-JL
..Primorski List"
izliaja vsaki 1., lO., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 U., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
PRIMORSKI LIST
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja /
Uredništvo in upravnico
mu je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: II i 1 a r i j a n s k a tiskarna.
Moralna plat
— Reifeisnovih. posoj lnic.
Zdi se da nekateri gospodje^ še niso dovolj prepričani o potrebi in koristi Rei-feisnovih zavodov, če bi bili, imeli bi tudi na Goriškem narmanj že deset takih hranilnic in posojilnic.
Upamo, da bo zanaprej bolje, ker odslej bomo redno pisali o napominanem predmetu.
Danes naj opozorimo samo na msl-^ ■mina nlat, Reifeisnovih denarnih zavodov.
Oni slone na .načela gdruže^nja.
Sicer se tudi kapitalisti druže v različne kai-klj, da to]i ložje izženejo širše množice.
Tudi kapitalisti se morejo družiti v denarne zadruge, da tamkaj svoj denar afer^touo&uo. .nalagajo' ni sebi 'koristijo.
Ali Reifeisnove _denarne zadruge ne slone Toliko na samoTJiilTJu Tot vrnili u
združevanju, marveč nakrščanski jjnbez-.11 i, na krščanskem bratoljubju.
Taki zavodi namreč ne morejo vspe-vati brez kredita.... Samo uboštvo dasi je združeno, ostane pa, vendarle bolj ali manj uboštvo in ne daje dovolj kredita s svojim jamstvom (garancijo).
Treba tedaj, da so pri takih denarnih zavodih premožniši, katerim morebiti ne bo treba iskati pomoči pri njih sicer zaradi f kredita“.
Tako imajo premožniši priliko, da tam, kjer so se ustanovile Raifeisnove posojilnice pristopajo ne iz samoljubja, ker oni tako ne rabijo posojilnic, a v hranilnice nes6 tako tudi drugam, ampak iz kršč. sočutja in bratoljubja. —
Da se pa revuiši oklepajo takih zavodov zavoljo lastne koristi je umevno. Toda lijih samoljubje izvira iz potrebe in ni nemoralno.
Reifeisnove hranilnice družijo torej več njih v skupen, moralen namen krščanske podpore revnišemu. —
Beležimo za enkrat ta fakt. Dobro pač vemo., kako malo jedinosti, sloge in mejsebojnega zaupanja je dandanes n. pr. mej Občinarji.
Liberalna načela..., katerih se pri-prosto ljudstvo niti ne zaveda, ki so obvladala ves gospodarski svet, ki zvečine ne pozna več Boga, ne morale, ne časti, kedar gre zato, da se napravi „kšeft“, ista gospodarska načela so prešla kar čez noč v kri in meso tudi mnogim
prostakom.....
Vsi so zatelfcbani v svoje lasti e zadeve.. njive, vinograde, kupčije... Svojim načrtom vse žrtvujejo..
Za druge reči nimajo časa, za bliž-njika pogosto nimajo srca.
Zavladala je resnično tudi mej širšim prostim ljudstvom nekaka politika ognjišča: „Vse za se in nič za druge“. Taki ljudje so se odločili od družbe drugih svojiii stanovnih sobratov. Grabijo pa ne trosijo; no, da bi le hoteli pomagati ! Z lepa ne store, in le proti velikim uslugam oderuškim obrestim itd. se ponižajo da pomole mrzlo svojo roko v pomoč. Taki ljudje so zgubljeni za Občinarje. y
*	Qe itma občina kaj premoženja, seveda tedaf se pulijo za občinske stolice, toda le aaraEl samoljubnih namenov, tla bi se pri tem okoristili; kedar ii; kjer SO: občine W^~^'^iiiai~.ia ozir, brez premoženja, tam se take vrste ljudje niti ne zmenijo za občfnslce stolice.
—	jtai koliko je takih tudi mej revni-šimi!
n	Od todi nobenega zanimanja na vo-
v lilne pravice in dolžnosti, vsak išče le sebe... in kjer ali kedar sebe najti iie niorq, «e zaklene v svojo družino, mrtev za vse, kar je izven njega, kar mi nje-i- govega...
{Da so taki odnošaji jrnejsebojne odtujenosti, preziranja, nejožliivosti. ‘"Kri-vice,~socijalna zla, temu vsak^o^pritrdi...
yu, in vsem takim zlom <jdp'omore Reifieisnova posojilnica.
j-tdor* ne Verje, naj jo le uutanovi, pa ibode verjel!
Ogromna večina ubožniših, »tednje
premožnih, pa tudi prav gotovo eden ali drugi bogatejših pristopijo k posojilnici.
Vse svoje premoženje polože tako rekoč novemu skupnemu denarnemu zavodu na altar. Dobro vedoč, da niso vsi jednako premožni, da torej niso vsi ta-korekoč zastavili jednake vrednosti, pa saj tudi znajo, da v slučaju morebitnega zgubička ne izgube vsega svojega premoženja, ampak le del, prav tako neznaten in malenkosten del, kakor oni zadružni ud, ki ima morda samo eno kravico v hlevu ali dobre roke in čast moštva.
Kdo bi hotel tajiti, da ta vzajemna obveznost zadružnikov jako upliva i na zasebno občevanje. Zadružni ud ravno z ustopoin v zadrugo izstopi iz omejenega delokroga svojega, svojega ognjišča, svojih njiv itd. ter pristopi na širšo ter vzajemno družbeno podlago zadružnega delovanja.
, katerega dušama skupni intm^vL-i. zadeve zadruge. In ravno te so naipoljsi kit K" milosti, katere dandanes povsodi primanjkuje. Ta vzajemnost, kateri so se obvezan za-dužniki, se presaja iz zadružnega življenja, kjer vsakdo išče prijateljskih odno-šajev z enim ali drugim premožniših zastran poroštva v slučaji potrebe, sčaso ma tudi na vsakdanje življenje. Zadružniki se mej seboj spoznavajo, se bolj cenijo, bolj skup drže.... si bolj zaupajo se spoštujejo.
Reifeisuova denarna zadruga torej prav blagodejno upliva na zasebno in javno življenje Občinarjev.
Resnično ! Reifeisnove t. j, ..kmečke ali liadsK^^sojIffiEill^aTolfflaSž^tOft?1^'-one orgamzujiijo zadružnike v trdna moralna telesa, v katerih vsi u 1'	"	""
enega Tli edea zavšeT
ob sebi, da
treba zadružnike večkrat sklicati h občnim zborom itd. na katere društvo oziroma zadruga sama vabi, ker vsakdo rad sliši o onem, v čemer je sam prizadet ali interesovan. K takim shodom vsi pridejo.
Koliko opominov, naukov in lepih svetov se pa daje tudi sicer, kedar pridejo stranke po posojila, ali vložit!
(Dalje prih.)
Mekaj od socijalcev!
UVOD.
Kaj so socijalci ali kakor jih navadno imenujemo, socijalisti ?
Socijalci so tisti ljudje, kateri se pečajo se socijalnim uprašanjem.
Kaj pa je spet socijalno uprašatije ? Nil, mi govorimo večkrat o raznih upra-šanjih: čisto osebnem ui rašanji, ki tiče le posamniku, dalje o družinskem, občinskem, deželnem, državnem, narodnem, evropskem, verskem uprašanju, iz mej katerih ima torej vsako svoj predmet in delokrog v korist in prospeh večih ali manjih skupin človeške družbe.
Ali vsa taka uprašanja obseza socijalno uprašanje : ono se briga za bbgor in križe posamnika, družin, narodov, slojev v narodu, držav in sploh vse človeške družbe....
„Socijalen“ prihaja namreč od latinske besede sociali*, kar pomeni družben : socijalno uprašanje ima torej za predmet ied v človeškem vsesplošnem društvu.
Nu, če bi bilo vže sedaj prav dobro urejeno človeško društvo, bi se more biti ne govorilo toliko o socijalnem (družabnem) uprašanji; zakaj kedar se človeku vže dobro godi, navadno ne popra-šuje š tako silo in vstrajnostjo po boljšem. •
če bi se v tem dobrem položenju človeške družbe govorilo o kakem urejevanji razmer v njej, bi se potemtakem •omejalo socijalno uprašanje bolj na ohranitev dobrega reda v družbi. Žalibog vlada dandanes v človeški .družbi tako čuden nered in tako neznosno razmerje mej posameznimi razredi v družbi, da se
socijalno uprašanje z večine le poprašuje, kaj bi se dalo ukreniti, da bi se tiste nesrečne razmere v družbi odstranile, da bi se ustvaril nekak način shajanja po-voljen vsem slojem. Marsikteri (kakor kmetje, delavci, obrtniki it(l.r^jJUlii_vgč shajati..ne yjo v današnji, družbi ter se kot fanetje,'” Kot
j e du o mer~p o t a p I j a j oTTii or j u gospodarsko-kapitalističnega vesoljnega potopa....
Z druffio-besedo :,^m.ialno uprašanje S&alauilanea.„.DO najprej v^^sr^sfin, s katerimi bi se dala o_dpi'avitLgft8W!; dflrska zla, kakor vladajo danes na celi črti..'."
Bla<jor človeštva je torej _ cilj in smoter'SQcija!nemu uprašaiiju'
“ Seveda se blaijor in sreča človeškega rodil more razlagat i ali poj miti različno...
Eni izmej socijalcev menijo da bodo se svojimi socijalnimi nauki svet preobrazili, v paradiž brez ubožcev, brez gmotne reve in mižerije ter brez vsega druzega, kar iz nje izvira. Obup, nevoščljivost kraja, poboji itd. vse bo potihnilo, kedar se povzakouijo taki nauki: nastala bode zlat& doba.,..
Taki socijalci, kakor razvidimo na-prvi pogled, hote na laž postajju"^ Ki:,,, kat^ri^jeJtiriUH!)*' da^TJoino ubožce zn^erej .imen.., na tem/ svetu:’ 'V'
"ToNraspiMje mej Kr. in pa našimi socijalci je na videz le malenkostno, ali, res je, da tisti, kateri v tem pogledu nasprotujejo kršč. naziranju, prigovarjajo tudi drugim členom Kristusovega evan-gelja, taje cerkev, Boga in se za večnost brigajo prav tako malo, kakor za lanski
f.neg.
TUiaxežmtei]i 6io.\»gKgg» rotlu- kl ne poznajo nobenega božjega reda, no-hArift^pnkVaviitf moči. miliprre 'božje pr.e, vidnosti in pomoči,
-iiTTTVojo dlan ..in. pestr^^m.Tn^CTtff;
utt	TOlinenuj ejo „ s o ci j a In i
demokratje“. Tudi na Slovenskem jih imamo vže precej.
Drugi socijalisti pa, ki hote pomagati človeški družbi temeljem Kristusove „resnice“ in „pravice“ ter kršč. mejse-bojne ljubezni nazivljajo se navadno krsč. ponekodi, kakor v Belgiji in drugodi pa „katoliške“ socijalce. O obojnih bomo govorili v nadaljnih člankih. Za danes dostavimo samo še to : da se socijalno uprašanje bolj ali manj javlja pri vseh omikanih narodih... in je torej „splošno“ uprašanje, ne samo „krajevno“... Vzroki takemu velesplošnemu toku pa dalje ne morejo biti samo krajevnega pomena, niti gola agitacija ponekaternili ljudij, ki se od agitacije žive, ainpak vzroki splošnemu, toku „morajo“ biti tudi „splo-šui“.
Res je sicer, da ponekodi so vzro-čile „socijalno uprašanje" le bolj krajevne razmere in se zategadelj ono javlja zdaj kot kmečko (agrarno) uprašanje zdaj pa kot obrtno itd. Eno pa je zopet gotovo, da so razmere kmetov v nekaterih krajih še primeroma prav dobre, mej tem, ko se zlasti delavci z malimi izjemami povsodi bolj ali manj pravično pritožujejo o svojem položenji.
Delavsko uprašanje je tedaj nekako jedro socijalnega uprašanja.... Z drugo besedo: Rešimo socijalno nalogo: uredimo razmerje mej »delodajalci in delavci1* pa •bode rešeno z delavskim uprašanjem velik in zdatniši del socijalnega uprašanja....
Cecilijansko društvo.
Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo imelo je kakor smo vže zadnjič poročali 21. pret. meseca občni zbor po premenjenih pravilih, katere je -potrdilo vis. c. kr. namestništvo v Trstu z odi. 30. maja t. 1. Udeležba je bila mnogoštevilna.,
Po premenjenih pravilih ostane | društvo eno, kakor smo omenjali vže po I predzadnjem, obč. zb. .Imejo bo predsed-I nika in podpredsednika, katera voli občni, *bor in sicer,., menjaje pnkrat. Slovenca, I drugič Italijana. Ako je preds. Slovenec j bo podpreds. Italijan. Razdeljeno pa je
društvo v 2. oddelka, slov. in ital., katera imata lastne odbornike in lastno — blagajn * in delujeta neodvisno drug od drugega. Shajata se le kateri krat k skupnemu posvetovanju.
Ob deseti uri bila je ob obilni udeležbi slovesna sv. maša, pri kateri so izvrstno peli čč. gg. bogoslovci. Tu je človek čutil, užival lepoto prave cerkvene glasbe, katera tako povzdiguje človeka — res vredna hčerka večne resnice. Ako je kdo vže popolno izgubil zmi-sel za tako petje, vendar tudi on premagan — mora občudovati in reči — to je lepo. — Marsikdo je vzdihnil: vse lepo, vse prav — toda tu so moči, jaz pa jih nimam, pri nas je kaj tudi tega nemogoče. Res tak zbor imeti je težko,
— morda nemogoče — ali vsak stori kar je v razmerah mogoče. Duh je, kateri oživlja — ta je pa lahko povsod.
— Da marsikje je kdo na boljšem, kakor v bogoslovju, ker ima lahko na razpolago krasen mešan zbor, majhen sicer ali zato toliko boljši —; le veselja, požrtvovalnosti in duha je treba.
Marsikdo bi moral orati ledino, bojevati se z pokvarjenim ukusom ljudstva, in tudi — pevcev, kateri ra li iščejo, „okrogle“ pojoč, ljudske polivale. Prepričani pa smo, da ljudstvo kmalu spozna v resnici lepo, posebno ako se dobro izvaja.
Ob 11. je bila pri predsedniku od-borova seja.
Ob 27S popoldne bil je občni zbor* G. predsednik dr. Pavlica otvori zborovanje v lepem negovoru. Pozdravil je došle člane, z kršč. pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kr.“ in rekel, da pomeni ta zbor preporod, poživljenje društva, katero seje raztegnilo tudi na ital. del naše dežele, da tam prevstroji cerkv. petje po vkazih sv. cerkve. — Po želji njih Prevzvišenosti knezonadškofa, pokrovitelja, — katerega nam Bog kmalu vrni
— ostane društvo eno: ena bode glava
— a roki bodeti dve delovali. Pri Slovencih se pozna vže lep vspeh. Tudi posvetni glasbeniki (navaja Ambroža,) visoko cenijo in slavijo cerkveno glasbo. Zaupajmo cerkvi v vsem — tudi v giasbi. Navaja nekaj vzrokov, zakaj ni društvo vedno povoljno vspevalo in sicer prvi — domači prepir, kateri je bil kakor mnogemu podjetju — tako temu močna za-vornica.
Drugi pa gmotna podpora — denar kateri je vsakemu takemu društvu življenski pogoj.
Vsak delavec je vreden svojega plačila. 'L1 ako so orgljavec, pevovodja, pevci tudi ljudje, kateri imajo tudi člov. potrebe in slabosti in dasi pojejo iz vesela, k časti Božji — vendar radi vidijo, da — zahtevajo tudi v tem oziru priznanje. Govorjeno je bilo to vsem pričujočim iz srca. Za trud in čas mora dobiti pevec tudi - odškodnino, in tako bo rad in z veseljem obiskoval pevske vaje, tako bo napredovalo petje. Poklicani či-nitelji naj si to dobro zapomnijo.
Prečitala so se potem popravljena pravila.
Č. g. Ulm je predlagal, naj se vedno pri povabilih, k pevskim predstavam tudi navede, kaj se bode pelo.
Posebnim zanimanjem sprejel se je predlog odborov: naj se v vseh cerkvah ustanove cerkveni arhivi, s cerkvenimi glasbami, na cerkvene troške, kar naj veleč, ordinarijat dovoli.
Vsak vidi kolikega pomena je to, ako pomislimo, da je orgljavec skoraj povsod sam moral kupovati skladbe, kat6re je sam h9tel, in jih potem tudi ko se je premestil odnesel za sabo. ,
Po predlogu veleč..;g- Brlota, župnika. naprosj odbor ordinarijat, kateri cerkvenim predstojništvo.m s posebno okrožnico da omenjeno dovolenje.
Slednjič bila je, volitev predsednika in podpredsednica.
Po ^svetu odbora bili so soglasno izvoljeni ,predsednikom dosedanji predsednik d,r. Jas , Pavlica, prodpredsediii-kom msg. Černič, stolni korar.
Oba oddelka ločeiia, volila sta po-
tem vsak svoj odbor. Slovenski je volil vse dosedanje odbornike : tajnik Iv. Koršič kapelan; blagajnik Iv. Rojec, kurat, pevovodja Iv. Kokošar, župnik ; odborniki: I. Kurinčič, A. Čargo, T. Jug naduč v Solkanu, Miha Zega naduč. v Kanalu.
Tako upamo prične društvo pomlajeno svoje delovanje in prežene iz marsikatere cerkve neumestne popevke. Vsak pevovodja, vsak orgliavec naj se po svoje trudi v ožjem svojem delokrogu in donaša s tem kamen k celokupnemu delu. Želeti bi bilo, da bi bila večkrat podučna predavanje v mestu in na deželi. Tako se bo širila prava cerkvena umetnost in blažila naš narod. Širi naj se v oba dela dežele in obe narodnosti budi k častnemu tekmovanju v povzdigo cerkv. petja na podlagi cerkvenih ukazov — v duhu kat. cerkve. —
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dr. Ladislav Rieger, staročeški voditelj, povzdignjen je v baronski stan. Čestitamo zaslužnemu, osivelemu češkemu rodoljubu.
Naše zamotane politične razmere se niso še nič razjasnile. Mnogo se piše o spravi med Čehi in Nemci na Češkem, toda pogajanja se še niso začela. Badeni te reči noče vzeti v roke, konservativni veleposestniki ne, in liberalni ravno tako ne. Nemci se pod Sclio-nererjevo komando vedno hujskajo. Nekateri nemški mestni zastopi so odpovedali vsa opravila v prenešem delokrogu. In vse te neumnosti uganjajo Nemci jedino radi tega, ker se hude po jezikovni naredbi par nemških uradnikov moralo učiti češčine. Bože pomiluj !
Nemški liberalci vže zopet silijo v večino. Spodrinili bi radi nemško katoliško stranko. Ako bi se to zgodilo, potem pa tudi za našo krščansko zvezo ni več mesta v večini.
Hrvatsko duhovščino vlada na vse mogoče načine preganja zaradi zadnjih volitev. Škofje Posilovič, Strossma-jer in Mavrovič zbrali so se v Zagrebu, da se posvetujejo kako odbiti vladni naval na, Bogu in narodu zvesto, duhovščino.
V	ogerskem državnem zboru
Košutovci posnemajo naše liberalce in nacijonalce ter delajo „obstrukcijo“. Tako hočejo zabraniti nekatere jim neljube postave. — Po mnogih krajih na 0-gerskem so nastali nemiri med poljede-skimi delavci.
Vnanje clržave.
Angleška kraljica Viktorija je praznovala dne 20. junija 00 letnico svojega kraljevanja. Vršile so se za to velikanske slavnosti, katerih so se udeležili zastopniki vladarjev. Našega cesarja je zastopal Franc Ferdinand. Tujcev je bilo tiste dni nad 2.000.000 došlo v London.
Irska se ni vdeležila proslavja šestdesetletnice angleške kraljice. V Dublinu nosili so celo črno zastavo z mrt-
 ______________LISTEK	_	_____
Žrtva spovedi.
Spovedna tajnost. Resnična prigodba.
Da je spoved od samega Zveličarja zapovedana, ni potrebno tu omenjati. To v6 in veruje vsak katoličan, če še ni spriden in popačen po slepilnih naukih dandanašnjih.
Verska dolžnost je pa tudi spovedna tajnost, to je dižati tajnoskrito vse, kar duhoven zna sfe spovedi. Zapovedana je pa ta tajnost spovedniku prvo vže po naravni postavi, in ta veleva, da mora vže vsak človek tajno imeti in zakrivati to, kar mu je kedo tajno povedal in zaupal. Molčati o tem veže duhovna drugič božja postava, ker drugače bi nihče ne šel k spovedi. Skrivnosti spovedne razodeti prepoveduje mu tudi crkvena postava JOjstre in največje kazni zažugane so spovedniku, ki bi spovedno tajnost prelomil.
Tudi v svojo in javno korist, spovednik znanja se spovedi porabiti ne sme. Kar je bilo v spovednici rečeno, ostane v spovednici. Spoved je sv. reč; spoved je božja sodba.
Spoved varje sam Zveličar! In res •— bralo se je vže to in ono, zgodilo vže marsikaj na svetu, ali, da bi kateri duhovem spovedne skrivnosti razodel, tega se ni še bralo in slišalo.
Duhoven lahko greši, saj je človek. Izmed dvanajsterih' aposfeljnov celo je eden Kristusa prodal, drugi zatajil, tretje bil je en čas neveren. Ali o spovedni tajnosti ali molčečnosti ne najdemo
vaško glavo v sprevodu, razni spomeniki so bili črno ogrnjeni in raz hiš so visele črne zastave. Anglija se veseli, Irska pa žaluje. Kakor je Anglija pod njeno vlado splošno napredovala, tako je Irska ostala tlačena, zato se tudi ne veseli.
Na Nizozemskem združili so se katoličani z vernimi protestanti ter popolnoma premagali liberalci. Da, ljudstvo povsodi spoznava piškavost liberalizma.
Mirovna pogajanja med Grško in Turčijo se vlečejo kakor morska kača. Sedaj bode mir menda v kratkem sklenjen. Vojna odškodnina utegne znašati 79 milijonov frankov, katere bodo morali Grki plačati v 4 letnih obrokih. Poleg tega bodo morali Turkom odstopiti nekaj obmejnih mest v Tesaliji. — Kreta dobi samostojnega guverneja. Za to je baje določen bivši švicarski zvezni predsednik Droz.
V	Ameriki se je osnovala nova država. Ime ji je: republika Srednja A-merika. Pet prostih držav se je dne 15. t. m. zjedinilo v jedno, namreč : Honduras, Nicaragua, S. Salvador, ('ostarica in Guatemala. Nova država je za tretjino manjša, nego Avstrija in broji okoli tri milijone prebivalcev.
Kralj sijamski na Dunaju. Kralj Kulalong korn iz Sijama je prišel dne 22. junija na Dunaj. Vsprejeli so ga v cesarskem dvorcu z veliko častjo, Dunajčani pa z veliko radovednostjo. Kralj je bogat in vozi saboj veliko zlate posode. Samo „zlate ure“ pa ne pozna. Na Dunaju je vstajal ob desetih in hodi spat ob štirih zjutraj.
Dopisi.
Iz Vipavske vinorodne doline.
Vipavska dolina, kakor je nedavno pisal „Pr. L.:‘, skriva v svojem osrčju še o-bilno zakladov. Pa treba je razkriti, vzdigniti. Prošli teden bil sem v častmi družbi v Oševljeku pri odlikovancu Petru Kerševaniju. Kakor je znano, vdobil je križec in svetinjo za zasluge za trtcrejo in sadjerejo Gospodar nas je vodil po vinogradu. Oj, kako je bilo tam vse čisto in snažno, kak zarod, kake sadike in vse tako spretno uvrščeno ! Odlikovanec sam s svojimi hčerkami je škropil, okopaval. „Altroclie Alek-sandria“ sem si mislil, ko mi je gospodar pritrdil, če ne pride nevihta ali kaka druga uničujoča sila, katere nas Bog varuj, da pričakuje samo v tem malem kosu 150 lil. vina. Non multa, sed maltam : velja tudi pri trtoreji. V malem kosu, ki pa je dobro obdelan, kmet dobi lahko več, nego v mnogih vinogradih, če so le polovičarsko obdelani. Vinograd g. Kerševanija je jedini, vseskozi prav obdelani vinograd v Vipavski dolini. Ne smemo tedaj vstrajati po starem kopitu, ampak uvaževati je treba skušnje, upoštevati nasvete tudi pri kmetijstvu in prav posebno še pri trtoreji.
Sramotno je na dobri zemlji po manjkanja trpeti; žalostno in tužno revščino prenašati, ter stradati tam, kjer se da s pridnostjo blagostanje pridobiti
pregreška. Bili so vže duhovni udani eui in drugi slabosti, bili so odpadniki, igralci, pijanci itd. ali — da bi bil kedo spovedno skrivnost razodel, se ni nikoli slišalo. Nad spovedjo čuje Bog!
Ljudje pa — oh kako revne zapo-padke imajo o tem ! Malo učeni, posvet-njaki, liberalci, lahkoživci trobijo ter slepijo ljudstvo s tem, da spovednik, če pride prav sila, mora povedati, kar ve iz spovedi, n. pr. umorstva, zarote, rope itd. Ljudstvo sliši ali bere in širi dalje. Najbolj širijo pa take krive nauke ljudje, kateri za spoved ne marajo in bi najraje videli da bi spovedi ne bilo in bi tako brez skrbi živeli v grehu.
Prijatelj! če ti spovedniku žugaš z kaznijo in tudi z smrtjo, ti od njega ne dosežeš, ne zveš nič. Sv. Janez Nep. se je pustil raje v vodo vreči. Spovednik se bo dal raje umoriti, ustreliti, da, na drobne kosce zrezati, kakor da bi kaj takega razodel, kar je v spovedi skritega.
Čuj resničen izgled!
Bilo je leta 18.... Španski kralj La Serna je v boju z Amerikanci premagan. Nejevoljna mora se umikati njegova truma. In kaj se še zgodi ? Med vojaki nastane pomanjkanje in lakota. Živeža ni. Bati se je zarote in ustaje.
In res 1 — 23 sept. dobi poveljnik Rodil poročilo, da še tisti večer ob 9. uri se bodo vojaki spuntali. Prestrašen tega, zapove Rodil vojašnice zapreti. Na to vse presliši in sprašuje, ali vsi tajijo svoj namen. Zaroti se ne more na sled.
in imetje na pošteni način pomnožiti. Naši Vipavci bi se morali za umno kmetijstvo bolj zanimati. Ljudstvo se pri nas dobro množi; potrebe so vsak dan večje, stroški rastejo, obrt propada, zato je treba misliti kako bi se dalo ua ravno tem prostoru ! več pridelati, da bomo mogli ne le obstati, marveč tudi sebi in mili domovini pridobiti blagostanje. Z umnostjo in pridnostjo se da mnogo doseči. Naše kmetovanje se da v mnogih stvareh izdatno zboljšati. Tega ne more nihče tajiti. Izgledi po svetu svedočijo in pričajo, da se na slabšem svetu ali na ravno takem svetu kakor je Vipavski, da več pridelati, kakor se pridela pri nas. Naj zadostuje gori navedeni izgled domačega vipavskega odlikovanca, kojega so začeli vže drugi sovrstniki posnemati, med tem ko so se v začetku posmehljivo rogali, češ, zemlja se ne da oplemeniti in v raj spremeniti. Naj ostane vse pri starem, kdo bo trte cepil ? kaj trtna uš ? to je izmišljotina itd. Nu, in taki, imajo sedaj morda vže uničene stare vinograde, novih pa si uiso nasadili. Trtoreja bi vspevala tudi v hribih do Trebuše in do Grahovega. Niso li bili v starodavnih časih dobro vspevajoči vinogradi v Pod-melci, pri Sv. Luciji, Modrejci, na Idriji, Bači, Ročah, Volčah okoli Kanala, Ročinja. Zemlja se je zadostno odpočila, in zadobivša novih snovi in tvornih moči bi zopet rada dala vina. V starih časih so tamkajšni kmetje prodajali obilo vina, zraven tega pa ga še sami pili; sedaj pa se je vgnezdilo tamkaj peklensko žganje, katero izsesava kri in mozeg iz nekdaj čilih in čvrstih hribovcev ! Zato pa bi svetovali, da bi se mlajši rod kar iz po-četka opozarjal na to žalostno okolnost tudi v šolah! V šolskih čitankah naj bi bilo dalje več spisov o kmetijstvu, o trtoreji, živinoreji, sadjereji, o gojzdnar-stvu. Seveda bi se morali v šolah na deželi ozirati na dotične krajevne (deželne) razmere n. pr. v Goriškej na sadjerejo, živinorejo in trtorejo. Vsaka občina naj bi imela svoj občinski vrt z izključljivo uporabo za kmetijske vzgojevalne namene, ne pa le za sprehode. Morda bi se utegnili v tem smislu spopolniti dandanašnji šolski vrti ? Kmet plačuje pri nas 63o’/° za šolo, zato ima pravico zahtevati da bode šola njemu v korist.
To so samo nekatere misli... Ve-ščaki pa bodo utegnili svetovati še kaj primernišega ... Na dan, torej z nasveti ! Potreba je velika. Če se bo kaj vkrenilo in izvršilo v tem pogledu nas bo vrlo veselilo posebno z ozirom na Vipavsko. Če bodo namreč ljudje spoznali, da se da tudi na naši zemlji več pridelati in več zaslužiti, bode menda ponehalo ono pretužno in nemoško načelo, mnogih naših Vipavcev : Aleksandrija ; da morejo pri naših gospodarskih razmerah le žene rediti može ne pa narobe, kar je prav in naravno ! —
Iz Bosne. Častilcem sv. Jožefa — sv. nazaretske družine — in dobrotnikom njihove nove cerkve v ubogi krščan-sko-rimsko-katoliški novi občinf na zemlji jugoslovanske Bosne s spoštovanjem in hvaležnostjo naznanjamo :
Kaj sklene Rodil ? ! Postreliti vse vojake ob 9. zvečer, naj si bodo krivi ali nedolžni ! —
Ob 6. uri pa poklice k sebi vojaškega kaplana P. Marielux in mu reče: „Gospod kaplan, pojdite k vojakom, in spovejte vse. V treh urah naj bo vse končano. Ob 9. uri bodo vsi postreljeni."
Zgodi se. Ob 9. zvečer bili so vže vsi vojaki mrtvi in njih duše pred božjim sodnikom.
Toda Rodil se ni čutil še varnega. „Kdo ve", si je mislil sam- pri sebi, ali ni morda še kateri vojak živ. Je zarota odpravljena ? Ne, ne, moje srce je nemirno. Spovednik ve in zna za vse. Pokličite kaplana!“
Ta pride. Tedaj mu reče Rodil: „Gospod, jaz vem, da ravnokar postreljeni vojaki so Vam na spovedi vse skrivnosti zarote razodeli. Jaz moram to vedeti, jaz morem vse znati. V imenu kralja, zapovem Vam tedaj, da mi vse poveste in nič ne zamolčite.11
P. Marielux odgovori : „Dragi gospod general, Vi zahtevate od mene ne-kajnemogočega, jaz tega storiti ne morem. Jaz moje duše ne pogubim, da bi Vam .spovedne skrivnosti razodel, tudi če mi to zaukaže sam kralj. Bog me tega vari !M
General se zgrozi. Plane kviško, skoči na duhovnika, ga zgrabi za roko in mu zaupije: „Gospod! ali mi razodenite, kar Vas prašam. ali pa Vas ustrelim !“
Z evangeljsko mirnostjo in ndano-stjo odgovori duhoven : „če me vže Bog hoče mrtvega, zgodi naj se njegova sv. volja; služabnik altarja ne sme nikoli
Nova cerkev sv. Jožefa — sv. Družine — koja se stavi in zida z velikimi težavami vže štiri leta s pomočjo milo-darov krščanske ljubezni, je sedaj znotraj in zunaj ometana, uglajena in zidarsko olepšana ; samo desne kapele ne-moremo dogotoviti, ker nam je zmanjkalo sredstev, da celo ne moremo izplačati zidarjev in drugih rokodelcev. Hvala Bogu ! lepa in častita cerkev stoji, v OKra-ju, kjer prej nikoli rimsko-kat. cerkve ni bilo, kjer se je pred malo leti še le započela rimsko-katoliška občina, obstoječa večinoma iz ubogega delavskega ljudstva.
Krasna in častita cerkvena stavba akoprav v notranjosti še prazna, brez najpotrebnejših cerkvenih stvari in naprav, izvzemši jedini slabi, provizorični altar, je ipak veličastni spomenik krščanske, yerne ljubezni nekojih vrlih slovenskih duhovnikov in blagosrčnih oseb ljudstva slovenskega, tudi iz Primorske, Goriške in Tržaške, koji so z milodari pripomogli postaviti prvo cerkev sv. Družine v jugoslovanski' Bosni med drugoverci. Zatorej Jezus, Marija in sv. Jožef jim obilno povrnite, pomagajte časno in večno!
Zaupamo v dobrotljivo previdnost Božjo, v pomoč Marije Device in sv. Jožeta, pa v pripomoč bratov in sester naših po veri, cerkvi m narodu, da kakor smo do sedaj mogli velepotrebno cerkev sozidati, jo bodemo mogli tudi dovršiti in z najpotrebnejšim oskrbeti v večjo čast Božjo, češčenje Marije Device in sv. Jožefa, v blagor naroda slovanskega, v razširjenje, vzvišanje in vgled rimsko-kat. cerkve med drugoverci.
Rimsko-katoliČki župni urad sv. Jožefa u Prjedoru dne 25. junija 1897.
Iz Srpenice. Ker pretekli četrtek, dne presv. Rešnjega telesa pri nas ni bilo nobene slovesnosti, smo imeli pa včeraj jutro, ki je bilo krasno, kakor more le v hribih po deževnem vremenu biti, slovesen sprevod z Najsvetejšim po naši vasi.
Znano je vsakemu, da tak praznik je pri nas katoliških kristjanih najsijaj- ! nejši. Tudi naša vas se je v nedeljo mahoma olepšala: zelenje povsodi kjer se je imela procesija premikati, razobešene slike na raznih krajih, tapeti i. t. d. iln če pomislimo še, da je pokanje topičev vzbudilo odmev od vrhov Kanjevec, Pre-strelenik, Baba, Skedenj, Polovnik in drugih gord, ki tje do Krna iz višine gledajo na naš kraj, moramo priznati, da tukajšnja procesija je bila res veličastna. In petje?
Glede petja mi je molčati, ker tukaj vodi cerkveno petje naš nadučitelj, znani organist in skladatelj Danilo Faj-gelj, ki vodi svoj cerkveno pevski zbor vzorno. Žalibog, da se mu kor rad škrbi, tako da ga o najboljših prilikah nima dovolj izvežbanega. Tukaj pač vse „gre v svet“. Če bi v kakem večjem mestu imeli tako izvrstno glasbeno moč, kakor ,}« g. Danilo Fajgelj, ki kot učitelj, organist deluje v vsestransko zadovoljnost, bili bi pač lahko ponosni. Le škoda da odide v kratkem v stalni pokoj.
in nikdar tega odkriti, kar mu je bilo na spovedi razodeto11.
„ Izdajalec kralja, zastave in predpostavljenih! Ne poveš? Tedaj ne poveš ? upije Rodil.
Duhoven zopet mirno odgovori: „Jaz sem zvest svojemu kralju in moji zastavi ravno tako, kot vsak drugi; nihče pa ne more in ne sme od mene tirjati, naj bi bil jaz izdajalec Boga. Prepovedano mi je Vam v tem ustreči1*.
Na to odpre Rodil vrata in zakriči : „Gospod stotnik, pokličite mi štiri vojake z nabitimi puškami !u
V	sobi, kjer se je ta strašrn prizor godil, bilo je več mrtvaških trug.
„Na kolena!‘ rjovi Rodil, enak divji zverini.	*
Hrabri duhoven pripogne kolena poleg bližnje truge, kakor da bi slutil, da bo njegova.
„Nastavite!“ komandira Rodil. Štirje vojaki napnejo puške duhovnu v srce. Strah in groza ! Na to se obrne hudobni general še enkrat k duhovnu in zaupije: „V zadnje te prašam v imenu kralja, da poveš, kaj so se ti vojaki spovedavali, in ali so še kateri, ki so bili v zaroti. Povej ! kaj so se spovedavali! ?“
„V imenu božjem11, spregovori mirno duhoven, ti to moram odreči. Ne morem in ne smem !“
n Ogenj!“ zaupije Rodil. Duhoven
—	žrtva spovedi — se zvrne. Bil je mrtev. Zadele ste ga dve krogli.
Vidiš! ? duhoven mora tedaj povedati, če je sila ! ? Nikdar, nikoli 1
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. V Preserji nad Ljubljano našli so na kozolcu mrtvo deklo Marijo Durniš. Sumi se, da jo je umoril domači sin. — Novomeški prošt Peter Urh je umrl v starosti 68. let. — V Ljubljani je vlak povozil 79. letno udovo Marijo Tuma. Odtrgal ji je levo nogo. —
V Razorah pri Dobrovi je dvema gospodarjema ogenj vničil in vpepelil vsa poslopja. — V Podnartu na Gorenjskem se je odprla nova brzojavna postaja. — Mrtvo truplo so našli v Savi med Senožetjo in Gor. Ribčami pri Moravcih. — Dne 4. julija odkrijejo v Podbrezju s. pominsko ploščo vrlemu učitelju Andreju Praprotniku. — V Leskovici jo padel s stolpa krovec iz oseliške župnije, razbil si črepinjo na glavi in za 10 minut izdihnil. ■— V Št. Vidu nad Ljubljano so se pri streljanji z možnarji ponesrečili trije mladeniči. Vsi trije so v deželni bolnici.
Na Štajerskem. — Trg Mozirje dobi električno razsvetljavo. — Pri Ljubnem splašil se je konj Simona Kukca. Voznik je skočil še pravočasno raz voz, konj in voz pa sta padla v Savinjo. — V ■Salovcih blizu Središča zažgal je 5 letni otrok zibelko, v kateri je bil 5 mesecev stari bratec. Ko pride mati domov, najde zibelko gorečo in mrtvega otroka na pol pečenega. Stariši! skrivajte žveplenice pred otroci. — V Bistrici pri Mariboru se je ponesrečil kmet Lipnik pri lomljenju kamenja. — V Vojniku pri Celju se je obesil slaboumni 69 letni prevžitkar Jan. Repin.
Na Koroškem. — Občni zbor dunajske „Leonove družbe" bode od 26. do 28. julija v Celovcu.- Dne 26. bode vspre-jemni večer, dne 28. občni zbor in slavnostni shod. — Kat.-pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Kor. zboruje 4. julija v Gozdanjah. Dne o. julija bode v Lipi občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Rožek in okolico% — Nižja gimnazija oo. benediktincev v Št. Pavlu Hobi prihodnjo leto 1897)98 peti razred. Polagoma se razširi v popolno višjo gimnazijo. — Gorelo je v Mrzli Vodi pri Velikovcu. —
V Podgorjah so se v več hišah oglasili tatovi. —
f I cs.
Prevzvišeni knezo-nadškof je v
petek odpotoval na Dunaj. Nastanil se je v zdravišču dr. Svetlina. Zdravniki upajo, da v nekaterih mesecih popolnoma ■ozdravi.
Stolni dekan msg. Frančišek Mercina je umrl v starosti 88 let. Ostanke rajnega monsignora prepeljali so na Goče. Blagemu in plemenitemu možu svetila Večna luč !<
Odvetnik dr. Alojzij Franko je odprl z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v Gorki, na Komu (v Kavčičevi hiši). Slovensko občinstvo po Goriškem opozarjamo na to novo odvetniško pisarno.
Povišanje. Okrajna komisarja g. Karol Ciuner in Amadeo Prinzig sta imenovana okrajnima nadkomisarjema.
Posvečenje. Dne 11. jul. začnejo deliti prevzvišeni nadškof Glavina v semeniški kapeli višje redove sledečim gg. četrtoletnikom: Fran Andrysek iz Moravskega; Alojzij Kovačič iz Svetega pri Komnu; Al. Valentin Kovačič iz Komna; Edvard Mežnaršič iz Metlike ; Alojzij Matelič iz Livka ; tretjelednikom: Anton Gleščič iz Oseka; Jos. Li6an _z Ilirske Bistrice. — Velika je žetva, a malo delavcev ; prosimo Boga, naj jih pošlje obilo. Blagor deželi, ki ima dobre duhovne, izprosimo jim prave gorečnosti. Pravi domoljubi, prosimo tudi za abita-rijente, za malo semen.,'podpirajmo tudi ^Tojžijevišče. Sv. Vincencij Pavljanski pravi: Premišljujmo kolikor hočemo, ni ga boljšega dela, kakor'pomagati, da se izobrazi duhoven.	—...
OtFčhi zbor Alojzi jevišča. Pastoralne konfereucije, ki so vsako leto nabrale velike svote za „Slovensko Alojzi-jevišče,“ bode letos izostale. To bo hud udaiec za zavod, kateri potrebuje ravno letos še zdatniših podpore ko druga leta. Do dne 31. julija t. 1. bo treba spraviti v red društvene račune in pokriti prl-manjklaj. Zatorej Vas lepo prosim, da nam blagovoljno podelite isto podporo ko druga leta.
Denar naj se pošilja naravnost: Slovensko „Alojzijevišče“ v Gorici.
Pri ti priliki vabim Vas h občnemu zboru, ki bode dne 1. julija t. I. ob 2 V* $oj>. v zavodu s sledečim dneynim redom :
1. Poročilo blagajnikovo in prefektovo o šolskem letu 1896-97.
2. Razprava o sklepu občnega zbo-
ra dne 16. aprila 1896, hi je določil me-sečnino gojencev na 12 gld.
3. Morebitni predlogi.
4. Volitev društvenega blagajnika in prefekta (mesto izstopivšili gg. Andreja Tabaja in Jos. Pavlica.)
Voditelji — kapelančki: Od ne-kodi, se zadnji čas prav posebno zabavlja proti kapelančkom, češ, da ti hote voditi duhovščino na Goriškem. — Ne, gospodje! To je v najmilejem slučaju: Nekrščansko natolcevanje !
Kapelančkom, narmanje pa onimoko-lu„Pr. L“. se kaj takega niti sanjalo ni ! Morda je zadevna gospoda prišla do tega sklepa vsled nekega članka v Slovencu, v katerem se govori o voditeljih kapelančkih. Ti obeh strank se smatrajo le za nevredne služabnike katoliškega načela; ter le za začasne glasnike kat. narodnega prepričanja kat. narodne duhovščine na Goriškem.
Z odlične dnhovske strani smo dobili prav presrčno bodrilno pismo: Med drugim se tudi bere:
Cast mi je, naznanjati Vam, da iz-mej vseh slovenskih časopisov razven „Slovenca“ najraje berem Primorski Pist.
In kaj je ono, kar tako vleče na se Vaš cenjeni list? To so baš oni odločno krščanski principi in eminentno katoliška načela, katera tako odločno zagovarja P. L. Duh drja. Mahniča, po čegar prizadevanju se je list vzbudil v življenje, veje iz vsakega stavka P. L.
Le tako naprej; krščanske ideje morajo prešiniti naše slovensko ljudstvo, in socijalno uprašanje kakor vsa druga uprašanja bodo rešena. In cruce Dom. salus.
Odlikovano domače društvo. Vina (rizling in burgunder) katera je razstavilo letos v Pragi „Sadjarsko in vinarsko društvo za Brda“, so odlikovana z diplomo in zlato svetinjo. Zadrugo priporočamo vsem, ki kupujejo vino.
Na znanje. Vže pred tedni je nekdo izgubil dobršno nsnja na poti od Podturna do St. Petra pri Gorici. Kdor je je izgubil, naj se oglasi pri g. Cerkveniku v Št. Petru. —
Nekje prihaja poznana velika „kla-pa“ zmirom bolj razposajena, razbrzdana, neposlušna in versko hladna. Skoraj vsaki praznik, vsako nedeljo v Gorico : ne samo zjutraj, ampak tudi zvečer proti polunoči, kjer svojem bogu služi po kavarnah in drugih pajzeluih do ranega jutra....
Ko se pa dan zaznava in danica pr iplava koraka propala klapa z rudeči-mi očmi in ubitih obrazov, smrtno bledih lic proti domu, ter se ne sramuje buditi mirnih in poštenih ljudij iz sna, katerega jim je itak že branila vse svojim krokanjem do polunoči.
Dotičniki so bili že večkrat napro-šeni različnim potom, naj ne delajo sramote svojemu slovenskemu imenu s takim nečastnim nastopanjem.
Pošteni slovenski mladeniči ostanejo doma in ne igrajo ulog ponočnih kla-tivitezov! Komur tiče, naj si vzame k srcu in stori tudi v tem oziru svojo kr-ščanslco-narodno dolžnost! —
Pregled zemljiščno - davčnega katastra. Znano je, da se je vlada vdala zahtevam drž. poslancev, da se zniža zemljiščni davek. Vlada je dovolila, da se zniža za 21/« milijiona gld. v vseh kronovinah. Deželna komisija za Goriško nasvetovala je, da se zniža davek v naši deželi od 1,568.666 gl. na 825. 267 gl. — a centralni referent nasvetuje 1,260.902 gl. Za posamezne kulture glase se nasveti, da se zniža svota v odstotkih od deželnih komisij in centr. referenta za goriško deželo tako-le :
Zemljišče
nasvet dež. komisjie
nasvet, centi, referenta
pri njivah „ travnikih „ vinogradih „ gojzdih
48‘3°/o
47%
32%
51%
18-81%
19-8%
41%
16-9%
Deželna komisija nasvetuje, da se zniža davek za 743.399 gl. ali za 47-5%, centralni referent pa samo za 307'764 gl. ali za 19-6%. Dal Bog, da bi obveljali predlogi deželne komisije!!
V Gorici, je umrl Mihael Brass> rodom Serpeničan, a je vse otroke vzredil v Slovencem sovražnem duhu. Imel je na Kornu žganjarijo in zalogo pive.
Volitev župana. Goriškim županom je bil zopet izvoljen div-K&ral.Ve-nutti. V svojem govoru je posebno pou* darjal, daJioč&Iirtt.fiiti „lUqteimJ& na-zionale“ t. ^jj^^o^j^orioa nasproti Slovencem ostala krivična, kakor dose-daj. — Podžupanoma sta bilk izvaljena N6*rtefcti in Ciani.
V krogu mestnih svetovalcev
so nastala nasprotja. To potrjuje tudi izjava lekarnarja Kurnerja v „CoiTieru“ in „Sentinelli“. Mogoče so vže sami sebi preradikalni!
C. kr. topničarski polk št. 37 je zapustil Gorico. V pondeljek so priredili podčastniki odhodnico v Dreherjevi restavraciji.
Priporoča se k sklepu šolskega leta čč. gg. duhovnom in učiteljem z svojimi molitveniki g. Karol čigon, vikar na Vojščici. Cena jako znižana. Geslo : »Vse za Boga in narod!1'
Šolsko leto so sklenili na gimnaziji dne 29. junija. Včeraj pa so pričeli zrelostni izpiti pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika vitaza Klodiča.
Učencev je bilo 422. Slovencev 200, 50 Nemcev, 172 Italijanov. Judov je bilo 12. Odličnjakov je bilo 49. Mej temi 25 Slovencev, 20 i>,alijanov in 4 Nemci. Izmej slovenskih pa tudi laških odličnjakov jih je bila večina v zavodih.
Nakup bikov meltalske pasme. V septembru kupovala bode naša kmetijska družba bike meltalske pasme na Koroškem,da jih razdeli po gorah. Ako kedo želi na svoj račun kupiti bika ali junico iste pasme, oglasi naj se do 31. julija pri družbi, da mu jo preskrbi.
Dodadek članku o kongrui. Veleč. g. Vinko Tomanin nam javlja, da je vikarijat Kobljaglava po' naredbi tržaškega namestništva z d n« 5. jnaja 1895 št. 8232 povzdignjen v ku-racijo s samostojnimi župnijskimi pravicami,
V St. Andrežu menijo osnovati zavarovalno društvo za živino !'. Dobro, le na delo ! —
Jz Mirnu. Končali smo nove občinske volitve. Bili sti dve stranki: Zmagala je tista, ki se ni sramovala privzeti v svojo volilno listino črnje suknjie, namreč preč. g. župnika, kateri je bil nato takoj v tretjem razredu izvoljen z ogromno večino. — Poraz nasprotnikov na vsej črti — sijajen! — Mi pa beležimo to dejstvo-,, da se bode slov. občinstvo na Goriškem ob priliki spominalo rušilcev sloge v Mirnu ! —
Jz Sovodenj : V nedeljo smo ime-li obletnico posvečenja naše cerkve. Kakor vsako leto, je bilo tudi letni slovesenti cerkveni shod, katerega se je udeležilo' tudi mnogo tujcev. — Popoldan so prišli tudi neki ljudje iz Gorice in sicer na kolesu. V cerkev seveda niso šli ampak, ko so zagledali slovensko zastavo na kar-so parkrat na vse grlo zatulili „Merda ai ščavi“ so jo odpihali na kolesu, kakor veter. Dobro da ni bilo zraven kakega mladeniča ! Gospodje ytalijaniči! Kedaj. boste dali mir mirnim okoličanom ? Nikar vendar ne sejajte vetra, da ne boste želi viharja ! Mi pa obžalujemo, da kolesarji nimajo številk, potem bi se jih bilo vsaj lahko ovadilo.... Čin sam pa moremo potrditi s pričami!...
Sovodnjec.
Iz Bilj. V Biljah vračal se je pret. nedeljo ob 11. uri zvečer iz gostilnice domu tuk. Peric. Na cesti čakal ga e nek A. S., kateri ga je po kratkem, besedičenju tako> močno ranil s polenom^ po glavi, da so ga morali ob 3 po polunoči odpeljati v bolnišnico. Da se ne pripeti nikjer več takšna nesreča, dajemo ta-le nauk vsem: „Ne ostajajte po zdravi•' Mariji v krčmah,, da boste imeli zdrava telesa in da se- Vam kaj hudega ne pri--peti.“
Iz Vrtojbe.. V doljnji Vrtojbi bil, pret. nedeljo cerkven shod in prvikrat^ procesija s Sv. Rešnjim:Telesom. Za prelepo slovesnost pokazali so. pa tudi vrli Vrtojbenci svojo znano gorečnost za čast božjo in lepoto hiše božje, kajti pripravili so dve krasni cerkveni zastavi in lep. baldakin (aebo), a tudi vas bila je vsa v zastavah in mlajih, kur žalibog progre-šamo v nekaterih vaseh ob taki priliki. Vsa čast vrlim Vrtojbencem! Ne dvomimo, da se bo v nedeljo teden izlizali tudi v Gornji Vrtojbi.
V Loka,you p*i Ajdovščini jp- umrl
g.	Mihael Blažko, poznati zidarski mojster v 87 letu svoije dobe.
Furlanska železnica,. j,e imela v letu 1896 vseh dohodkov gld., 24.004, izdatkov pa gld.. 43.562. Obresli glavnice anašajo gld. 6&.036, torej je. primankljeja gld. 81.193, katere plača država.
Umrl je v Gradiški notar Karol vit. PerineDo, bivši župan goriški.
Iz Pliskovice. D,ae 30 m,aja obha-. jali smo slovesnost blagoslovljena krasnih novih dveh cerkvenih zastav, Bla goslovili so jih preč. gospod dekan i? Komna, Po dokončanem blagoslovu za peli so domači pevci prav lepo in gin ljivo zastavno pesem, naučil ih vodil pa jih je domači organist, g. Jožef Žerjal. Hvala pevcem, posebno pa našemu organistu. '
Po odpeti pesmi nosili so zastave
v spremstvu velike množice nekoliko po vasi in zopet v cerkev. Med procesijo so pa pevci peli zopet nadaljne kitice zastavne pesmi. Pa kdo je krasni zastavi omislil ? Eno je kupila cela domača občina eno pašami domači mladeniči. Malo kedaj se sliši, da bi v kaki občini se mladeniči tako spomnili cerkve. Zložili so 150 gl. za novo cerkveno zastavo. Torej hvala občini, pa posebno čast in hvaia plis-kovskim mladeničem in vsem, ki so se za te zastave najbolj potrudili. Bog jim poplačaj.
I^omur tiče : Ponekodi naši mla-denci kaj radi pojo, kar je seveda jako lepo in hvalevredno . . .
Samo to rečemo, komur tiče, da se koncerti in podoknice ne smejo vršiti okrog polunoči, do ene ure in naprej, morda celo do ranega jutra! Najbolj primerna. ura za mladeniške pevske koncerte pod lipo je gotovo prvi mrak do 9 ure ; in, če potem pojejo do 10 ali recimo po letu tudi 11 ure, kaj to, saj s tem vendarle še niso kršili policijske ure, samo da ne izpolnijo celih 2 ur pod lipo z vednim in zopetnim ponavljanjem istih pesniij. Pomislimo samo to, da se tudi ob veselicah ali po gledališčih pesme ponovi k večemu 2krat ne pa tri, štiri in morda celo1; večkrat, kar tudi najlepše petje človeškemu uh a pristudi! (Komur tiče, bo že razumel).
I siner izskušftmo, da popevanje v jedno mer, čez eno uro zaporedoma in 36 več časa .... poslušalca konečno vendarle utrudil Tako- se zgodi da kdo, ki je v začetku odobraval, hvalil, zvesto poskušal, proti koncu naš- vže odobrava, uiti sie hvali, se jezi, graja in večkrat tudi aevoljen ulna tišči .	.
Torej pevci, mladeniči! Pojte le prelepe narodne pesme; . . . a pojte jih zlasti ofc nedeljah in praznikih po dnevi, da Vas tudi ptujci čujejo . .. .
Zvečer pa zapojte štiri lepe in bodite prepričani, da Vas bodo vsi hvalili, vsi Vas radi poslušali, vsi Vas spoštovali in Vam čestitali-. . . . Pojte tedaj tako, pojte- pa palje trezni . . .
Jaz štejem mej narveči mladeniški
—	narodni greh to, da kdo pijan, na pol nezavesten, s krokarskim narodnim ! upitjem gnjusi drugim prelepo narodno petje . . .
Toliko, pa brez zamere, komur tiče !...
Proštom* tržaškimi je imenovan msg. Frančišek Petrouio, kapiteljski prošt v Kopru.
G. Frančišk Finžgar je imenovan c. kr. profesorjem na moškem učiteljišča v Kopru.
Redka oerkvena slavnost. N* praznik Sv. apostolov Petra in Pavla vršila se je v cerkvi Sv. Antona novega v Trstu prav ginljiva slovesnost. V pri-čujočnosti' veliko gospodov, gospej in drugega občinstva podelil j« g. Kranjc, tukajšni kaplan zakrament sv. krsta štirim odraščenim ki niso imeli do-sedaj nikake vere in sicerr 19-letnemu, Ramiru, 14-letnemu Rihardu, 21 - letnej Almi in 18 letnic Neži sinoma in hčerama Marijane, vdove de Haag. Njihova mati dasiravno Židinja privolila jim je da pristopijo h katoliški veri.
Kateliume pripravljal in podučeval je omenjeni g:- kaplan. Prisostovali so pri celi sv. maši z naj večjo pobožnostjo ter vsprejeli iz- rok božjega namestnika prvo sveto obhajilo.
Sv. birme niso mogli prejeti ker milostljivi gosp. škof: so sedaj odsotni. Ta nenavadna cerkvami svečanost napravila je na vse pričujoče globok vtis in marsikateremu zaigrala je solza v očeli vedevšemu* da so 4 agubljene, ovčice pristopile v čedo izvoljenih.
Itazpparca »oper Barkovljane dovršila se je pretekli teden radi dogodkov ob zadajih državnozborskih volitvah, Obsojenih jp 22 Barkovljanov na 5 do 15 mesecev.
V	Skednju pri Trstu so ustanovili narodno Čitalnico. Naj bi ista resno delovala v izobrazbo tržaških okoličanov na versko narodni podlagi.
Narodna slavnost pevskega društva „LiuhliattC'1 se je v nedeljo v Ljubljani vršila jako slovesno ob najlepšem vremenu in ob nebrojni udeležbi naroda, Udeležilo se je slavnosti 62 društev od teh jih je bilo 21 s zastavami. Ob Vali uri je bila sv, maša pred trnovsko cerkvijo. Na to se je vršila slovesnost zabijanja žebljev, ter slovesen obhod društev po Ljubljani. Pred mestno hišo je župan pozdravil udeležence v imenu mesta. Opo-ludne je bil banket v Narodnem domij. Popoludne je bila ljudska veselica. Velir kanski Kozlerjev vrt je bil kmalu dubko natlačen, a vendar je polovica ljudij morala oditi, ki ni bilo prostora. Z gojitvijo lepe pesmi si je društvo ^ridohuo stranskih simpatij.
Trgovec z manufakturnim blagom
moderno blago in perilo za vsaki stan,
kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd.
•	1 .. 1	••	'	:	■	i	,
Narečja zaloga \olnei ali žimnatih blazin za postelje, pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i. i d,
Vse po najnižji ceni.
Eksercicije ali tridnevne duhovne vaje za žene in dekleta v misijonski cerkvi Jezusovega presv. srca v Ljubljani. Pričele se bodo v pondeljek 9. avgusta zvečer z uvodnim govorom — in se bodo sklenile v petek zjutraj 13. avgusta — s papeževim blagoslovom. — Bode kaj pa pri nas ?
Nesreča v Galiciji. Močno deževje spodkopalo je železnični tir med Turko in Kolomejo in narasla voda je spodnesla mostnice železniškega mosta. Ivo je v nedeljo osebni vlak vozil črez most, se je isti podrl, in polovica vlaka je padla v vodo. K sreči je bilo v vlaku prav malo potovalcev. Vendar je ostalo 8 mrtvili in več ranjenih.
Otroški vrtec otvorijo pri sv. Ivanu v Trstu s 1. julijem.
Časopis za berače je najnovejša pridobitev sedanje kulture. V Parizu se. 'ustanovi dnevnik za „liišne, cerkvene in popotne berače.“ Dnevnik obsega le jeden list, t. je dve strani. V&eliina obsega. tftčne podatke, kje in kdaj se Y.jji kaka slovesnost, kaka poroka, kak krst, bokbjTTtd. Dalje se objavljajo ulice in hišne številke imovitih in znano radodarni!!' IjudiT^PO-ročajo se tudi sprejemne ure' in — najboljši način beračenja. Dnevnik je torej tudi nekaka metodika za mlade berače. Zares, svet napredujiTP^^’"'^''^-.-''
Zadnja prošnja roparja-morilca. Morilec Miha Vukmanič je bil z dvema tovarišema 6. febr. t. 1. s smrtjo kaznovan. Vsi trije so se še poslovili pri občinstvu, in Vukmanič ie imel celč daljši na govor, v katerem je novedaL (la s.e_kesa svojega .1.1 u (locle 1 šiv a. Potem pa še posebej pros;i svQjQ domačo abčin.Q,..n.aj ^pljše.v^-gnjh svoje otroke, kakor je bil on iz-gojvrcr^e;''nffj- bi stariši, zlasti matere, ne jedenkrat ampak stokrat prebrali te besede in sijih neizbrisno vtisnile v srce. zakaj strašna zatožba .so za one, kateri so im el) v mfac^s tfskrb e*H~ža u k m a nič a in ob jedrnem poveddTkaJjeTiil vzroTTnj[e-gove silne sprijenosti.
Samomor. 28-letni delavec Anton Počaj se je obesil v svojem stanovanju v ulici Antonorei v Trstu. Vzrok ni znan.
Za ,.Alojzijevišče“ so darovali: Preč. gg. Martin Pervanja, kurat v Idriji 14 gld., Fr. Červ, vikar na Grahovem 2 gld. 50 kr., Vincenc Tomanin, kurat v Kobljiglavi 9 gld. 50 kr., Jos. Prim-šar, župnik v Podmelcu 5 gld., J. K. v Gorici 5 gld., Jos. Fabjan, župnik pri Sv. Luciji 5 gld., duhovniki na shodu pri sv. Ubaldu 3 gld., dr. Fr. Sedej, dvorni kapelan na Dunaju 10 gld , Tomaž Rutar, vikar v Št. Polaju 10 gld., J. J. 5 gld., Jos. Kosec 10 gld., Ivan Murovec, dekan v Cerknem 10 gld., Peter Božič, vikar v Ravnah 10 gld., Janez AVester, kurat v Otaležu 10 gld., Franc Razpet, kurat v Orehku ' 5 gld., Franc Šmid, kaplan v Cerknem 5 gld., Martin Milost, župnik v Gorici 5 gld., sexagenarius 10 gld., msgr. Štef. Bensa je podaril nov lep misal, msgr. Janez Abram je doposlal v spodbudo 50 gld. Bog povrni in blagoslovil
Hranilnica v Tolminu, ki zgledno napreduje, je namenila „Alojzijevišču“ 40 gld. Bog vtrdi denarni zavod v osvo-bojenje slovenskega ljudstva!
Listnica uredništva. Mnogim p. n. gospodom za njih zaupna pisma prav presrčna zahvala, io nam je v bodrilno zadoščenje!
C. i: Vaš članek «Aut-ant !» tičoč se naših Primorskih razmer, priobčimo prihodnjič !
Zdravi !
G. P.: Dovolite! I4j__nitda,r_nismo in tudi ne bomo »absolutno narodni«.
CtrTToCete, smo in ostanemo odločni katoliki in smo, pa tudi bomo odločni narodnjaki ! -
f t' j	1, -f. * .	,,	;	j
Zaloga dežnikov in sclčnikov.
' ■	'' d' 1 ir * ■'	h	■	?'
C. kr. priv.
krojni aparati
Nova trgovina.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo prodajalnico tnanu-fakturnega blaga v ulici Duomo št. 13 poleg stolne cerkve. Prodajam po najni-žih cenah.
Rojaki! obljubujoč Aram najboljšo postrežbo, se priporočam za obilen obisk.
Za odličnim spoštovanjem E. Šušteršič et C.o
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda
naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči.
V
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfiuejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.___________
Kdor želi imeti prav prijetne počitnice, ali morda ostati tudi čez zimo v enem narlepših krajev goriške o-kolice ima na razpolago dvonadstropno hišo z preprijetno lego, z dvoriščem vrtom, i. t d. v Šempetru pri Gorici.
Stanovanja oddaja pod jako ugodnimi pogoji.
Andrej Bizjak
velepos. v Šempetru.
Syečar
1 v Gorici,
krojaSki mojster in trgovec y Gorici na Travniku h. št. 22 nlžej loterije.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, Ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi.
Blago prodaja tudi na meter , tako po cehi, da lahko posluži vsakaterega' in ■sicer za JhOžke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3*20 m,) od gld. 2.50 naprej.' '■	1 !
Sprejema naročila tudi za. izdelovanje raznih pblek ; odjemalcem blaga je prosto, 3i'izgotoviti obleko tudi drugod.
zastopnik tvrdke N. Schad Monakovo Vrtna ulica št. 24.
priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranih tovaren Dtir-lcopp in „Swift“ Steyr. Specialiteta ,Diana 21“, izvrsten stroj, lehalc tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu.
Na
je nova hiša z vinogradom in vodnjakom v Vrtovinu radi družinskih nazmer. Cena je na obroke za 5 do 10 let bOO f. proti gotovemu plačilu 700 gl. Ima 3 sobe obokati liram in kuhnjo. Prav visoko je podstrešje, da se naredi še ena prostorna soba zgoraj. Kaj več pri uredništvu ali pri Janezu Kandus-u v Vrtovinu pošta: Črniče pii Gorici.
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čelielno - voščene sveče lcilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da sem s 1. julijem t. 1. otvoril svojo
pisarno
v GORICI na Kornu (v Kavčičevi hiši).
lik (Ir. Alojzii Franko. \
(Saunig & §ekleva
glavna zaloga „Bambus“ dvokoles iz graške tovarne *n zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev itd.
A’ nunski ulici št- IG
Popravljalnica koles in iz delovai-nica žičnih blazin v nunski ulice št. 14.
srebrar v GORICI ulica <Morelli štev. 17. i o
\
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni' kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-britn in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno iti poštnine prosto.
sred Semeniške ul ce proti Placuti na desni h. št. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin.
Raznovrsten papir in papirnati izdelki.
Knjige; molitvene, šolske, vpisovalne 'i. t. d,
■ ■ i 4 ■■ i :■*=•«• aa bb
SVETE JP O n O JB E.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin : računov, napisov i. t. d.
Poseinice (vizitke) 100 navadnih 60 kr,; finejih 70 kr. Pergamentni papir za maslo zavijati. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice. Svetilke za veselice.
Olepšava in papir za rakve (mrtvaške truge). Sindetikon, zlepi ubiti percelan, steklo i. t. d. Črnilniki, ravnila, svinčniki, ročniki, peresa, pečatni vosek, oblati, ploščice, pisala, gobe, radirke, tinta, prali za tinto itd.