NAŠA POŠTA
Spoštovani gospod urednik!
Gutovo Vas bo zaniraalo, kako smo Itv tos učenci in učenke kanimske šole leto-vali.
V začetku julija smo Se v spremstvu treh gospodičen odpeljaii v Zgornji Tu-hinj. ^Jamestili smo se v prostorih tam-kajšnje liudske šole. Prvi večer smo z vnemo polnili slamnjače s slanio, ker siho bili utrujeni od vožnje in smo koniaj Ča-kali,  da  bi   /aprli   truilnr   n<'U\
Vse drugafe smo se raz/.iveli naslednje dni. Igrali smo se razne igrc, metali žogo, prepevali, prirejali izlete in se kopali. DeČki so bili posebno iznajdljivi. Igrali so se celo Indijance in se nakitili, da jib je bilo veselje videti. Tako imcnitni so bili, da so bili všeč celo gospodom hi-gienskega zaroda, ki so jih ob svojera obisku   fotografirali.
N«iše gospodiČne nadzorovateljice so skrbele, da smo si ob dolocenem raz-dobju napolnili želodČke, pazile so nu nas
pri igri, hodile z Bami nn izprehode, gle-dale na čistočo in na pocitek ob dolo-Čenem Času. Veliko dela so imele. Tretji teden našega nepozabtiega koionijskega življenja nas je posetjla Nj. Vis. knegi-nja Olga. Lahko si tnisHte, kako so liam utripala srčccu nestrpnega pričakovauja, ko smo izvedeli za vtsoki obisk. Ko je kneginja izstopila iz avta, smo zapeli državno himno in ji pomahali v pozdrav 7. državnimi tribarvnicami. Jaz sera imela rast, da sein jo pozdraviJa in ji izroČila lep slovenski Šopek. Tudi neka slovenska deklica z Westfalskega ji jc izrekla do-brodošlico. Kncginja si je nato oglodala kolonijskc prostore, se zauinmla za vse naše potrebt* in se nato poslovila. Ob slo-\esu smo ji zapele nekaj slovenskih na-rodnih  pesmi
Dnevi letošnjega letovanja ini bodo vedno   ostali   v   najIepScm  spoininu.
Škofic Majda, učenka IV. lazr. ljudske solc* v Kamiiikit.
Spostovanj gospod nrednik!
Tudi jaz: se Vam moram enkrat oglasiti. Doma sem iz Podturca pri Toplicah. Zato je najbolje, da   Vara ta kraj kar opižera.
Podturo je preeej lepa vasieti in šteje 62 his. Nad Podturnom se je nckoč dvigal mogofea grad. V tem gradu je prebival grof Thuren. Po tein je dobilu vasica tudi ime. Sedaj so pa saino še razvaiine. Za tcmi razvalinaini pa jo zelo globoka ja-ma.   Inienuje  sc  Globocica.
Bli/u Pndturna stoji hiša. Ta prostor se imenuje Rožek. Tu pa je dolga podze-meliska jama, kamor so se ljudje v prej-Šnjih  časLh  skrivali pred Turki.
Lepe pozdrave Vam poŠilja
Tisovec Franc, Podturn   14, p. Toplice pri Novem mestu.
SpoŠtovani gospod arednik!
Čudili se boste, ko dobiie pismo od Sv. Lenarta nad Skofjo Loko. V imenu našega Evharističnega.krožka Vam pišem. Sami mladi smo v tem krožku in praT lepo delamo. Tudi smo mi tisti, ki iraamo iiaročen cdini »Vrtec«, ki prihaja k Sv. Lenartu. Vedno nam je prekratek, zlasti meni. Prav lepa Vam hvata za tako lepe povestice. Z ugankami se pa ujamem in  nc vem dalje.
118
Tudi v Šoli je prav prijetno. Hodim v osrai razred Ijudske šole. Učim se rada rse, a risanje mi je najbolj všcč. Tudi *ospodiena učiteliica je zelo dobra z na-mi. V kratkem dobimo še novega učhelja, ki ga s strahom priČakujem.
Upam, da boste objavili moje pismo v .Vrtcu* in dn ne bo romalo v Vaš ne-nasitni  koš.
Vas lepo pozdravlja  Vam vdana Stanka Dolcnc,
učenka VTII.  razreda pri Sv. Lenartu.
Conjeni   gospod   urednik!
Danes se prviČ oglašam pri Vas. Pomi-slite! Ze tretje leto sem naroČnica »Vrtca«
—  a še nikdar ni bila moja korajža to-lika, da bi se lotila malega pisma gospoau urcdniku »Vrtca«. Ali danes se prvič ogla-šiirn z upanjem, da ne bo moje pisino ro-uuilo y  Vaš požrešni  koš,  ampak, da bi si- zasidralo v pristanište Vašega kotička.
Cenjeai gospod urednik, pri nas imaruo štiri kokoši, anipak ne da bi niislili, da so to navadne kokoske. To so takc vrsto, da še najbrž niste sltšalj o njih. Qjie zne-so namreČ jajce z dvema  rumenjakoina.
Povabim Vas, da si jih pridete ogledat in da se prepričate na lastne oči, ali je res. Ce pridete, si bova ujela kokoško, počakala, da zneso jajce, nato ga ubila in ocvrla, ali pa si nova naredila praže-nfc {šmorn), ampak na skrivnj, da naju nv. bo videla   maraa.
Ne povabim pa Vas samo na nraženec, ampak tudi, da si ogledate naš lepi kraj in  v bližini  knezji dvorec Brdo.
Donia sem iz Kokrice pri Kranju. Naša hiša sioji na koiicn vasi Št. 65, na hribčku ob cesti. Pridite potovo, drugafe bo za-mera. —  Na svidenje!
Vas vabi in lepo pozdravlja
Knrat Mira, urenka IV.  r.   viš.  lj. šole  v  Predosljah.
Spoštovani gospod arednik!
To je mojp prvo pismo, Čeprav sem že tri lela naročnik >\rtca«.
Zelo me zaniniajo razne povesti in dru-gi spisi, prav posebno sem navdušen za utfanke, ki jih najprej pregledam, ko do-liiin list   v   roke.
Tudi letos bom postal naročnik »Vrtca«,
- <-prav   som  težko   zbral  denar za naroč-uiiin.
Prosim Vas, da mi sporocite, če list, u/iroma priloga »Vrtca« »Angelček« šr izhaja. Ako bi >AngeIžek< še izliajal, bi g» takoj naroČil. Ce izhaja, mi povejte za  ceno.   Prosiin   Vas,   da  mi  odgovorile.
7. odličnim spoštovanjem
Petrovec Janez, ¦čenec  V.   razreda   v  Polhovem  Gradcu.
Odgovor: »Angelček« ne izbaja več. Namesto njega je »Lučka<% ki se naroča prav   tarn   kot   »Vrtocc.
Spoštovani gospod nrednik!
Mi imamo psička, ki je že pol leta star, a je še vedno manjši od mačKe. Vsak dan se igrava in loviva po travaiku. Kadar jem, prjde k meni, ker mu pa niČ ne dam.
zaČne lajati  in  skakati   okrog  mene.  Po jedi   se   greva   zopet   igrat.   Ce   pa   kam grem, ga  vedno vzamem s seboj. Prav prisrČno Vns pozdravlja
Peitler Rene,
učenec IV. razreda drž. narodne šole v Sv. Lovreacu  oa Pohorju.
SpoŠtovani g. urednik!
Iz vasi Cešnjice se mendu Še ni nobeden oglasU, zato sem se ojvmačila juz, da Vam pišem  kratko pismo.
Najprvo Vam boin povcdala, da mi je lelos umrl moj dragi očka. Oh, kako sem jokala in ga klicala, pa me ni nič več slišal, ker se je njegova duša že preselila v nebesa. Sedaj sva z mamo sanii osiali.
Jaz hodim v drugi razred in se pridno učim. Vsako sredo imamo eno uro risanje. Takrat je v Šoli najbolj prijetno. Doma pa pomagam mami, kolikor pač roorem. Zvecer pa z mamo bereva »Vrtec«, ki nama zeln   ugaja.
Lepo Vas pozdravlja
Marija Jerala, učenka  II. razr.  ljudske šole  v Sostrem.
SpoStovaoi g. nrednik!
Tudi jaz sem se oglasila prrič in upam, da pisma ne boste vrgli v koš. Sfanujem v Ljubljani, v šolo hodim k Sv. Jakobu. Naročena sem na »Vrtec«, ki ga zelo rada prebiram. Zelo rada resiijem uganke. Prejmite  najlepše pozdrave od
Šiefan Magdalene,
ucenke   IV. b   razreda pri Sv.   Jakobu v Ljubljani.
119