s« povrne veselje — pravo Hvljenje • pomočjo prave TO NIKE- K« so wioftkl in ženitke preuegll srednjo Klaj-oal, imajo vsi organi tendenco oftlabljenja. Tj potrebujejo toulke. To Je vzrok da Je NUCA-TOXE postavil njih na svoje noge. Vsak lekarnar vam proda z4 trideset dni zdravljenja. Rabite to dvajset dni po predpisih In ako niste zadovoljni, se ••"•m vrne vai denar —brez vsakih • stroškov vam. MANIFESTACIJE SLOVEN- -m PESMI V CLEVELANDU f). julija, je sloven.ska pesem slavila si\ioj dan v Oleve-landu, ki je bil obenem njena največja in naj« »sijajnejša manifestacija, odkar je noga. slovenskega človeka stopila na ameriško zemljo. Programu, ki je bil izvajan pod milim nebom na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclid n. je prisostvovalo od šest d o- sedem tisoč Ijndi. Bilo je tu takorekoč vse. kar leze in kar gre. staro in mlado. bili so tu pijonirji našega našel jeništva kot tudi njih potomci, tako med maso poslušalcev kot tudi med pevci in pevkami na tribimi. s katere je iz 500 grl donela naša pesem. Prišli so ljudje iz vseh delov Olevolanda in predmestij. iz ibližtijih in dailjnih kra-jeiv. Več sto jih ie prišlo iz raznih 9 ohijskih mest. iz Loraina, (Jirarda. Barbertona. Akrona. Ma-disona. itd., m prihiteli so mnogi eelo iz bližnjih in daljnih držav ameriškega vzhoda in za pada. >ki so izbrali pevski festival za obisk v metropoli ameriškega slovenstva. Obširen vrt na prostorih Slov. Društvenega Doma j» bil skoro nabito poln naroda, vse je bilo nekam slavnostno in veličastno raz-! položeno. 'Na licih se je .bralo, da ' prisotni čutijo sveramo atmosfero, ustvarjeno pod vplivoan naše večno lepe pesmi. Navzlic silni masi ljudstva j- vseskozi vladal najlepši red. Le majhen del navzočih je moglo dobiti sedeže, katere je dala na razpolago c««*veland-5>ka mestna vlada, ki je oHenem posodila tudi pevsko tribuno, toda ljudje so dobrovoljno in s smehljajem na liou stali več kot uro in po), nobenih pritožb ni bilo, vse je bilo veselo in praznično razpoloženo. Program je vodil Mr. Louis »Seme. pavovodja zbora "'Xaš Dom" iz Loraina, O. Vodil je armado pevcev in pevk z navdušenjem in razumevanjem, ki izasluži vse priznanje. .Navzlic dejstvu, da so imeli zastopani zbori le malo število skupnih vaj. pa so bile vse točke podane precizno, harmonično in tako gla.sovno kot tehnično efektivno. V znak priznanja sta bila zborovodji poklonjena. dva šopka krasnih cvetlic. Otvorilo in zaključilo se je festival tz mogočno Foersterjevo "Naše gore". Po-zd rarvno besedo je im^l predsed-nil skupnih zborov Mr. Mihael) Lah. i 'Po zaključku programa se jej razvila ogromna ljudska veselica,' kateri se je pridružila tudi armada pevcev in pevk. ;ki so s svojim veličastnim nastopom postavili n!ov mejnik slovenski pesmi v* Ajneriki. Se pozno v mrak je do-i nela pesem na vrtu Slovenskega Društvenega Doma kot odmev sJavlja. ki ostane v nevenljivem spominu vsem. .ki so mu bili pri- Iz Slovenije. H -i-< j Smrtna žrtev gostilniškega" prepira. Kazalo je že. da bosta praznika v kamniškem okraju potekla tore/, neljubih incidentov, čeprav so se vršile prireditve na raznih krajih. V Mostah so imeli gasilci svojo \vselico. ki je privabila mnogo gostov. Popoldanski dež jih je pregnal v gostilne, večina pa je ostala v Gasilskem domu, kjer se je veselica nemoteno nadaljevala in mirno končala. Proti 21. uri je prišla v gostilno k "Pavli-nu" v Mostah družba kamniških fantov in deklet, ki so bili namenjeni na fveselieo. V tej družbi je bil tudi 36-Ietni Gustav Rems. ki je, domačega -gostilničarja sina Josipa Ždbalca zdražU z besedami: Ti si pa tisti, ki me je pred tremi leti napadel v Kamniku s šestimi mesarji. V gostilniški sobi se je kmalu pričel prepir, ki se je zaključil z obrnetavwnjem s kozarci in steklenicami. dokler .se niso kamniški fantje iz p*dne gostilni-.ke sobe umaknili na prosto. Tu so menda še naprej razgrajali in ubili dve šipi. Gostilničarjev sin. 28 letni Josip Zehale, je stopil za njimi in ustrelil s .samokresom dvakrat v tla. da jih poplaši. Gustav Rems pa je planil proti njemu in ga pozval. naj sprarvi samokres. Nekateri trdijo, da je imel Rems nož v roki. D«»janj« se j.' odigralo zeJo naglo. ale je sprožil, a Rems je zakiica 1: "Saj me nisi zadel." Trenutek nato pa sr je R^nts pri je>l za levo stran, se opotekel tri korake nazaj in padel vznak. Vantjo. -ki priskočili k njemu, so videli, da je že mrtev Žebal se je po dogodku takoj javil pristojni orožmški postaji v Vodicah, truplo Gustava Rem&a pa so prepeljali v mrtvašnico v Komendo. Med kopanjem je utonil. 27. junija popoldne se je okrog 20 let s-tari natakar Justin God ob. po rodu iz Trsta in. uslužben v Park hotelu na Bledu, vozil v družbi z dvema tovarišema na čolnu po jezeru. Sredi jetzera približno med Suvoborom in otokom so vsi trije skočili v vodo. da bi se ohladili. Tedaj pa je Goloba nenadno prijel krč. Zaklical je na pomoč, toda preden sta mu mogla tovairiša pomagati, je že izginil v vodi. Tovariša sta ga nekaj časa iskala,.a njun trud je bil za-j man. O "nesreči obveščeni orožniki so potem še iskali truplo, a ga tudi niso mogli najti. Peter Zgaga OH, TI MOŠKI... Nekoč sem bil priča nenavadnega dogodka. Ko je bila prohibicija uveljavljena, smo si po raznih poštenih in nepoštenih prostorih iskali to-Jažbe. Salam en sko draga tolažba je bila in povrh tega tudi nič vredna. toda prepovedan sad je sladak in smo ga plačevali po petindvajset centov kozarec. Toda pijača je bila komaj v devetem kolenu z vinsko trto v žJah-ti. Pa kaj se hoče. v sili je hudič že marsikatero muho požrl. Se najbolj primeren in pošten prostor j* imel Marko ito Osmi KDO SE LAHKO VPIŠE NA SOVJETSKO TEHNIKO : I Komitej za visoko tehniško šolo v sovjetski Rusiji je potrdil pravilnik glede sprejema na visoke tehniške šole. V smislu teh pravil se sro-jo .sprejeti na tehniko samo dijaki od 17. do 3n. leta, ki niso ir<»uhili volilne pravic- ; ta j«' izključno proletarske-ga izvora. Slušalci tehnike bf>do morali polagati sprejemni izpit, in sicer iz materinskega jezika, književnosti. račnnstva. prirod<»slovja. kemije in državnih naukov in to v okviru tečajev delavskih fakultet. V primeru, da dva dijaka enako ustrozata zahtevam in po-g*»j«*m. j" treba, dati prednosti delavskim članom kolektivne ekonomije in njihovim otrokom. SILA KOLA LOMI V 125 dnevih, ko so Nemci v vojni 1870.-71. oblegali Pariz, so Parižani snedli skoraj v««s rumlo-čki vrt. Volkovi in medvedi so kma-1 ln /manjkali, meso slona je doseglo celo 70 fr. za kilogram, za velblodje meso so se ljudje tepli, » pod roko j so kupovali celo krokodilje, kačje I in krastačje meso. ca. 'E' NAJVEČJI LAŽNIVEC Na Montparnassu v Parizu so priredili te dni originalno tekmo: šlo je za največjega lažnivca. Na stotine mož se je zbralo k tej tekmi in vsak je smel s podija neke kavarne po tri minute pripovedovati največje laži. Zaradi velike udeležbe se je morala tekma vršiti tri večere. Krono jc odnesel 161etni tekač Andre Proidefond, ki so mu za nagrado jirisodili 300 frankov. Njegove lažnive zgodbe pa bo priobčil neki bulv&rdni list. * ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZQOBE ALI SMRTI? AKO SE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, kot nmjboljfto jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Postaje v 17. driavak ameriške Unije. Premefcnje nad II^NJHJI. — Za vstanovUev aove-. ffa društva zadostuje 8 odraslih ose^. Vprašajte za pojasnila nfctoga lokalnega tajnika ali "pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., SLY, MINNESOTA i i I ZLE T NA SVETOVNO RAZSTAVO NAPREDEK ENEGA STOLETJA V CtncTAGU z ekspresnim vlakom. Vožnja od New Yorka do Chicaga in nazaj do New 1 ft Yorka samo ........................• I 11 Za pojasnila in rezervacije prostora se obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK 1359 — 2nd AVE., '(med 71. in 72.) ; T NEW $ORK; N. Y. Telefon: Rhinelander: 4—1011 ALI PA NA, 1039 FOREST AVENUE, BROOKLYN (Ridge wood) Telefon: Hegeman: 3—0043 Xi čudno, da je v teb rnzmerali veljalo konjsko meso razvajenim Parižanom za izredno delikareso. a viada je kot posebno »kusno priporočila mačje meso. Zaklana mačka je veljala tedaj najmanj S fr. in so iib prodajali z zaklanimi — psi vred v posebnih stojnicah po velikih trgih. Kilogram pasjega mesa 1 t. zadnjega dela je veljal do 16 fr. in Parižani sn trdili, da je izredno okusno. Končno se ni' pomanjkanje ustavilo niti pred podganami. V najboljših res-tavracijah so nudili na jedilnih listih podganje pečenke in njih okus so primerjali z okusom dobrih piščancev. Vse kako nisi dobil podgane pod eeno 1 fr.. a debele kanalske podgane so veljale tudi 2 fr. Navzlic vsemu so se Parižani po teh pomanjkanja vendarle izredno hitro .spremenili v jedec normalnega mesa.... DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 200 ........... ............... S 4.55 Din 300 ............................$ 6.70 Din 400 ...........................$ 8.80 Din 500 ...........................$10.90 Din 1000 ..........................j. $21.25 Din 5000 .......................... $105— V ITALIJO Lir ' 100 ............................ $ 8.50 Lir 200 ............................ $16.80 Lir 300 ............ ............. $24.75 Lir 400 ............................ $32.50 Lir 500 ............................ $40.50 Lir 1000 $80.25 Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati,__$ 5.75 »• $10.00 " " ........$10J5 '•» $15.00 '» " ^.Hip. M »• 130.00 «» »»___.$21.— ** " 0*0.00 » »___$41.30 •» " OM.OO "__j$51j60 Prejemnik doW * starem krnja i^lačUo v dolarjih. Nujna nakazila izvrši jemo po Cable Letter ta pristojbino «i— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Čim* Naroda" MU WB8T 18th BHUCBT ' Ngw youk; h. r. catti. Zelo ho ga preganjali, pa; se jim je znal m> preeej apretno izogibati. ^ ('e .sem hotel kaj novega zvedeti. seui moral k Marku. -Pri njem je oJ> nedeljah po mafii kar trlo na4ih rojakov, ki no im?-li okroir poldue tolLko povedati, da so jih morale pridne ženice čakati s kosilom do dveh ali treh. Žene .so kmalu izvohale, kam ».aliajajo. Zdaj so t^nnu zdaj onemu priredile škandal, zato je bilo treba poiskati drugod zavetišča. iNekateri j+o ga dobili pri Ca-ru.su meti. Osmo jn Deveto, nekateri pri sitni Italijanki na Enajsti. nekaj se jih je utahorilo na EILsa-beth. nekaj pa na Allen St. Mark o je aedvl žalosten za mizo ni premišljeval, .s čim bi jih zopet privabil. Že v.sa-j nekatere; med njimi jih je bilo žalibojr mno-jro. ki so mu za po-1 -no pijačo nehvaležno fige pokazali. ■Nekega deževnega oktob.^rskepa jut'ra «e ckIpravim v Do\vnt/»wni. Nehote me je zanesla pot na Osmo. Mark o j«* dremal poleg easli-regi.stra. jw> kuhinji se jc pa vrtelo mlado iu L>kro dekle, ki jo .ie pr**ipodjir vdinjal v tzadjih naporih. da. bi kaj starih ali novih gostov privabil. — Xo. kaj sta sama * — sem vprašal. — To je pa precej nevarna t;rri znance je bil. Tine mu bom r kel. n^ejronro pravo ime bom pa iz gotovih vzrokov zamolčal. — Za božjo voljo. Tine. kaj ti je? Z motnim pogledom me je pogledal. si obrisal solze in mi 7)0-molil 'od solza ,prem»>č:-no pismo rekoč: — Prav je. da ni prišel. Xekaj *bi te prosil. 'Na. 'beri! Začel sem čitati pisanje iz .starega kraja, da mu je umrla žena in da je bila njena zadnja beseda — njegorvo ime. Tudi mene je prevzela bol in sem začel tolažiti obupanca: — Hudo jc, hudo, pa ni drugače. Vsi bomo .šli drug tzn. drugim. Ona je srečna, ker je prestala, nas pa š? čaka. No. pa saj ve.stc. kako je treba v takem slučaju tolnžiti. — Zahvalo mi boš naredil v listu. naznanilo in zahvalo, kako da je umrla, kako rad sem jo imel. no. pa čemu biti pravil. Marko. prinesi fja kvart, zdaj bomo naznanilo pisali. Tako napiši — mi je zabičeval. ,da .bo res ginlji-vo — saj ji drugega ne moiwn dati v slovo. In pesmico naredi na koncu — veš tako "<» edini ljubljeni" in o "svidenju nad zvezdami". Jaz «em .se zatopil v pisanje, on* je pa pil v dolgih požirkih in ih-tel. Kot le redkokdaj, sem se takrat zaglobil in sem hotel res nekaj lepega napisati. Pri pesmi mi je pa (zmanjkalo rkne in je za vraga nisem mogel dobiti. V mislih so se mi z 'bliskovito naglico srečevale besede, se križale, udarjale druga v drugo, toda dve sorodni se zlepa nista mogla najti. 'Ne vem koliko časa je trajala tista huda muka. slednjič sem pa vendarle se preeej dobro &kon-čal smrtno naznanilo. — :Na, Tine. — pravim — toda Tineta ni bilo nikjer. Marko je še vedno drema) pri cash-resist ru. Zunaj je v curkih lilo. Iz kuhinje nobenega glasu. Čuden mrtvaški občutek rae je prevzel. Marka nisem hotel buditi. Kje jo neki dekle, ki je 6e pred pol ure tako veselo žvfgolela? Stopim v kuhhijo. Za ognjiščem sta se tiščala ona in Tine. Ona mu jc brke vihala, on jo je pa gladil po čelu in po laBeh in je nekaj strasno sladkega šepetal v uho. Ona me je sprva ugledala in je odakoeila. Tine je pa zopet bruhnil v jok in se začel opravičevali: . — Veš, ne zameri, tako sem nesrečen, tako nesrečen, da sploh ne vem, kaj poenen____ "Glas Naroda" -OL Al KAR ODA- ————— NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1933 THB LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. ———^^—^^— VZROKI LONDONSKE KRIZE i\*«d produkcija dobrin, ki ima ta posledico, da se v»a.k trg skuta zavarovali pred dotokom od zunaj, in težnja, za avtarkijo, qi naj vsaki državi zagotovi neodvisnost od oKtalega «wta, sta do-vedli do tako zvanega goSpodar-•kega nacijonalizma, ki je sedaj pred sodniki v Londonu. Ti možje so ppevz^i 'pre«d zgodovino nalogo, da ustavijo kolo tega novega raizvoja svetovnega gospodarstva. ki pa ni nastal iz volje posameznih državnikov, temveč je le nujna posledk-a dobe vele-ma-šinizma in brezposelnosti ter da ra zb i Jejo fr vt air.k t i<|n a prlza d eva -nja in privedejo svet k obnovi nekdanje svobodnejše svetovne trgovin«*. Nastaja vprašanje, ali v Londonu zastopane države ta obračun iz gospodarskim razvojem zadnjih let tudi iskreno žele in ali »o pripravljene pri nameravani 'veliki fonmaoiji svetovnega /ospodarstva tukaj kaj žrtvovati, ne pa da skušajo, kakor se je do-iiedaj godilo pri vseh kojvferen-eath, le izbiti zase kako novo u-godnost. Nagel pogled na tehtnico sil, ki se te dni merijo v Londonu, kaže, da se tajne želje in interesi večine držav. žal. ne nagibajo na stran svobodne mednarodne trgovine. Oglejmo si najprej Združene države. Te prav za prav niso država v evropskem .smislu, tem verne ta avttarktično gospodarstvo in razsežnosti svojega notranjega trga del sveta zase. Dovolj so močne za avtrktičio gospodarstvo in ko dejansko tudi skoro neodvisne od zunanjega trga. Po statistiki tvx>ri njihova zunanja trgovina le majhen del celotnega prometa. Zato je pogled Združenih držav mnogo bolj obrnjen na njihov notranji kot pa nfr svetovni trg. Glavno vprašanje, ki danes prevladuje v Ameriki, je vprašanje notranje »zadolžitve in v tem ji London ne more prav nič pomagati. Dvig cen. predvsem cen si-rovinam. je za Američana življenjskega pomena. Kakor kaže ravnokar odigrajoča se-borba med dolarjem in funtom pri -stabilizaciji valute, ni Amerika kar nič voljna podvreči svoje domače gospo-dastvo nekim mednarodnim ob-| režam, ki bi lahko ovirale njen notranji gospodarski razvoj. V kolikor pride za Ameriko v po-| štev svetovni trg, bi bila to predvsem vzhodna Azija. Tu pa stoje Združene države same pred tekmecem, Japonsko, in lahko računajo na gospodarske uspehe le, če »še pobotajo z Ja-ponci, ki so si v zadnjih dveh letih v tem delu sveta priborili odločujoč položaj. Tako "so Združene države v gospodarskem «ziru nacijonalno in internacionalno usmerjene, čeprav je njihov zastopnik Cordel Hull v svojem nastopnem govoru v Londonu spustit silovito filipiko zoper carinske zidove, ki so po njegovem mnenju edini vzrok vsega današnjega gospodarskega zla na svetu. Drugočni so interesi Anglije. Ona je, v nasprotju z Združenimi državami, navezana na svetovni trg. ker kot največji tvorničar sveta od tega trga tudi živi. Toda fklicujoe se na Zgodovinsko politične vidike, smatra britsko carat vo svoje posesti za lepo izaokro-ženo gospodarsko enoto, ki je m. zadnji imperijski konferenci v Ottawi še tesneje povezala po vsem svetu raztresene dele. Z nezaupanjem gleda to svetovno car-stvo s svojimi 400 milijoni ljudi na nastajanje novih velikih gaspo-darskih enot. kakor nam kaže primer liriandove Panevrope. ki je samo zaradi tega takoj naletela na neprikrito ne»prijatl jstvo v Lodonom. ker bi Albionu lahko odvzela del evropskega trga v korist nameravane nove gospodarske tvorbe. Anglija bi gotovo po-, zdravila znižanje mednarodnih carin, seveda pri drugrh. sama pa je odločena svoje ozemlje zavarovati sobi, na čemer ne menja ničesar sentimentalna medija, ki jo je Chamberlain ubiral pred obranim svetom v naravoslovnem muzeju v Londonu, t Enaka je zadeva z Rusijo, ki stoji s svojim čisto novim gospodarskim sistemom ob strani velikega awtovnega trga^ kateremu ne daje imnogo in išče od njega tndi le toliko, kolikor ji je neobhodno (potrebno, da izgradi svoje izrazito a vt arktično gospoda r-■tro. Vsi trije odločujoči svetovno gospodarski kompleksi so torej po aro^h nagifrift in interesih bližji onemu razvoju, ki bi ga morali sedaj v Jjondonu zavreti, kakor pa onemu, ki bi ga morali podpreti in -povesti do amage. Od ostalih velesil prideta predvsem ee v poštev Francija in Nemčija. Njuno gospodarstvo seveda od daleč ne dosega zgoraj navedenih gospodarskih velikanov. zato tudi njun glas z gospodarskega stališča. odštevši politične imomente, ni tako važen kakor glas Amerike. Anglije ali Rusije. Toda tudi od teh dveh je Francija od nekdaj nacijonalno avtarktna in celo lalvko služi naravnost za klasičen primer samo sebi zadostujočega gospodarstva. Francija je po svetovni gospodarski krizi med vsemi državami, ki danes zasedajo v Londonu, najbrž najmanj prizadeta in zato tudi s svojega stališča nima posebnih interesov s svojim gospodarstvom reševati druge, ki so se razvijali v nepravilno smer. Preostaja še Nemčija, katere bodočnost je pač navfirana na to. kako bo svojo prerazvito industrijo znala plasirati na svetovnem tržišču, pa dosedaj £e ni znala najti izhoda iz zagate. Ostale male države so sicer zainteresirane na ustanovitvi večjih gospodarskih enot. podoba pa je. da so pri teon njihove ambicije omejene na okr-njenje strogega -pojmovanja .klavzule največjih ugodnosti, kar bi omogočilo potem ustvaritev več-j«!i regionalnih sporazumov. Vidimo torej, da sile. ki se meriio da nes na londonski konferenci, žal. niso ravno usmerjene proti cilju, ki si ga je zadalo to največje »zborovanje narodov, kar jih je dosed a j videl svet. PRIREDITEV ANGL ZRAČNIH BOJNIH SIL Na čast delegatov svetovne sro-spodarske konference so nameravali prirediti te dni velike športne in vojaške tekme, ki so jih pa morali radi slabega vremena odpovedati. Samo londonski vo;ni letalci se niso dali ovirati po vremenu in so navzlic nizkim oblakom pokazali svo-I je umetnije. Listi poročajo, da so . bili v svojih akrobacijah nedoseg-Jlj-vi in da so lanskega leta v tem , po možnosti še napredovali. Tako so pokazali rollinge v gostem redu .z letali, ki so bila zvezana drugo z | drugim, in rollinge navpično na-I vzgor neposredno po startu. Med le-j tali sta vzbujala tveliko pozornost .težko torpedno letalo in ogromno I letalo s šestimi motorji, največ;e, kar jih je Anglija kdaj zgradila. 35,000 PAROV JE LOČIL v ^ - i V Chicagu je proslavil te dni sodnik Joseph Sabath 60letnico rojstva in to priliko je porabil, da je povedal, česa se je naučil v svoji dolgolMni sodni praksi. Mož je nam reč imel v svojem referatu ločitve zakona, a v Chicagu je toliko ločitev, da je sodnik jubilant računal in računal, dokler ni prišel do za kijučka, da je dosegel svojevrstni rekord, saj ie ločil 35.000 zakonskih parov. In prav nič si ni prizadeval, da bi nezadovoljne in sprte zakonce pregovoril, naj ne razdirajo zakonskih zvez. Njegovo načelo je. da zakonskih zvez ne smemo klejiti. (V se zakonca ne razumeta, ne pomaga J nobeno prizadevanje in nobeno premagovanje; čim prej gresta nara-^en. tem bolje bo. Ne upirajmo se ,zln in ne prizadevajmo si odvračati zakoncev od tega, za kar so se že odločili. I Zato je bil sodnik Sabath zelo priljubljen in zakonci so se prav radi obračali nanj. ker ni zavlačeval procesov, temveč nasprotno.vsak zakonski ,par je opozoril, da lxwlo stroški mnogo več\i .če se bo ločitev zavlekla. Malo je manjkalo, da jim ni govoril, da je škoda vsakega dne. ko so še skupaj, ker bi že li.hko živeli ločeno. In sodnik je našel v svoji praksi dober primer — 'ostal je samec. Kar je videl in slišal, mu je popolnoma (zadostovalo, da je ostal do fiO let star samec, pa tudi zdaj ga prav nič ne mika v zakonski jarem. V 3.1,000 primerih se je prepričal, da zakonska zveza ni trajna, oženiti se in zakonsko z\ezo takoj razdreti, ipa noee. I - I TEKME PIJANCEV Sovražniki alkohola in zagovorniki prohibicije v Mehiki so priredili res orgnalno tekmo pijancev. Nagade, ki jih dobe zmagovalci v tej tekmi, so nekaj posebnega in zato mnogi dvomijo, da bi imele zaželjeni učinek. Da podpro lastno akcijo za zatiran:e pijančevanja, j.rrplavajo ameriški trgovci deželo z letakom, ki v njem pcp.ivajo pijane na junaški mejdan in obetajo zmagovalcem tc-lc nagrade: J Prva nagrada brezplačno bivanje v umobolnici za brezplačno uporabo prisilnega jopiča za pivce kok-tailov. Druga nagrada otrpnenje srca. z maščebo zalita jetra in napet želodec za pivce žganja. Tretja nagrada vsak mesec en epileptičen napad za ljubitelje konjaka. — Četrta nagrada splošna oslabitev organizma in 14 dni bolnice za one, ki pijo k obedu žganje iz aloe, in peta nagrada delirium tremens za vse one, ki redno /pijo žganje. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika r. .pravilno poučen, mu je potova nje zabava. 1 Pri nas lahko kupite vozne I 'iste za vse parnike. j Vsa pojasnila za dobavo '/ potnih listov,; affidavitov; č e // želite dobiti sorodnika iz stare- II ga kraja, kakor tudi vse druge ff informacije, damo vsakomur brezplačno. Mite nam! ji SLOVENIC j j PUBLISHING Co. 11 - Travel Eureau /ifiiL'\ West i8th street Tj||& New York, N. Y. g j. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. SVETOVNA ZGODOVINA 0 BANKOVCIH Znani angleški izbiratelj redkih bankovcev sir Fred Catling je svojo prebogato zbirko napravil zda>| do>stopir> tudi javnosti. Ta zbirka! | j" poučna tako za proučevatel ja zgodovrine nekovinskega denarja. ] kakor za proučevatel je svetovi!" j zgodovine. Že cesarski Rim si jc baje po-, rriagal z neko vrsto bankovcev, a o-hranil se nam ni niti en izvod tega denarja. Prvi pravi bankovci, ki jih hranijo zbirke, je V-d a l os\>oje-valec Kitajske, sloviti tatarski vladar Knblaj kan, pred 700 leti. Prve •bankovce jc dal napraviti iz muro-vih listov. Mnogi Kitajci so se branili tega zasilnega denarja, zato so tatarski mogočniki odredili smrtno kazen za vsakogar, ki bi ga ne hotel Sprejemati. Številni zakoni in ce-carske objave iz 13. in 14. stoletja poudarjajo vedno znova, da so bankovci iste vrednosti kakor kovanci, I ker jih je mogoče vsak čas zame-Injati zanje. Med ostalimi kosi. ki jih vidi o-biskovalec v Catlingovi zbirki, zbu-jjajo veliko pozornost prvi banko-I v» c za 100 funtov, ki ga je izdala Angleška banka, popolna zbirka bi.nkovcev iz časa francoske revolucije (tako zvani asignati) in druge redkosti. Ko so rifski Ka-bili vodili svojo obrambno vojno proti -združenim Francozom in LAŽNA MILIJONARKA IN NJEN TAJNIK V Berlin je prispela nedavno ni k«da Američanka, ki ni za vračala domenve. da je hčerka ameriškega kralja nalivnih peres, pa tudi trdila tega ni. Seveda jo je berlinska gospoda navdušeno spre-jel0 do 300 milijonov mark za delno izplačilo menic v prvem polletju tekočega leta. Hinčitk je moral priznati, d« pridobivajo v Rusiji mnogo man. zlata, samo iza dobrih 50 smilijomn mark letno, in da zlati zaklad dr ižavne banke še daleč ni tako ve | liki, kakor se govori. Po dolgi! posvetovanjih je bila končno met j državno .banko in Hinčuk oni s'kle njena pogodba v tem smislu, d? | bodo v^e na novo pridobljeno zla , to v prihodnjih treh letih proda ia'e izključno nrmške banke pc cenah na londonski borv.i in sicei letno najmanj za 50 milijooA mark. Ce bi ga pa toliko ne pri dobili, bi morala sovjetska vladi kriti primanjkljaj z izlatom i; drugih virov ali pa dobro va luto. Poleg tega se je Rusija ob vezala, da bo pošiljala v Nemči jo iz svojih zalog skozi tri leta za 150 milijonov mark zlata letno V prihodnjih treh letih dobi to rej Nemčija od Rusije za 600 mi lijonov mark izlata. doeim ga jf dobila v letih 1923 do 1931 za 1.200.000.0C,0. Vzajemno je pa nemška državna banka otvorila sovjetski državni banki kredit za 200 milijonov mark. Od tega jc šlo 50 milijonov v februarja na delno izplačilo zapadlih menic, o-stalih 150 milijonov bo pa izplačanih v treh obrokih potem, ko bo prihajalo sovjetsko zla t v.. NEVARNE NAJDBE \ i V berlinskem predmestju Lank-I witzu so našli na nekem vrtu pa-j kel z grozotno vsebino. V njem ( bilo namreč kakšnih 60 steklen "h pisodic \z na-"nevarnejšimi bakterijskimi kulturami, s kulturami ba-e:lov kolere in vraničnega prisada ter malarije. Najditelj se je tako prestrašil, da je vrgel ves paket takoj v ogenj. Niso mogli več ugo^ toviti. ali so bile kakšne posodice prej že ra-zbite in so bacili že osta-vlli svo:e ognjišče. Doslej tudi ne vedo povedati ali gre za ponesrečen ' plen kakšne tatvine ali za atentat. TRAGEDIJA NESREČNEGA ZAKONA To dni dopoldne se je odigrala v rudarski naselbini Svinarov blizu Kladna na Češkoslovaškem pretresljiva tragedija nesrečnega zakona. V naselbino je prišel 40 letni krojač Svoboda iz sosedne vasi na obisk k svojemu tastu rudar;u Grossmannu, pri katerem je že delj časa stanovala krojačeva žena. ki s s svojim mož m ni razumela. Svoboda jo je pozval, naj se vrne k njemu. Žena pa o tem ni ničesar hotela slišati in sluteč nevarnost, se ie hotela umakniti v izbo. Tisti hip je pa prišel iz hiš« Grossman n in se predno je mogel zetu povedati da se žena ne bo \Tnila k njemu, dekler bo tako grd) ravnal r. njo. je Svoboda dvakrat ustrelil z revolverjem nanj in ga zadel v glavo. Obe krogli sta prodrli flross-mannu v možgane. Po prvih dveh strelih se je obrnil Sv )boda k s\f\ji ženi. ki je bežala pred njim čez dvorišče v dr-varnico. Na begu ji je prestrelil levo r<»ko. Nesrečna ženi ni invla moči, da bi zbežala, mož jo je dohitel in ji pognal dve krogli v glavo, eno v hrbet tako. da je kmalu izdihnila. Morilec ;e hitel potem v sosedno vas. k er se je na pokopališču ustrelil v glavo. Prihiteli so ljudje in ga hoteli prepeljati v Ix'lnico. pa je že med prevozom n-mrl. TURKI PROTI TUJCEM i I - | 3000 t nr.*k ili študentov je na-i 'valilo nedavno na lokale družbe Vagon-Lits. Do incidenta je prišlo zato. ker je novi ravnatelj družbe odredil, da morajo uslužbenci v pisarni govoriti savno I francoski in je nekega turškega uslužbenca zaradi privatnega te-lefonskskega pogovora kaznoval s 14-dnevnim neplačanim dopustom. Ravnateljev nastop je razburil turško javnost in poostril odpor proti tujcem. Oficijelni turški list 4'(Vmhuriet" je objavil o-ster članek in je šel celo tako daleč, da je priobčil uredništvu poslano odprto pismo turškega lite j rata Deumana Safa bega pod na (naslovom "Turek ti pravi!", ki v ! njem pisec ogorčeno napada \ 1 Turčiji živeče tujce, i Kako ;rr?ni so Turki na tujec, pričajo : ;azi. ki jih rabi turški literat v odprtem pismu. Pravi namreč: Ti monsieur, ti mister, ti signore. ti Herr, ti gaspodin. ti. . ti mesojedec, ti pes. .ki liže kosti ti -mozeg sesajoča pijavka, ti iz 1 koriščevtalec. kaj še vedno stojiš 1 pred menoj ? STAROST GOSI IN RAC i Staro gos ali raco spoznamo pr r.jiju hrapavih nogah, po močnih perutih in ki Minili ter tenkoči perja. | Gosje p ruti imajo na hrbtu dve majhni, ostri in trdi peresi. Xči večjem se po preteku enega leta I pokaže majhen žlebič. kakor da sra t je začrtala triogelna pila. Ti žle-biči se pomnožijo vsako leto za enega. j Stara gos ima tudi debelejšo kožo, a pri racali je treba upoštevati, da jim je kljun v razmerju k širini glave dosti daljši nego pri stari raci. BOLNE PTICE V KLETKAH Bolno ptičko v kletki spoznamo po tem. da ji tek skoraj popolnoma popusti ali pa da je preveč in si1 naravnost ne more nasititi. 1 Zdrava ptica, zlasti takšna, ki se hrani n zrn:em, mora po vsakem r.rnu dvigniti glavo iz krmilne ča-čic-c ali predalčka. Če pa drži glavo vedno dol, je to znak, da je bolna. Perje bolne ptice je zrahljano in zjiženo. namestil da bi bilo gladko iri« bleščeč". Tudi kretnje bolne ptice so u-trnjene in n.evesele, oči so motne. Ce spi ptica ob belem dnevu z glave jkkI |>erutmi, je to na'sigurnej-šc znamenje, da ž njo ni vse v redu. ADVERTISE in "GLAS NARODA" V AVSTRIJI ZAPIRAJO FAŠISTE Dtzaaj, Avstrija, 12. julija. — V nedeljo ja bilo aretiranih 1500 a.Idrijskih nazijčev. da bi bile preprečene demonstracije proti obisku ogrskega. ministrskega predsednika Julija Goemboesa. ki je imel konferenco s kanclerjem Do Rf ussom. VAŽNO ZA ^ NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli. da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Fas prosimo, da skušate na-ročn no pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naselji nih. CALIFORNIA: San Franciseo, Jacob I sli in COL.OIIAIX): \ I'ueblo. l'eter Culltf. A. SuftiC Wulseiilmrg. M. J. liayuk INDIANA: Indianapolis, Louis llaulch ILLINOIS: Aurora. .Mary Rutcliar Chicago, J. IJevrtC, J. Luknoleh Ck-ero, J. Fabian (t,'lil«-a«o. Cicera ili ll!Ill(»i> ) Jolii^t. Mary Banihich, Joseph Il«-«» vat I .a Salle. J. Spelieh MaseuiitHli. Frank Angustin North Chicago. Joie Zelenr KANSAS: k, Clias. Kar-linger, Ja«»b Itesulk. John Sluouik Euclid. F. Bajt Girad, Anton Nagorid«e, Frank Jnkše Bradd«»ck. J.* A. Germ Brougliton, Anton Iiiarec * Clarldge, Anton Jerina <3onemaiigh. J. Brezovee Export. J. Previč. Lania Supantit Farrel. J »rry Okorn Forest City. Math Kamin Greenshurg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Ball«»ch • Manor. Fr. I>cni.shar * Meadow Ijinds, J. KoprlvSek i • Midway. John Žust Moon Run. Frank PodmilSek Pittsburgh lu vso ok ulico, Vinlcnl Arh Pittsburgh. .T. Pogafar l*resto. F. B. I>em«hnr Readng. J. Pezdlrc . Sfeelton. A. Hren Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Schl'rer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN : MPwaukee. West AUK Prank Skok Sheboygan, l^eo Majean J WYOMING : f Rin k Springs, Ixiuis Taucliar Diamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik Inu potrdilo m svo-to, katero je prejel. Zastopnike roje kom toplo priporočamo. V PRAVA "GLAS NARODA" i__. _ "O t* A 8 K O D A' — HEW-YOM, THURSDAY, JULY 13-1688 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Izbrani splsi dr. H. Dolenca «.».,.. i ■ i Ji Iz tajnaati pri rod« ........................Jf$ lz mederiHfsa »vrta, trdo vez. ....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zrezka ...................................U( l(rafk«, broširano .............................80 1 Era Ire ..........................'..........,15 •Jagnje.............................................J8 Janko in Metka (za otroke) .—......JO Jwoat /maK«vaf, Med plazovi ....—M Jutri (Strug) trdo ves ______________.....75 I»r9*.___——........................—„«0 Jurčičevi : l'o|K>lt>a izduja vseh 10 ztezkov, lepo Teza niti ...........................li.— 6. zvezek : Ur. Zobec — Tugocuer broni rano .......—........................ .75 •lu an iMserlja (Povesti iz Španskega Življenja .....................................^Jf Kako hc srni jaz likal (Aleftovec) I. zvezek ____________...80 Kako nrm se Jaz Hkal (AleAorec) IZ. «V. ...............J| Kako sem se laz likal 1. zveaek .............*._________...._____.40 2. zvezek .___..._____________________4| Prvle med Indijanci............................Ji Preganjanje indijanskih misjonar- jev -----------------------------------Ji Robinzon ....................................... Robinzon Crusoe...............................Ji Revolucija na Portugalskem ...... Rdeča in bela vrtnica, povest ........Ji Rdeča megla .........._________________70 Rdeča kokarda............................1J5 Seržant Diavolo. Tez. 1.80 Slovenski šaljivre ..........................„...4© Slovenski Robinzon, trd.'vez.___________.73 Stric Tomova koča ......................Ji Sueški invalid .....................................J15 Skozi širno Indijo .........................Ji Sanjska knjiga, mula ........................60 Sanjska knjiga, velika .................9i Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca. 1014—1018.....................1J5 Sredozimti. trd. vet........................<# bniii. ...........................................48 Stranote vojne .... Stlri smrti. 4. zv. Smrt pred hide .. Stanley v Afriki ........................JO .....-...................36 ........................J5 .........................JS9 Spomin znanega potoval ra ________U0 Stritarjeva Anthologija, brol ___u-J0 Slsto Šesto. |>ove«t iz Ahrueev ........Ji Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................... ...................... .Ji Student naj bo, V. zv.....................J5 Sveta Nutburga ...................................55 Spisje, male iMirestl ...........................35 Stezosledec .......................................... Šopek SaaioUu-ko _____________________J5 Sveta no#..................................Ji Svetlobe in scute .............................1 Ji Slike (MeAko)j ...........................J69 Spake, humoreska, trda vez..............80 ..Ji ...7t ...78 ...78 Po Sinai klobuk Plat PrfjsbUa _____________________ Prst božji _________________________ Patria, povest Is Irske jotiafke do- f bo ......................... Prva ljubezen Po gorah in dolinah . Po) litra vipavca ...... Poslednji McMkaaee . Pravljico H. Majar M JPredtržanl. PreOern in drogt svetniki v gramofona ........-.......... Pri godbo čebelice Maje, trda ves Ptice selivke, trda vos _______.^75 Pred nevihto ..............................JK SHAUKSPKARKVA DKLA: Machl>et. trdo ve«. _______......... broširano .......................... Otbclo................................... Sen Kresno noči ................. Splošna Knjižnica! St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda. Izvirna povest, 104 str.. hrišlrano ..................................J5 St. SL (Ivan Rozman) ..Testament ljnd*ka drama v 4 dej., broš. 100 strani .............................J5 9t. 4. (Cvetko Oolar) ..Poletno klasje, izbrane jK-sml, 184 str., broS'j-ano .................................Ji St. d. (Novak) Ljuobsomnost ....JI St. 7. Andorsonovo pripovedko. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. broS._______________.35 St. a Akt itev. 113 ...............—75 Štev. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne zofijc, 347 strani, broš. ______....70 8t. 10. (Ivsn Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefoa karikatura tn minulosti, 05 strN brofi. .........28 8t. ll. (Pavel Golla t Petcrtkovo ■ poslednje sanje, božična povest St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, iioslo-venil dr, Albin Ogrls, 23« str., brofi. ...................................................88 St. 16. Bdmond ln Jntes do Gon< -court. 'Ronee Mauperin ...................48 Sl 16. (Janka Sauee) Življenje, pesmi, )12 str.(Jiroft. .................45 St. 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vleah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar. 80 stra. ....—...........JO St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zven, dram. bajka v potih dejanjih, poslovenil Anton . Fantek, 124 strani, brofi. ----------80 St. 20. (Jul. Zejer) Gompatl ln Ksmurpsakl, Japonski roman, la QefiOne pfevel dr. Fran Bra- dač, 164 atfSnl, brofi.---------......45 St. 21. (Friloila 2oins) Dvanajst kratkočaanlb zgodbic, 11. 73 str. brofi. -irii.nuiir-—-..........—..............J5 St 22. (TotstoJ) Kreutzerjeva St. PJi. Poslednji dnevi Pompeja, Jel .........................................JO St. 26. (h. Andrejev) Črne maske. ikoslov. losi p Vidmar, 82 str. broS. ........................................... St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str.. brofL ............J5 St. 20. Tarzan sin opic. trdo vez....l.20 St. 31. Roka roko ...........................25 St. :rj. živeti ....................................25 St. 33. ((Jaj Sa I ustij Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 shrani, broš. ................... St. 3d. ( Krm ver Meško) 144 strani ..........:.......... listki, .............•••i6<) ...............JO .............1.— ...............JO St. 37. Domače živali fit. 38. Tarzan in svet Štev. 39. Iji Bobeme ........ St. 47. Misterij dušo ______ Stev. 48. Tarzanove živali ...........JO Srev. 40. Tarzanov sin, trd vez ...1.20 St. Siika De Graye ................1.20 St. 51. Slov. balade in romance.....80 Sl. r»4. V metežtt ...........................1.— Sl. {». Namišljeni bolnik ..............,J0 St. 56. To in onkraj Sotle.................30 St. 58. Glad (Humsnn > .................JO St. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma, I. del ..................,1.— St. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, II. del ..................1.—. St. 61. (Colar) Brat jo ln sestre.....75 St. 62. Idijot, I. del (Dostojevki JO St. 62. Idijot. 11 del ..................JO St. 64. Idi jet. III. del _________________JO St. 65. Idijot. IV. del ...................90 Vsi 4 deli ........................... 3.25 St. 66. Kamela, skozi nbo šivan- ke, veseloigra ..................................45 Slovenski pisatelji II. zt.: Potresna povest, Moravsko slike, Vojvod* Pero 1 Perica, dir tiče .................................................250 Tigrovi zobje....................................-1-— RAZNE PRSMI 8 SPRKMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ______________^ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlico (Labarnar) četvero ln. petero raznih glasov .^.....4» Jaz bi rad rudečih rož, mofild zbor z bariton solom in priredbo ca dvospev.................................. ,,,,.f| V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester izdala Glasbena Matica___......75 Dve pesmi (Prelovec), sa moški zbor ln bariton solo .........___....20 Tik za ir^nto .............. T^tlč, (Bevk), trd. vea. Tri indijanske povesti . Tnnel, soc. roman ......... Trenutki o \iiha ___________ ,....70 ...75 ...30 .1.20 ...JO Turki pred Dunajem ........................Ji Tri legende o razpelu, trd. vez. ...85 Tisoč in ena noč (Rapo) vez. mala izdaja ...... St 23. (Sopbokies) Antigone, Eal-na Igra, apelov. C. Oolar, 60 str. bcoiuaao ................................... •ž. 24. J" (BL U Sulwer) »mtdajl dnevi PspftpaMv. L del, 80S str ., • broii .........................................j L grabi jeni milijonar ................ 1.20 V krempljlh inkvizicijo ______________lJO V robetvu (Matidlč) ......................1.25 V gorskem zakotjn ........................J5 V oklopnjaku okrog sveta: ' "I. del .........................................90 '' del.....................................-....Ji OR A SKUPAJ ........................1.60 Veliki inkvizitor........................... 1 — Vera (Waldova), broš.......35 Vojska n» Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rablndranatb Tagore), trdo* vezano .75 broširano ...—..............................JO Volk spokornlk ln drago povostl...l.— trdo vezano ...........................liS Vojni, mir ali pocaastvo, 1. sv. .....35 V posli v jo šla, III. zv......................35 Valentin Vodnika Izbrani spisi ____Si Vodnik svojemu narodu_____________.25 Vodnikova pratika L 1927 ___________50 Vodnikova pratika 1. 1928 ___________Si Vodniki In prepocohl *....................—Ji Zmlsel smrti ____________________.80 Zadnje dnevi nesrečnega kralja____Ji Za kruhom, invest -----------------------J5 Zadnja kmečka vojska ________________75 Zadnja pravda, ves.-------------70 Zgodovina o nevidnem človeku _______S3 tmi la Bosne---------------^.71 Življenje slov. trpina, Ubrani splal ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo ......-S5 2. zv. Hudo brezdno ........................^55 3. zv. Veselo povesti ______________________.35 4. zv. Povesti in slike ........................35 5. zv. Student naj bo. — Naš vsak- danji kroh ............................^sa SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..................................................... -I. zv. trdo rezano. Vsebuje S. po- ..................................................Ji 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- ............................................Ji IGRE Beneški trgovre. Igrokns v 5. dejanj .80 Cyran de Bergerac. Herh'na kome-dlja v pelih dejanjih. Trdo vezano ................................................I.70 Rdela, drnma v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. »tej........................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Marta, Semenj r Kicbmondu, 4. dejanja ............................................ Ob vojaki. I^rokaz ▼ Sfirlh slikah .....30 Tončkove aajne na Miklavšev večer. Mladluuka igra s i>etjem v 3. dejanjih......................................80 R. V. R. Drama v 3. dejanjih a pred igro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, Igroka-2 v 5. dejanjih ...........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........G0 Zbirka ljudskih h»er: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ...................................j68 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok..................JO 14- snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola ln Neža ..............................JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka —.......................30 PESMI m POEZIJE Akropol is in Piramide ......................8i broširano ......................................80 Azazel, trdo vez................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kragnljčk! (Utva) ............................65 trdo vezano ................................80 Moje obzorje. (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), bros......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht), broš. .....................30 Pohorsko pot* (Olaser). broS...........JO Oton Zc^-ucič: . Sto ugank............... .JO ..80 Aleftovec, 3. sv. skupaj .. ZfaOokopi _________________......__ ženini našo Koprnelo _______ Zmoto in konec gdč. Pavle__ Zbirka narodnih pripovedk: "I. del II. del Znamenje štirih (Doyle) Zgodovinske Z ognjem In LB0 ...98 Zločin ln kazen: I. In II. avesek vezana ___________ .45 .Ji ...Ji j.— .us Zgodbo Napoleonovega linuiji ' vosana Zgodbe zdravnika Mozaika .70 »JO Tlftdč ln ena noč: L zvezek .... 1L avezek ...______... . IV, »veaek ................. 8 KNJIGE) SKUPAJ .IJi ~1.4i ...Ui -J.U Vijolica. Pesmi za mladost ... Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .....-.....Ji Ziatoreg, pravljice, trda vez ---------60 PESMI Z NOTAMI NOTB ZA KLAVTH (Pav*!?) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po ........Ji 8 mladinskih pesgni (Adamič) Ji NOVE PSB»n S ^PRKMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodpib pesmi (Prelovec) ............................. Sest narodnih pesmi (Prelovec) MEŠANI IN MOŠKI ZBOR .JO .80 PESMARICA GIASBENE MATIČKI 1. Pesmarica, uredil Hubad ,....2JI 2. Koroške slovenske narodno pesmi (SvikaršiO) 1. 2., in 3. sv. skupaj ................................. MALE PESMARICE: St. I. Srbske narodne himne .......IS St. la. Sto čutiš, Srbine tužni ...11 Št. 10. Na planine .......................18 Št. II. Zvečer ..............................lfl St. 12. Vasovalec ...........................15 Št. 13. Podoknica ...............18 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .......................................21 Lira, grednješolska, 1. Ln 2. zvezek po .51 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 pesmic. (1'regel) ...... Mešani in moški zbori (AljaS) r^i 3. zvezek: Psahn 318; Ti veselo poj; Na dan; liivua noč ... 6. zvežek: Oi>omin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Ilvalito Go-s]K«ia ; Občutki; Geslo ................. 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domor ; Stoji, solnčlco stoj; Kinetski hiši .................... 4« .40 .40 •41 CERKVENE PESMI DomaČi glasi. Cerkvene'pesmi za mešan zbor .................................... 12. Tanttini Ergo (Premrl) ............Ji Mašue pesmi za mešan zbor —- (Sattner) ........................................51 12 1'ange iLngua Ta nt um Ergo Ge< nitori. (Foerster) ..........................J8 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (GCrblč) ................................JO Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrli .................................4| 10 obliajiltiih in 2 v častpresv. Sr» cu Jezusovemu (Gniin) ..............31 Missa in honorem St. Jose|rfiI _ (Pogacbnik) ....................................4« Kyrie ................................................6« K svetemu Rešnjemu telesu —- (Foerster) ..................................40 Sv. Nikolaj ....... ................................„6f NOTE ZA CITRE Kožcljski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki .......................Sjl Buri prideio. karačnii-a......................JO NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi sa tantah raški zbor in petje (Bajuk) ...1J9 Bom šel na planince. Podpurl slov. nnrodnib pesmi (ISnJuk) Na Gorenjskem je fletno ................Lh RAZGLEDNICE Netvyorske, Itazlične, dučat _______.44 Velikonočne, božične in novoletne ducat .............................................41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41 Narodna noša, ducat ....................40 posamezne i>o —........................8} ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moi nlm papirju s platnenimi pregibi --------------------------------------------7Ji PokraJnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina_______________II Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ------------------------.....Ji Ljubljanske ln mariborske oblasti JI Pohorje, Kozjak _________ Prekani rje in Mednmnrjo Canada ________________________i__• .41 -II Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek .............___..........—75 11. zvezek ....................................75 Pomladanski odmevi, IL sv........45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himno (Vodoplvec) ______1.20 10 molkih in mešanih zborov — (Adamič)______________________45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavCIC) Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnica (Pavčlč) -------J5 Gorski odmevi (Labarnar 2. sv. ...45 DVOGLASNO: Nail himni .Ji Združenih držav, veliki Mali _____________________ Nova Evropa_________ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, « Colorado. Kansas, Kentucky ln ] Tennessee, Oklahoma, Indiana* Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po___________JH Illinois, Pennsylvania. Minamata, Michigan, Wisconsin, Wool Virginia, Ohio, Mew '.-. 1 . ■ .^i. . ------- Pri naročilih za več kot $1 — damo 30% popusta • V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PttAVIČO, POSLATI DRUGE SLICNE VSEBINE KNJIGARNA "GLAS NARODA"I; *ZEMLJEVIDI ■ ■ ROMANI • n. / , SLOVEN1C PUBLISHING COMPANYV. > / , . MCH-ITVENIKI PESMI IN POEZUE 2l6 Wesk ,8th Strcet New York I s .-s : IGRE : : : MOLITVENIKl j SVETA (*RA v platno vez.___________ .98 v fino usnje vez ............1J0 v nuj fine jše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ____________________________1J8 BBJtni ZA DCJftO v platno vez___________.80 v fino usnje vez ............1.501 v najflnelfte usnje vez 1J0| RAJSKI GIASOVI I v platno vez. _________JO v usnje vet..................IJi v fino usnje ve«. _______LN v najflnejOe usnje vez. 1.80 KVIŠKU SRCA v imitlrano nsnje ve«. .M v usnje vez_______________ Je v fino usnje vez. _______1.— v najfinejše usnje vez. 1.28 v najfinejše usnje *.rda vet ...................................1.50 v ocl celluloid vo«. .......U0 NEBESA NAfi DOM v ponarejeno ...................1.— v najfinejše usnje vez 1J8 v najfinejše usnje trda ve« ....................................1.88 MARIJA VARHINJA fino vez ..........................?J8 v fino usnje ..................IJi v najfinejše usnje trda *ez .—................................l ii Hrvatski molitveniki: rtjeka Jalarosti. fina vez. ----------1.— hi lava Bogu. a mir ljudem, fina vez IJi uajfineJAii vez .........................1.00 7.vončec nriieskl. v t»latno..................JO fllia fri ...................................I-— Vlenac. nnjftnejia v«-» ..................1.00 • ■ Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prajrerbook* w t«i»rrarV pl«tnl«t» tmkbo .....30 v Im-Io knst vezano ...............1.10 Come Unto Me....................... .Ji fino vezaiio ................................35 Key of Heaven: fino vexaufi ..............................J5 v umi je voza no .........................7i « uaJfln^JAe usnje vezano........L2i (ZA ODUAM1.K, Key of Heaven: v reloM vezano ........................1.20 ▼ wliilil iinjflni'jsi rez ............lJO v fin«, nsnje vezaoo ................1.50 ' Cathslir Poekct Manual' » fino usnje vezano ................1.88 Are Maria: v fluii usnje v>*vano ....____...1,48 POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............Z.— Amerika In Ameriksnc« (Trunk) 5^-AngMjaka alntba ali nault kako so . naj strele k sv. maši .............li Boj nalezljivim boleznim_______________.71 Cerkniško jezer«.....T........................1J0 Domači ilvlnovdravnlk broMrano Domači vrt ..................................lil Govedoreja .............................IJi Gospodinjstvo ............................LM Jugoslavija (Meltk) 1. srezok IJi 2. zrezek, 1—2 snopič -----------1J0 Kletarstvo (SkaRckj) .................1,— Kratka srbska giemliis ................Ji Kralka zgodovina HUwscw, Hr> vetov In Srksv .................SI Kako so postaas driarijan Z. D. JS Kako o» postane smsriikl driavljan .15 Knjiga o dsstsjnem vedenj« _______5i Kubična Račn^ca _______________.78 Liberalizem ....................................JI Materija ln merilja ...............1J8 Mlada leta dr. Janosa Ev. Kreka .78 Mladeničem, L sv. ......................Bi II. It. ......... ......•..•...*..••.. ..M.^ii Mlekarstva ...............................l^— Nasveti za hišo ln dom_______L— Najboljia olav. BakaMsa, #88 str. lepo ves. ^KallaOek)______K— ^^ l'di^!*!^---M m «2» dfll MWMttM • M«M«a*fMS*M««M '1 _ • I ___!_________. . w. OJačeo hetoa .....................-...•••..•H Obrtno knjlgcvodstvs ________________230 1'erotninarstvo. broSlrano ............lJO Pravila za oliko .......................J5 Psihične motnje na alkoholskl podlagi ........................................ -.75 Pravo in revolucija (PUaarfc) .......JO IVcdlMidniki in idejui utemelji ru- ske«a ideja 11 ima ...............1J0 Radio, osnovni pojmi Iz Radio trhnike. vezano .......................2.— hro^lnino ..................................1.75 Ro*nl slov. itslijsnski in Itali- jsnnki-slovenxki slovar ..........,J0 Slovenska nsrodna mladina (oh sega 452 strani t ................1J0 Spretna kuharica, trdo vezaua ____1.15 Sveto Pitano stare in nove zareze, le|»o trdo vratna ......................3.— Sadu« vin« .........................................48 Ssdje v gospodinjstvu .....................75 l Cfeeiuk anKIc&kega Jezika trdo rez. ..................................1J| broširano ..................................1 23 l'vod * filozofijo tVeber) 1J8 Veliki slsvenskl splsovnlk: zbirka pismi, listin In vlog za zasebnike In trgovce ..............1.25 Veliki v se vedet ................................JO VoŠčllna knjižica ..............................Ji Zbirka domačih zdravil .....................M Zdravilna zcllftča ................................4« Zel lu plevel, slovar naravnega zdravilstva................................I JO Zgodovina L'metnostl pri Slovencih. Hrvatih In Srbih ............1.00 Zdravje mladine ...............................1.25 Zdravje In bolezen v domači hldt, 2 zrezka ................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovln Slo-venrev (Melik) II. zwez«-k ................................88 Prorokovalne karte..........—--1— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) hrt*. ................80 Andrej Hofer .....................................JO Henrika vcdctevalka ........................S5 Bcigrajski biser ..............................J5 I trli mecesen ...................................40 (Me noči. mali junak .........................61 Boiičuo darovi ...................................85 ilotja pot na Dioda ............................20 Koija pot na šmarni gori ...............20 Cankar: Oresnik I>enard. bro«..................70 Mimo življenja ...........................J8 Moje življenje ...........................75 Romantične dušo -...........-.........Ji Ralkanako-Tur&k* vojska ................JO Balkanska vojaku, s slikami .........25 Boj ln fcmaga. povest ........................20 Blagsjns Velikega vojvodo .............60 Bojr. (roman) ..................................J5 Burska vojaka .............................-44 Beat in dnevnik .............................M Čarovnica ................................—Jtt Cvettna Borograjska .....................45 Cvetko ...........................................—23 čebeli r a _______________________—............ Črtice Iz iivljenja na kmetih ........J3 Drobiž, In razno povesti — Spisat MlIMnflki ....................Ji Dekle Eliza ....................................40 Dalamtlnsko povesti .......................Ji Dolga roka......................................Ji Do Ohrida In Bitelja.....................-.70 Doli z oreijem ............................—Ji Dve sliki: — Njiva; Starka ...___(Me Ako) ......................................Ji Devica Orleanska ............................JO Duhovni boj -------------------------------.50 Dedek Jo pravil; Marinka In Okra-tetjekt __________________________________...4^ Elizabeto .......................................M Kabljola ali eekev v Katakombah.....45 f>aa Baron Trenk................................J5 Filozofska zgodba ...............................60 ftn Diavolo ...............................—JO Golsftedartea sveto ............................40 Gootiine v stari LJoblJanl ____________...68 Grška Mjtoiogtja.......—.................JL— GRUNT, roman ..........................i.50 Gusarji ................................*......10 Cesar v okUUh ........................J8 Radii Mural (Tolstoj) .............40 CKI papefla, ves. .—/..............— Vadi časi. Blag* daie, vosstoigra .75 Selena (Kmetova) _______________48 Undo Brezdno (1L sv.) —.—M ""JeSahd -----------'____J| Uoš g. Breofika m YORK, THUMPAY, JULY 13, 1033 the lafcqbbt blovehb daily ib V. % HEMtl DE REGXIEH: PRIJATELJ Ko je umrl naš prijatelj, mu j«''da se mora prijatelj »opet buditi tele v noč. In senca ni kanala no-ed« n izmed nas zatisnil oči, nakar j in bi moral jaz še enkrat preživeti bene ure več na nočni sončni uri..,. ž njim otroška leta. Hilario in NIco- j Dolgo je že od tega. Moj prija-lo sta mu bila tovariša v mladosti, telj je mrtev in jaz sera star. Ma-^riagloire je imel isti okus kot on. J li Hilarijev kip se je izpremenil v. J ud a s je bil njegov stalni gost. —' prah kot on sam. Blago dišeča Ni-t rsin ga je poznal v dnevih nje-' eolajeva steklenica je sčasoma iz-govih zmag, Stefan pa v urah ža-' gubila svoj vonj. Duh po sadju, ki PLINA IN OSEKA TRDE ZEMELJSKE POVRŠINE uno odšli na vrt. Owtele so prve rože. Vodomet je nalahno šumljal. Tri glavice, vsekane v rumeni k«a-men. so bljuvale vodo v školjkasto iz katere se je izlivala v okr< gli bazen, ('e je Sel kdo mimo, je skočila zelena žaba v vodo. Kratko tvtriž-ma zelenika je obrobljala pesi robar\no cvetno gredo. Pota so bila ravna in so se .-tekala v ron-do,*u. na katerem je b^la ura iz ti-»»ja. Xjena senca je karala s konico svojega kazala štiri. Do večera nun bili zatopljeni vsak v svoje misli. Kmalu nbsmo več razločili drug d»u«;ega. In ker ni nihče več govoril sem nenadoma opazil, da sem s;.m. Druge sem spet srečal v sobi, kjer je ležal rajnki. Pravkar so ga položili v krsto. Vsi smo stali okoli nje. Ob glavi sta do jutrnje zarje goreli dve sveči, ki »•o ju nato zamenjuJi z novima. Ostali smo še ve* dan in vso noč pri njem. Naslednjega dne smo opremili svojega prijatelja na njegovi zadnji j»oti. Ko smo s«' vrnili s pokopališka, fcmo v hiši vse uredili. Omare in skrinje smo morali odpreti. Ljudje so prihajali. Vršila s> dolga posvetovanja. Tako je minul dan. V mraku smo se spet sešli v prazni tobi. Na miri so ležali predmeti, ki nam jih je zapustil rajnki v .spomin nase kakor tudi na nas. Majhen kip iz terrakote, ki ga je nad vse cenil, je podedoval Hilario. Predstavljal je plesalko. — Mirna lutka se je ljubko in gibčno priklanjala. Bila je lx>lj bujna nego lepa. Sledovi barv. s katerimi je bila poslikana, so se še svetlikali v gubali obleke, ki je ovijala plesalko. Nieolo ie odprl steklenieieo. ki mu jo je zapustil ra»nki. Vonj po ..'"'T v , . ,. '.. ko izvrševala ogromne skoke. s;.uju se je razširil po vsej sobi. Bil je tako sladak, da smo pa čutili na Privlačnost .sonca in meseca se jeziku. Nieolo se je smehljal. Ma- očituje, kakor vsi vemo, v perio-gloire je ogledoval kristalno vazo. dični izmenjavi plime in oseke na ki je bila sedaj njegova. Modrika- morjih. Ali se isti učinek kaže tud sti se svetlikajoče steklo se je iz- na trdi površini zemlje? Da raze i-pieni in »a I i v najbujneših barvah, stita to vprašanje, sta profesorja Čudovito podobe so spavale v nje- Tomaschek in Sehaffernicht pred tii prozorni vzboklini. Ko jo je kratkim izvršila zanimive po«ku.se. Mngloire vrtel med svojimi prsti. Zgradila sta nezaslišano tenkočutne je svetlikala, kakor da je pose- no tehtnico, ki sta jo postavila, da jj:na z žlahtnimi kamni. Njih lesk jo očuvata temperaturnih vplivov .'<- ^daj ugašal, zdaj zopet zaiarel v neki rov 20 m pod zemeljsko po-kot svetlo pavovo perje. 1'rsin je vršino. Vsak nihaj zemeljske te-dnbil meč. ki ga je nenadoma iz- žnosti se je moral pokazati v spre- drl ter zamahnil ž njim |x> zraku, nifinbi teže. ki jo je beležila ta teh- .Juda* je dobil majhno ogledalo. nI ca s krivuljo. Z izločitvijo vna- JMefan zlat prstan, jaz pa uro na i jega zračnega tlaka bi morala pe*ek. Videl sem, kako se je pesek tehtnica registrirati še roilijardin- usipal v nočnih urah. ko se je moj ske spremembe težneležnem instrumentu so poka- polagoma šnAljal ter tvoril rahel zrle v resnici periodične spremem- kupč. k, dokler ni poslednje pešče- be teže. ki so bile v tesni zvezi"si no »no porušilo prhki stožec. Moj položajem sonca in meseca, prijatelj jc skoraj neslišno vzdih- ' Posebno značilne so bile spre- nil: pes-k je podoben življenju.... membe. ki bi ustrezale gibanju pli-j Ko sem uro obrnil, se mi je zdelo, n.e in oseke na prostranih vodnih' loftti. Jaz pa sem mu bil zaupnik v j rc je širil iz nje. jc i-zpuhtel v ve- sc vaza je razbita. Judasovo ogle-s-pomiujali dalo je zdrobljeno, fttefanov zlati njegovi življenjski pomladi in po-; eno jesen. Magloirjeva svetlikajoča zna priča njegove modrosti. In tako smo se zdaj njegovega življenja. Deli tega živ-j prstan se oklepa koščenega prsta, ljenja, ki smo jih vsi poznali, so i Meč. ki ga je podedoval I'rsitr. ga s? dopolnjevali na čudovit način, j je usmrtil, ko so se nekega večera Na žalni večer, ko smo se zbrali pri! prepirali. J a« pa si ne mpam obrniti njem. smo izmenjavali svoje tajno- j ure na pesek, da ne izteče prej kot Kti. Okna na vrt so bila odprta. Iz j moje življenje in da njeno zadnje glav, izklesanih na vodometu, je 1 peščeno zrno ne šteje prve ure mo-rahlo pršila voda. Prve rože so deli- jc večnosti.... Zaradi privlačnih sil sonca in 1 gledinali. To pomeni z drugimi be-mt«eca s«' zemeljska težnost, kakor ' sedami, da se tudi trda zemeljska zi.ano. periodično spreminja. To j skorja giblje v periodičnem valo- nil anje težnosti je seveda majhno iti .znaša za kilogram komaj nekoliko deset ink miligraraa, vendar lahko trdimo, da izgubljamo vsak dan. ii" da bi sami vedeli za to, nekaj s\oje tež«4 in jo še isti dan spet pridobimo. Najlažji smo. kadar vplivata sonce in mesec z iste strani. torej opoldne ob mlaju. Bistveno občutnejši bi bil učinek obeh nebesnih teles seveda tedaj, če bi se jima približali. Sončna težnost je 27 in polk rat večja od ze-lastnihnogah. Tem lažji bi bil na sencu tehtal torej okroglo 2 toni — in bi sploh ne mogel stati na lastnih nogah. 8em lažji bi bil na ven in kakor površina morja. Mesec jc pritegoval zemeljsko površino rekaj časa proti sebi in ko je ta njegov vpliv pojeujaval. se je vračala ta površina spet v normalno lego. Tiiko je vsaka točka na zemlji IZ DRVEČEGA AVTOMOBILA V SMRT Na prometni cesti v dunajskem okraju ITietzingu se je zgodilo malo običajen samomor. Žrtev. Štefanija Bartha. žena slikarja Edwiua B&rthe, je skočila avtomobila, v kr.terem se je vozila s svojim možem, pod kolesa tovornega avtomobila, ki je privozil v tistem trenutku v nasprotni smeri. Kolesa so ji zdrobila glavo. Tragični dogodek je bil. kakor je pckazalo zasliševanje samomorilki-rega moža na policiji, zaključek nesrečnega zakona. Erwin Bartha. ki je znan posebno kot ilustrator knjig »e j c pred kakšnimi deset mi i leti zagledal v lepo, mlado barsko de-ki" Štefanijo Kloderjevo. ki je bila prej plesalka. Floderjevi je bil mladi. bogati umetnik všeč in tako sta se kmalu poročila. Imela sta d\va o-tioka. ki štejeta danes osem oziroma pet let. 23,000 DiHUAJEV NA DAN Zakon je bil spočetka zelo src «'ii. potem je. kakor običajno, med.' terih prehaja ogljik, seboj na harmonija popustila, -.zlasti ker je bila žena zelo histerična in j" moža neprestano zas-ledovala z ljubosumnimi scenami. Bartha je|s'k do mehurčkov, večkrat ušel z doma na svoja po- ( love k diha vse življenje, a le k« more povzročiti neko vrsto glai rulkokdaj se zaveda tega dihanja cin po zraku. n. pr. v prenapolnje-iu načina, kako se izvršaje opravil- nih prostorih s slabim zrakom ali no in enakomerno. To jc dobro ta- »muli počasnega krvnega obtoka, ko. kajti če bi se zavedali, bi nam Ta glad sc od prejšnjega radikuje slo kakor tisti stonogi v basni, ki po tem, da izdiliavamo močneje ne-ni prišla več z mesta, ko jo je žel- gc vdihavamo, pri pomanjkanju va vprašala, kako to napravj. da kisika pa narobe. Narava se v tem u|>orabi med svojimi sto nogami oziru uravnava šama in to. da se vedno pravo. uravnava sama. jc le dobro, kajti Dihanje je zamotana stvar, ki ji če bi bilo pravilno diliauje odvisno je potrebno več nego sama pljuča, samo od uaše volje, bi jo gotovo človek namreč ne diha s pljuči;! polomili in nobenega dela bi ne mo. temveč skazi pljuča. V to svrho je gli opraviti mirno in brez skrbi, potreben obširen a paral, ki ga sestavljajo usta. nos, grlo. sapnik s svojimi razcani. prsni koš in trebušna mrena. Zrak. ki ga vdihava- mo. napolni ustno duplino in se"ra:£-' v v, sfH rastlinskih snovi ka-deli po sapniku in njegova razee- Prav s<> v človeški duši. druge na koncu nežne mehurčke. Te me- ['-!"veka v bolezni začasno ali trajno hurčke obd največjimi dobrotniki, a tudi , škodljivci Človeškega rodu. Veliki Prava izmenjava plinov, ki jc P?sniki »n filozofi so že proslavlja ČAROVNICA RASTLINA VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko y.c sedaj naročite. — Pošljite natr in knjige Vam bodo poslane narav no.Ht ne dom. NaroČita »prejema: "GLAS NARODA0 216 W. I 8th Street New York, N. V. mnoge bolezni spet sankcionirala. Vsakdanje življenje stoji pod vplivom alkaloidov in brez teh si ga niti ne moremo misliti. Vsak dan pijemo s čajem in kavo osvežujoči vpliv alkaloida, teobromina in kofeina. In nikotin.' lies, življenje brez alkaloidov, najsi bo slabo, naj-s» bo dobro, hi ne bilo več življenje. aostva na Madžarskem, a žena ga je Jflavni smoter dihalnih gibov, se vr- lastnosti, med katerimi v katerem bi se človek "počutil v znala vedno znova pridobiti, da se'stenah pljučnih mehurčkov. nr-jvečja nedvomno ta. do uspa-. svojem elementu". bolnika, ki trpi peklenske mu- \ je vrnil nazaj. Mislil je tudi na lo-1 To je mogoče v zadostni meri tako. lj< čitev. a si tega načrta ni upal iz- je površina vseh mehurčkov o- kelo pridobiti vrsto morfija, ki mu je spet bližia, kajti drugače bi 4 žem sta se začela namreč spet pri-S Dihanje sc dogaja s tem. da na-1 'ajša. a se ga ne mo- si ne mogli razlagati sprememb te- čkati in je tedaj nenadoma izvlekla pnemo mišice med rebri in stisne- r,Vs privadili tako. da bi te dušev-že na ztHncljski površini, saj je zaprto pismo, ga vrgla v moža. od- mo trebušno mreno. Z delovanjem r' ,n umoril, znano, da je teža kakšne točke oz. prla vrata in skočila iz voza. še *e«ra mišičevja se prsni koš poveča ' človek belega plemena predmela tem večja, čim bližja je predno je mogel mož ustaviti, v j in s tem tudi pljuča, tako da se y mrzličnih moevarah tropskih in zemeljskemu središču in narobe, smrt. Pismo je bilo poslovilno. Naj-1 zrak pri odprtih ustih ali prosti i|,žn'h dežel brez kinina ? Življenje Na ta način so baš ugotovili, da večji udarec pomeni ta samomor iz | poti nosne dupline vsrka v pljuča. ,n smrt sta odvisna tu od nekoliko mora biti zemlja ob tečajih splo- histerije \zti oba nedorasla otroka, i£'e s<- konča naj>etost prsnega mi- te snovi, ki ustavlja uniče- rčena in ob ravniku izbulinjena. ki jima doslej niso imeli poguma j šičevja in trebušne mrene, ki je sa- 'lelo malarije. Kinin prido- Sevcda so te razlike v teži zelo priznati strašni konec njiju mate ma mišiča, se pljuča sistisnejo, ker *>iva«o iz kinove skorje in je torej mesecu, ki mu je težnost šestkrat manjša od zemeljske. 8—10 kg bi \ majhne in jih je mogoče ugotoviti re. tehtala plesalka na mesecu in brez • ]t» 2 natančnimi meritvami, a zna-, posebnega treninga bi na njem lah-1 rosti to ne dela nobenih preglavic.' kakor je razvidno iz eksperimenta obeh profesorjev. Njiju eksperiment je važen tudi zato, ker je zavrnil .-'.nano hipotezo, da kaže zemeljska površina še dosti večje nihaje zaradi svojega hitrega gibanja skazi svetovno prostornino. Ker gre na svoji poti skozi eter, pravi ta hipoteza, sc mora zaradi njegovega odpora v smeri gibanja sploščiti, v nasprotni smeri pa izbuhniti. V naših krajih bi donegla ta rrzlika od prave okrogle oblike kakšnih 20 m in to je že zelo dosti, da bi mogli z opisano tehtnico ugotoviti spremembo od uormalne tež-.' nest i. Tehtnica ni pokazala ničesar takšnega. MESTO NA MORSKEM DNU DRAŽBA SPOMINOV NA FRANCOSKO REVOLUCIJO DRUŠTVA fl NAMERAVATI PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Htm mim m«« 9*m**m.4ml pu vd SIotmkJ ▼ Tail okoHd. '..I'l'l, !i' TfffflirM! tUE ZA OftASE 90 W£JWf Zadnje dni aprila so imeli v Pa-j rizu javno dražbo zbirke znanrga j pisatelja in dramatika Ilenrvja La- Ivedana. obstoječe večinama iz spominov na veliko francosko revolucijo. Občinstva se jc najbolj ogTe-vr.lo za telovnike dveh znamenitih revolueijonarjev. zdravnika ^rara-ta in odvednika Hobespierra. Žametast trobar\?ni telovnik duše odbora za javno blaginjo'*, iz t r obojni ce narejen Robespierrov telovnik, je dosegel n» dražbi najvišjo ceno 6000 frangov. Svilen, s srebrom pretkan telovnik velikega demagaga in organizatorja krvavih pokoljev Marata jc bil prodan za 2550 frankov. ftal. ki je vihral okrog vratu vodjo napada na Bastillo Camilla I De.smonlinsa. tudi v treh barvah, j je šel ira 3600 frankov. ' Najmanj !e zanimanje so kazalt ljudje za knjižico perice, ki je pra-la za dvor Ludvika XVI. od 24: septembra do 17. decembra 1792. Sla jc m 3900 frankov. Železni ključek, s katerim so se odpirale sobane kraljice Marije Antoinette, je bil prodan za 1050 frankov. ! Najzanimivejši predmet zbirke so, p a bile damske rokavice, okrašene v. znaki revolucije in postavo Re« publike, ovenčano z napisom "Lj: berte". Te rokavice so bile prodane -»JKflfl, &W}«*______* Angleški letalski častnik GulJ je letel pred kratkim nad mestom Abukirom in je nenadoma opazil, da se sveti po vemo. ne sveži zrak malo okreje. preden da v l>rostari ljudski rastlinski dospe do pljuč. Če hi ne bilo tako.' m^icini in v ljudskem znanju o bi izgubili zaradi svežega zraka do- .rastlinah premnogo takšnega, kar sti toplot?. Vrhu tegojem ne vlivaj pacientu kakršnekoli tekočine v usta. kajti dokler se ne zave. mu ■pridejo lahko v pljuča namesto v želodee in mu povzročijo pljučnico. 7. Nezavestnega človeka, ki blju-va. jioloži tako na stran, da mu h-hliuvek ne pride v sapnik in ga zaduši. S. Sele tedaj, ko se prilično zave. mu daš lahko piti. najbolje črno kavo. konjak, vino ali kaj sli-čnega. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN SI,4 "•t' kratka! dnevna zgoi>ba] Porivl r_A ODA" NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1933 THE LAMMT SLOVENS DAILY ta V. S. A. DEDSGINA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA " O L A 8 NARODA" PBIBEDI L I. H 70 č^eke nedelje je bi! Ralf zopet povabljen na kosilo k Mertenso--vlm. Gospa Mtlanija se je vedno zelo veselila Kalfovega obiska; v reanivi r%i gas je vt-wiiia v .sree. toda .lolandino vsiljivo obnašanje ji je delalo preglavice. »Nikakor .si ni mogla misliti. da bi takemu možu, kol je bil Half Bern d, moglo kaj takega ugajati. lu zopet. k*»t vedno, je Joianda po kosilu pozvala Haifa na iz-prehod v gozd. K«Jf opazi, da »ta se 'hoi in oče zelo pomenljivo > pogledala. Ttnla Jolandinovega j>ovabila za izprehod ni- mogel odkloniti. ne da bi izgledal -neuljudeii. »Še "bolj trdno .se drži proti njej in .se skuša ž njo razgovarjati o vsakdanjih stvareh. JoJanda je imela elegantno suknjo iz ikoiirhovitie. Gozdna pota so bila zasnežena in Joianda je vedno na videz zdrsnila in ponavljala tako dolgo. da ji slednji«* Half ponudi roko. Ljubeznjivo ise stisne k njemu ter g.i v[HKlaj na,v(zgor in našobi ustnice, kot bi ji!i> Ilotel pa je to napraviti na način, da Jolande ne bi preveč razgalil. Njegov viteški čut mu tega ni dovolil. — Seveda,-— pravi Joianda, — iz moških ni kar tako lahko izvleči t>ako skrivnost. z — Prosim vas pa, milosti ji va gospica, da nikomur ne izdaste, kar swm vam izpovedal glede svojih srčnih zadev. •lo.'anda jra nekoliko m»zai>]nnt pogleda. —Samo auoji sestrični, ker ji hočtmi doku jat i, da sem dobila stavo. Na njegovem obrazu l.e gane nobena žila. — Seveda vaši gospiei sestrični morate povedati, tenia prosim, da ji povewte da o tem tudi molči. Do sedaj namreč še nisem v sla-uu. (ki bi se javno tzaročil in se o/en-il "m zato ne bi želel, da -bi se to izvedelo, kajti moji tovariši bi se iz mene preveč norčevali. Joianda je bila mmip j p r* »prič.-: na. da Halt" s? ni » il svojega srca na Evi Mariji. To ji je bila velika tolažba v njeni jezi nad porazom. — <1, kako skrivnostno, gospod doktor. — se norčuje. — Srčnih tajnosti nikdo rad ne oznani celemu svetu; to bost? razumeli, milostljiva gospica. Joianda se vgrizn.^ v ustnice; bilo ji je vseeno nekoliko neprijetno. poslušati ga govoriti o srčnih tajnostih do druge. Četudi ga v resniitši ni ljubila, je bila vendarle nekoli,ko zaljubljena vanj. Poleg tega pa. jo je tudi jezil porair. ki ga je doživela. Xa'w.lic 1e-mu. da 'mu je to označila za šalo. ali bolje, da je tudi Ralf im I samo za šalo. vendar ni natanko vedeli. ako je v resnici vzel za šalo. ali pa ji ie saino prizanašal. Hudovala se je. da j.* tako dolir" j zastonj trudila zanj; toda priznati si j-e morala, da ji 17a to ni nikdar dal kakega povoda, da bi mogla imeti kako upanje. (F);ilje prihodnjič * Iz Jugoslavije, j Sin ubil očeta, mačeho in dve sestri. V znamenju ocetne kisline. V Zagrebu so tri ženske izkuša-V Sajmu v okolici Velike Ki. M*' izvršiti samomor a ocetno ki«li-kinde je d vaimlvajs.-t letni G juro j m>- Xeki 111 ati se J'* zi.strupila na Ortik prišel pred hišo svojega očeta in zahteval. n:ij mu prepiše neko zemljišče. Ker je oče zahtevo odklonil, ga Je sin udaril s sekiro jx> glavi, t ako da je oče na mestu izdihnil. PobesneJi sin je I nato s sekiro ubil tudi mačeho in obe njeni hčeri. Zločinec je bil aretiran in izr»>čen sodišču. Troje jugoslovanskih vojnih letal zašlo na bolgarsko ozemlje. M.d silnimi nevihtami 127. ju- poredno {»ogleda od nudila v poljub. Toda Ralf se za vse le zapeljivosti ne zmeni ter se drži po po! I noma hladno. Joianda pa se je odločila, da tega ne bo več dolgo mirno gledala. M itd i si. da mu mora priti popolnoma očito nasproti, drugače nima nikakega |>oguma i-u bo zavlačeval v neskončonor»t. Za to zbere v>e svoje "življenjsko naziranje". nenadoma obslane pred njun. ga »»šine t. .svojimi ttunnimi očmi in pravi: — Povejte mi. g» t»j>od doktor, koliko "asa bo šlo še takti dalje 7 Takoj ve. kam meri in opazi, da hoče za vsako ceno dovesti do odločitve in si je rek I. da je ne more več ovirati. Mučno mu je bi-io. da bi ii povzročil kako razočaranje ter zelo napeto premišljuje, kako bi kar najn.-žnejše unogoče to napravil. Za sedaj se ji kaže. kot ne bi razumel. — Kaj naj gre tako dalje, milostljiva gospica? •Nestrpno udari s peto ob tla. I — Moj Bog. opustite vendar že enkrat to neokretno "milost -Ijivo gospico". Za ljudi, ki me imajo radi, sem Jo. Ralf se ji prikloni. — Vem. milostljiva gospica. da vas vaši ljudje tako kličejo in samo oni imajo pravico za to. Zopet našobi ustnice in mu jih nudi v poljub.* Ker se Ralf za to ne ?imeni. mu pravi: — Moj Bog. doktor, vfndar že enkrat razumite, da se vam ni treba tako braniti. Meni ni treba več igrati komedije; vem. da vam je mnogo na tem, da .si .pridobite vnuk.njo Juriia Rodenberga. Zato imejte že mkrat pogum, drugače v resnici nima za -mene vaše tiho oboževan.;-^ nobenega pomena. In jaz sem mnogo premoderno dekle, da hi vas pustila v plahi bojazni in neodločnosti. Možu. kot ste vi. pač ni potrfrno hiti hoja-zljfcv. To izreče napol zbadljivo, napol resno. Njene oči ga. gledajo napol izzivajoče, napol udano. Ralf stoji ?a trenutek, .ne da bi vedel, kuj naj stori. Natančno je vedel. arko se j-e sedaj odločno in brezobzirno ne ohrani, mu bo prihodnji trenutek slonela na pršili in če bi hotel :>Ji ne. Obide ga neizmerno mučen rfbčutek. da hi kako drono zavrnil. Obenem pa mn je bilo Jolandino obnašanje tako nedekliško in zop?rno, da je hvalil Boga, da si je njegovo srce drugače izbralo. Ri'f ni bil mož. ki bi se piwtil na tak nač'n osvojiti. Odločno stooi za korak nazai — in k sreči mu pride m "sel. kako bi mo«'el omiliti mučni položaj. — Milosti i i va trospiea. vem. da hoep-te iz mene nordno po-liorč-evati. V resniei mislite n:i, to ravno tako nin'^. da bi mi non"-dili rtkko, kot bi dovolil vas ».i n :o pro«''4i. Tako drzen ne bi bit niti potem, ko hi .bilo moie srce «-» prosto. Vem. da st-> Vadi včasih nekoliko oored": »n v «t-">:i ,rvnredno>ti izlivate da mi morete nožne;e tem boli smejati. Voda -mož. Vot ^em iaz. nikdar ne dovoli. da bi ga kdaj izc.smehovala tudi najlepša dama. Iz te diplo-matične odkonitve je slišala samo eno — da njegovo sree ni v č prosto Ln da ne misli na to, da bi jo prosil za roko in ko bi mu to še tako olajšala. iNjen ponos je bil vsled tega mnogo boJj užaljen kot pa njeno srce. Tako je bila nanj jezna, da bi ca bila najrajši mlarila v obraz. Toda .njen raz-um ji je svetoval, da se n«? osramoti še bolj. Vedno je mislila, da je tr.'ba samo ene njene be-*eed, da bi ga do vedla do tega. da jo zasnubi. Tako je bila prepričana o avoji vrednosti kot Rodenbergova vnukinja, da ni dvomila niti za trenutek, da bo zgrabil priložnost z obema rokama. Tudi sarma je naprrviaJ napako, da je druge Ijiidi sodila po sebi; s>dai pa (vidi razočarana, da Ralf ni bil mož. ki bi ga bilo mogoče kupiti, kakor je mislila o vseh madili možeh. Za trenutek se vpraša, kaj bi k temu rekla njr«na mati, ako bi izvedela, kaj je ravnoar doživela. ln da 'bi se reyila iz t-ga za njo tako mučnega položaja, se glasno zavrne je in vzklikne: — O. sedaj .som vas vendar enkrat izvabila iz (vašega brloga, gospod doktor. Ze o bister razum imate in ste 4akoj izprevideli. d;: sem si dovolila samo majhno šalo. Hotela sem samo iznajti, ako je Viuše srce še vedno prosto. Se*laj pa ste se zagovorili in morate pokazati svojo barvo. A!i je mo>a sestric na Eva Marija, ki si je prilastila vaše srce ? V it i jenih očeh vidi nevarno, zlobno žarenje in si pravi, da bi iz nje napravil veliko sovražnico Eve Morije, ako bi se izdal. To *-e ni .smelo zgoditi in -se naemveje ter reče: — M kil sem >>i, da ste hoteli z m noj .napraviti samo šalo. In ker sem se v naglici izdal, vam moram priznati, da .»e bilo moje sr-im» le oddano, še predno seim prevzel mer,to pri Rodnefoergovih tovarnah. S tem je odgovorjeno tudi na vaše drugo vprašanje. Zelo bi mi bilo mučno, ako bi bilo ime vaše sestrične v tej zadevi imenovano. Jalanda *e zopet glasno iza.smeje. ' — Bodite brez sknbi. to vam nai ne -bo mučno. To šalo sva si namreč sami izmislili, .vestrična in jaz. .Nedavno sva se pogovarjali o tfi«. ako ste mogoče že zaročeni. Jaz sem trdila, da. in moja se«trična ne. Stavili sva za škatljo bonbonov in sedaj sem jo jaz dobila. — V resnici ate »pričeli zelo diplomatieno. — pravi Ralf sme-lie, kot bi verjel njenim b^edam. Toda prav dobro je vedel, da t Eva Marija ni o tem ničesar v- dela. Vedel je tudi, da se Joianda • ni prav nič šabila. temveč-, da .ie povsem resno mislila. Seveda samo toliko resno, kot je moglo brti dekle kot Joianda Mertens v srčnih -zadevah. Da »ploh ni v-edela, kaj je ljubezen in d-i zanj ni čutila prav nobene Ijulbemii. torej tudi ne bo umrla na strtem srcu. o tem je bil prepričan. Toda zahvali se srečni usodi, da mu je prišla tako »rečma misel. Toda na noben način Joianda ni sm?1a slutiti, da je bila Eva Marija draga njegovemu srcu. Ravno sedaj, v avojem užaljenem ponosu, je mogla biti Evi Mariji zelo nevarna. In aa tovarno! To «e ni smelo zgoditi; aaj ne prej, , — ____„„ ftadno Ev« Marije ni videl in ji povedal o razgovoru,.« Jolando. roSS^ ' čan — dijak, ITALIA-COSULICH V SLOVENIJO PO SOl.KČNI JUŽNI PROSI V CENOVO ALi TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. R E X ............ 22. juiija Conte di SAVOHA . . 5. avg. Pirektne iflrrniftkp zv<>ze .z Genove. 1'uinike l.u s«t>i"ej«-l zastopnik družbe ter jh tx> piavohiMHi spremil na liltre lir*«iv ake. vnzei't* v Sl»>veu!j<> Direktna Klvižba uo TRSTA V U LC AN IA ...... 29. julija SATURNIA ____ 12. avgjs.a I >rn»;:i odp'utja: Augustus 14. ju'ija; Roma 29. avgusta; Augustus 7. okt. Krasni prostori — izvrstna ki-hinja. Vpra&ij kateregakoli agenta ali ua v uradu ITALIAN LINE Z State St.. .N V.C. hibbb SLOVENIC PUBLISHING CO. w TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. 1. plslte nam za cene voznih listov. rezervacijo kabin. in pojasnila za potovanje SHIPPING NEWS i ■ i ŽENSKE POPRAVLJAJO NARAVO grobn svojega otroka. »Ive pa .sta izknšfili izvršiti samomor v svojih stanovanjih. tri so bile prepeljane v bolnišnico ilsiui 1 jeni ii sester. I Smola tihotapskega "glavarja". Silno .se je razpaslo pn Prek-murjit tilw»tap>tvo. Poistalo je jx>klie. ki ima tudi svoje prvake. Ker pa so v vseh poklicih tekme in spori, lo tudi tihotapei'iu ni prizanešeno. Prav čuden dogodek se j" nd-nija so tri jugoslovanska vojna igral med tihotapci samimi v va-letala na jH»li .7. Mostara v Zeniti n si Oeionje tik avstrijske lilije, zašla. Letela so (» ur med strašnim Tam si je neki stari tihotapec pri-neurjem ter bila nazadnje jirlsi- lastil ublaAt nad vsemi, ki se ha-Ijena pristati ni bolgarskem o- vijo s tiholapskimi poslL Pred zem'lju. ker jim je zmanjkalo beti- dnevi pa je neki kmet skušal s po-eina. Soifij^.ki tisk je objavil o močjo nekejra fanta utihotapiti dogodku obširna j>«:ročila. ki so kravo v Avstrijo. "(Jlavar" tiho-J vsa prepletena s tend »neioznimi tapeev, ki je bil o nameri obv š-domnevami in očitki. Vojna leta- č:n. pa je .-t-l s svojim bratom in la so niora.la pristati nekako 20 njegvim sinom na; {irežo z name-kiloiuetrov zapadno od Xikopo- num. da odvzame kmetu kravo. Ija med vasicama Magnro in (Vr- Ko .sta bil« kmet in njegov po-gelano. "Zora" pravi v svojem po-'močnik že .r»0 ni 11a avstrijskem o-ročrlu. da so 7. letalci slikali' po-' zemlju in sta opazovala ifc skriva-'ožaje na obaJi Dunava ter da so liča terene« nadaljnjo pot, so ne-]>rovocirali in špijonirali. Jugo- nadoma i/, zasede planili "glavar" slovanski »vojni ataše si je takoj in njegovi pomagači ter prijeli izposloval pri bolgarskem vojnem kmeta. Ker krave niso opazili, so ministrstvu pismeno dovoljenje, zahtevali od njega, da jim pove, da sme k jug. letalcem. Ko se je z kje je skrita krava. noči poplavolatile. T mni lasj<» se pod spretnimi rokami spreminja "o v \ se odtenke |.lav da m* neki moderni pesnik vprašuje v svojih verzih, zakaj je bila n irava tako krivična, da je večini žensk podelila temne 1 lase. Neki mladi tnož. »» kat- rem j ravij ». da se razume na ženske, pa je predlagal anketo med promi-neutuimi pesn ki. sl-karji in družabnimi levi. da-li '.asluži ž»*nska z pnietno plahimi lamini naziv blon-clinke. To je re.s težko d»»Uči*i. a j•• J obenem morda tudi zelo nevažno. I Nekdanji svet j«* ^trog> ločil nu\l naravo in umetnost "o. umetnr-t in narava pa sta se danes t»»ino ;*v»'-.zali v službovanj«« moderni 1 i»i vna- I . . v . . I7osti. ('«> nam je ze vse eno. da s»' nohti barvajo purpurnn ali zlati in da dobivajo obrvi pa ustnice či-to i drugačno obliko, nego jo ,i»' dala narava, bi nam moral > biti vse eno. da dobivajo tudi lasje vsako leto drug barvni odtenek. I V ženski živi večna želja, tla bi bila videti vedno nova in spreme-' njena, a če se je spreminjala pre: 'pred \sem z ustvarjanjem novih oblačilnih mod in če se spreminja 1 danes s pomoč j-> kosmetičnih in ki-rurgičnih po ežkov. ji ne moremo \ zameriti, da hoče hiti vsako se/t>-n^ malo drugačna tudi po barvi •vojih las. K » umetnost preveč prevlada, sf- 14. julija: Chain plain v Havre !t«»tt«?ruuin, KotferJum 15. julija: U.x v Genoa Berengaria v Cherbourg 13. lulija: Leviathan v Cherbourg 19. julija: Manhattan v Havre AI»»ert liallin v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: i.aia\rtte v Havre Europa v Kremen StMlfiidam v Boulogne 26. julija: " Hamburg v Cherbourg I'res. Kooaevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: VeeiKiam v Boulogne lie (It- Kraix-e v Havre 29. Juli ja: Vnh aiilH v Trni Abulia iiia v Cherbourg 2. avgusta: WaMhington v Havre I *r ut seh la ud v Hamburg V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSi^RECNEM PARNIKU ILE DE FRANCE JULIJA U.K Artjusf.i — .7. Septembru PARIS 11. Argiista — !>. Septembra CHAM PLAIN If. Ju'.ijt (opolnoči) N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naie pooblaščene agente cfrerieh Jarte 10 STAT K STURKT. NEW YORK postavi n.irava itak sama po sebi za svoje pravice. To vidimo 11. pr. \ tem, da prihajajo po letih moško ostriženih glav spet nekoliko daljši h:x:e v mod », a po sedanjem pro-{težiranju umetnih plavili las ni J dvoma, da napoči skoraj doba. ko I bodo naravni lasje spet v časteh in < ko bodo moda in okusi uganil', da I s;» tudi temni lasje vredni vsega u-1 postevanja. 4. avgusta: Olympic v Chrrbotirg 5. avgusta: Chuui|ilain v Havre <*«»iitdi Savoia v Oni« lfer«?nguria v Clierboui g 8. avgusta: Lev tat ha ti v Ph«rl>iiur| Kur-.pa v Urt-iiifii 9. avgusta: New Vi.ik v Ilatnhurg 11. avgusta: 1'a. in v Havre Slajrtllc v Cherbourg IL-ii<-rd»m v Boulogn« 12. avgusta: Satuntia v Trut A«juUa».ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statend;.m\ V lio*j|ugiio 16. avgusta: Alauiiattan v Havre Alh.it BaJlin v llaiiibui g 19. avgusta: lie il»- Kranre v Havre Hi * V Genua 21. avgrsta: iieliaine v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg * 24. avgusta. Chanip'.aln v Havre Kur<>i>a v Bremen 25. avgusta: Vet-ndam v Boulogne 26. avgusta: Kotna v Genoa Bereugaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviatluiti V Cherbourg 30. avgusta: 1»«- iini!>M< v Havre Majfstii v Cherbuerg Manhattan v Havre l>eu t m«-h land v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. septembra: «*■•!.«»• »J: Savoia v Cenoa 5. septembra: lic de Kram-e v Havre Staleiiilnm v li->ul<>Kna 6. septembra: I A.|i» 1 ta »na v Cherbourg j N.vv Y«irk v liambuig 8. septen bra: < »'ympii v Cherbourg 9. septembra: I'sirN v Havre Vilic:" nia v Trst Voleiiib.m v Hi'iilr.gne Kurona v Bremen 13. septembra: l-afavette v Havre Manhattan v Havre Bereiir^iria v t'lierlM.iirg Albeit Ballin v Hamb-Jig 15. septembra: Itotterdam v Boulogne M a jest !«• v Cherbourg 16. septembra: l>x v Oenoa Br« m« n v Bremen 18. septembra: Uellani-e v Hiinihurg j 20. septembra: Cham plain v Havre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: Saturn la v Trst lie »le France v Havre Veemlam «• lUmlogne 26. septembra: K n ropa v Brt-m^n Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maurelania v Cherbourg Oeulfifhland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: C'-nle di Savoia v Cenoa irerskem ozemlju. Bolgarske vojaške -dblastii so posadko odpre-riile v Sofijo, letala pa demontirale. I^f^llilllllllllllll^f/ailllllllllllllll^f/aillllllllll /#* CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK RE/>OM) lt>M Nara«lto KNJIGARNI 'GLAS NAROUA lit West utb »um; Nra Teit Ctt) varno. Oropani knip-t je vso zadevo javil orožnikom, ki so "glavarja" »11 njegovega |*ttm>čnika odvedli v zapore. Preiskava bo lazkrila prav Hiter: sani ne reči iy. globin tihotapskega življenja. Dijakov vedno več, uspehov pa manj. Xa Vidov dan so prejeli dijaki sredn'jih šol v Zagrebu svoja spričevala in je sedaj v mnogih rodbinah velika skrb in nevolja. Zaključek šolskega leta ni ugoden v splošnem že zaradi tega. ker je brio v preteklem šolskem letu več dijakov, uspehi pa so slabši. Srednje šole je izdelalo 5225 dijakov od 7540. Popravne izpite jih ima 1528. padlo jih je 593, o--tali pa niso bili klasificiram. Xajbolj-i uspehi so -na škofijski klasični gimnaziji, kjer je razrede uspešno dovršilo 03.93 odstotkov dijakov. Najslabše uspehe pa izkazuje I. moška realna gimnazija. kjer je razrede izdelalo samo (»0.66 odstotkov. Povprečno so tudi v Zagrebu boljši usp-hi na strokovnih šolah. l'e prištejemo k akademikom in srednješolcem tudi obiskovalce ljudskih šol, obrtno-nadaljevalnih š