“OSTNINA plačana v gotovini
4' • M •
Studijska knjižnica Milana Janca p*kovo mesto
Leto V. — Štev. 22
CENA 10 DIN
Ureia uredniški c*dbo» — Glavni urednik Štrukelj Karet — Naslov uredništva o uprave; »Poaavaki tednik«, Videm-Krškc 1 - Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev 615-T-145 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400. polletna 200. četrtletna 100 dinariev — »Posavski tednik« izhafi enkrat tedenske
KRŠKO, dne 5. junija 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
Izvajanje đrušhenegfa plana v prvem tromesečju
Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora je bilo podano poročilo o izvajanju družbenega plana za prvo tromesečje tega leta. Iz poročila dajemo kratpk pregled. Letos je okrajni ljudski odbor nih sredstev. To velja za sploš-""	' ne davke kakor tudi za odva-
janje dela dobička gospodarskih organizacij.
Omenil sem že, da je treba delati razliko med posameznimi podjetji. Revizija je ugotovila, da predvsem večja podjetja zada sredstva zadržujejo. Zato so
Krško sprejel družbeni plan dokaj kasno, in to iz razlega, ker je bil zvezni plan kakor tudi republiški družbeni plan sprejet šele v mesecu aprilu. Izvaja pa se okrajni družbeni plan seveda z veljavnostjo od 1. januarja, določbe družbenega plana veljajo torej z veljavnostjo za nazaj. Popolnoma razumljivo je, da razvoj družbenega plana za prxro tromesečje z ozirom na to, da je bil le-ta tako pozno sprejet, ne kaže realne slike. C e bi kdo računal na to, kakor pač kažejo pokazatelji za prvo tromesečje in da se v tem tempu razvija naše gospodarstvo, bi torej napzčno računal. Prav zaradi tega je treba pokazatelje za prvo tromesečje jemati z veliko rezervo.
To pa na drugi stran; ne pomeni, da vendarle ne b; obstajali nekateri momenti, ki ne bi osvetljevali nekaterih pojavov, k; jih je treba analizirati. Kljub temu, da res obstajajo objektivni razlogi, da gospodarska podjetja niso bila vedno v stanju izpolnjevati svojih obvezn. do družbe, nekatera podjetja pa niso izpolnila niti tistega, kar bi v danih pogojih lahko izpolnila. Splošen je pojav (ne samo pri nas), da se podjetja izogibajo točnega plačevanja obveznosti, ki jih imajo po družbe- , nem planu. S tako zadržanimi ' sredstvi gospodarijo naprej, ne glede na to da dobro vedo, da na tak način spravljajo v nevarnost uravnovešenje proračunov. tako zveznega, republiškega in okrajnega. Če hočemo proračun (v funkcionalnem kakor tudi xr investicijskem pogledu) redno izvrševati, s; moramo obenem zagotoviti tudi reden dotok potrebnih finanč-
rezultati prvega tromesečja res nerealni, ker če bi podjetja v redu nakazovala obveznosti, bi bila slika drugačna. V naslednjem bi v odstotkih navedel nekatera večja podjetja, kako so izpolnila vplačane obveznosti v določenih obdobjih. (Mišljen je delež dobička, ki pripada OLO, ker v istem sorazmerju je lahko sklepat; tudi na ostale obveznosti podjetij):
Podjetje:	•/• 31. III. 1954	•Ze 26. V. 1954
Rudnik Senovo	45,6	63,5
Rudnik Krmelj	74,1	75,5
Glinokop Globoko	—	32,8
Kremenica Krmelj	—•	—
Opekama Brežice	—	—
Tovarna pohištva Brežice	33,6	33,6
Kopitarna Sevnica	—•	39,5
Gozdno gospodarstvo Brežice	—	—
Lesnoindustrijski obrat Sevnica	—	79,0
Jugo-tanin Sevnica	32,0	320
Celuloza Videm	27,1	32,6
Plctiinica Dobova	27,1	9,5
Tovarna čokolade Brestanica	*—■	6,0
Ograd Krško (sedaj »Sava«)	—	—
Prevoz Brežice	.	—
Iz gornjega se lahko razbere, |	Prav tako	nesorazmerno
kako so posamezna gospodar- j	dotekali dohodki iz raznih d	
ska podjetja ustvarjala in — ,—.	----------- iz-
vajala sredstva, na katerih slo- j neorienfiranost v prvem trome-ni precejšen del našega gospo-| sečju precejšnjo vlogo, darskega plana.
Dohodki od prometnega davka državnih	podjetij	25"/«
Prometni davek zadrug in priv atnikov	35	•/•
Davčne vrednostice	55	•/•
I>opolnilna dohodnina (kmetska)	15*/«
Dopolnilna dohodnina obrtnikov in ostalih poklicev	7*/»
Davek na dediščine in darila	35	*/o
Zemljarina	5	*/.-
Davek za tujo delovno silo	23	•/»
Takse	33
Davek od priložnostnih zaslužkov	5"/«
lokalne takse in prometni davek	2,5	•/•
Dohodki po proračunu so bili razne pomanjkljivosti, ki sem
VS bo razpravljal o siamskem predlogu
New lork. 4. jun. (AFP). Var-nostn. svet je na včerajšnji popoldanski seji sklenil, da bo v dnevni red vključil zahtevo Siama, naj na njegovo ozemlje pošlje posebno komisijo za nadziranje miru. Proti sklepu je glasovala samo SZ.
Kakor je znano, je siamska vlada opozorila Varnostni svet, da položaj v Vietnamu ogroža varnost njenih meja. Siamski predstavnik je ob koncu včerajšnje seje tudi dejal, da so »velike, močne in dobro organizirane vietminhske sile« zasedle dele sosednih držav Laosa in Kambodže in da je »mnogo dokazov o tem, da sprejemajo material in politično podporo izven Indokine«. Po njegovem mnenju najnovejš; dogodki v Vietnamu kažejo, da se je po-iožai samo še poslabšal in da nameravajo vietnamske sile strmoglaviti zakoniti vladi v Kambodži in Laosu.
Delegati na ženevski konferenci so sprejeli gornjo vest s precejšnjo zaskrbljenostjo. Fran coski predstavnik v Ženevi je izjavil, da le v tem delu sveta v resnici »resen položaj« a da bi morda le bilo bolje, če b! VS počakal1 na zaključke ženevske konference Predstavniki vzhodnega bloka So seve hoP odprto reagiral; proti sklepu VS Tak0 so izjavili da sr
Dobro uspela konferenca mladine v Tržišču
V nedeljo popoldne je bik) , oddolžila s skromno diplomo. Tržišče razgibano kot že dolgo | Pohvaljene so bile tudi mla-ne. Mladina vseh vasi se je j dinke gospodinjskega tečaja zbrala na svoji občinski kon- , Telče. Za uspešno zaključeni te-ferenci. Prišli so mladinci iz! čaj gre zahvala predvsem tov.
Gabrijel, Malkovca, Slančjega vrha, Telč in drugod v zares lepem številu. Skupno se jih je zbralo preko 120. Bili so vedrega razpoloženja. Zakaj tudi ne. Pohvalijo se lahko z uspehi, ki niso majhni. Prišlo je tudi preko dvajset mladincev, ki doslej $e niso bili Mani organizacije. Sprejeti so bili na konferenci. Vse pohvale vredno je tudi to, da so se konference v polnem številu udeležili tudi učitelji obeh šol Tržišče in Telče. Razveseljivo je videti že odraslega učitelja med mladino. Učiteljstvo teh šol je lahko za vzgled ostalim.
Konferenca je potekla v veselem razpoloženju. Precej obširno so govoril; o dosedanjem delu, o uspehih, a še več o nalogah, ki stojijo pred njimi." Pohvalili so predvsem osnovno organizacijo Gabrijele, kjer jim pridno pomaga tovariš Vovk. Čeprav že upokojenec, je vedno in ob vsaki priložnosti z mladino. Sam je izdelal že tri kom-
v prvem tromesečju doseženi s 17 V«, izdatki pa s 15 •/• z ozirom na letni proračun.
Končna slika kaže, da se tako družbeni plan kakor tud; proračun odvijata z ozirom na
jih omenil, normalno. Pravo sliko pa bo dal obračun prvega polletja, ker so sedaj urejene vse administrativne pomanjkljivosti, ki so prvem tromesečju še obstajale.
Manifestacija prijateljstva
Glavno mesto sosedne in prijateljske Grčije je sprejelo najvišjega jugoslovanskega predstavnika s takim navdušenjem in prisrčnostjo, kakor doslej še nobenega poglavarja prijateljskih držav. Sredi mesta, okrašenega z jugoslovanskimi in grškimi zastavami, si spet lahko videl podobne prizore kakor pred nedaxmim v turški prestolnici Ankari Od trenutka ko je visoki jugoslovanski gost stopil v pirejskem pristanišču na grška tla — bilo je to v sredo ob desetih predpoldne — ga spremljajo atenske množice povsod, kjer koli se pojavlja, z izrazi simpatij ter vzkliki grško-jugoslovanskemu prijateljstvu.
Čustva grškega naroda je dovolj jasno izrazil grški kralj Pavle na svečani večerji, ki jo je na čast svojemu visokemu gostu priredil v sredo zvečer. »Ekscelenca, pred vsem bi rad izrazil odkritosrčno veselje, ki ga čutimo vsi, ko sprejemamo uglednega voditelja sosednih in nam prijateljskih narodov«, je med drugim dejal. »Zlasti sem srečen, da izročam Vaši ekscelenci pozdrave vsega grškega naroda.« Prav tako prisrčne so bile pozdravne besede predsednika atenske občine Nikolopu-losa, ko mu je dan pozneje v imenu Atenčanov izročal največje odlikovanje, ki ga mesto lahko nodeli. t0 je »veliko zlato svetinjico atenskega mesta« z besedami: »Atene, oonosne m polne radosti, so doživele srečo, da so včeraj lahko sprejele Vašo ekscelenco. Atenčani so z navdušenjem izrazili do Vas. predstavnika jugoslovanskih narodov, svoja čustva, ki so spontana in slone na nerazdružliivih vezeh bratskega prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo.
Srečni smo, da lahko obvestimo Vašo ekscelenco, da Vam je atenski občinski odbor s svojim sklepom podelil zlato svetinjo mesta Aten.« Manifestacije prijateljstva in
balkanske solidarnosti atenskega prebivalstva so pokazale, kako iskrene so te besede. Pokazale so, kako veliko spoštovanje goji grški narod do maršala Tita, idejnega tvorca balkanskega sodelovanja in predstavnika onih narodov, ki so si s svojo borbo pod njegovim vodstvom pridobili po vsem svetu tolikšen ugled in priznanje Popolno razumevanje med voditelji treh balkanskih držav za vsa vprašanja tesnega in vse obširnejšega medsebojnega sodelovanja, posebno pa še na vojaškem področju v primeru napada, so se pokazala že ob nedavnem maršalovem obisku v Ankari. Tedaj se je rodil tudi sklep, da bi ankarski sporazum med tremi državami razširili s posebnimi pristavki z medsebojnimi vojaškimi obveznostmi v vojaško zvezo. To zamisel sta grško vodstvo in grški narod kljub nasprotnim prizadevanjem gotovih krogov na Zahodu (posebno Italije) in kominformističnih spletk v celoti podprla.
In že drugi dan obiska maršala Tita Grčiji je pokazal, kako kruto so se varali vsi tisti, ki so na kakršen koli način skušali minirati trojno sodelovanje in doseči kakršna koli notranja trenja. Na prvem uradnem sestanku najvišjih predstavnikov Grčije in Jugoslavije sta glavarja držav ugotovila. da se njuni gledišči do vseh perečih mednarodnih vprašanj, posebno pa še do balkanske obrambe, povsem ujemata. To stališče je tako enotno, da se nadaljnjih sestankov osebno ne bosta udeleževala; podrobnosti o nadaljnjem sodelovanju med obema državama in tremi članicami balkanske zveze bosta obravnavala zunanja ministra s svojimi pomočniki.
Tako hiter sporazum pa kaže še dosti več1 dokazuje namreč, da ni nikakih ovir, da ne
MU v o lemo »u	vici o- l .. ... •»	.	. ..
sedaj »vreli še eno palico meč pletne šahovske garniture. Mla-kolesa ženevske konference« I dina se mu je za njegov trud
Mucovi.
Pa poglejmo, kaj nameravajo storiti v prihodnje.
Postavili so si kar precej obširen program. Ustanoviti nameravajo po vaseh gasilske mladinske desetine. Lep zgled že imajo pri mladincih Tržišča in Malkovca. Ustanovili bodo tudi strelsko družino.* Zanjo se zanimajo predvsem obvezniki pred-vojaške vzgoje. Uredili bodo prostor za igrišče, ki jim je zelo potrebno. Organizirati nameravajo zbor mladine na primernem izletniškem mestu in na ta zbor povabiti mladino vse Mirenske 'doline. Tudi mladinskega festivala v Kopru se nameravajo polnoštevilno udeležiti. Skrb jim dela le dolga vožnja. Upamo, da jim bodo vsi priskočili na pomoč s prispevki.
Po uspešni konferenci je sledilo tudi kratko mladinsko rajanje. Dekleta so pokazala, da so se v zimskih mesecih naučile res dobro peči raznovrstno pecivo, katerega je bilo v izobilju.
Krajnc Stane
)
99
Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo
— naj postane tolmoc stanca za kmetijstvo"
Nedavno ustanovljena zbor-, 2. Dosedanja praksa ka-e, da niča za kmetijstvo in gozdar- danes celotno kmetijsko proiz-stvo LRS je že pričela aktivno
bi že kar te dni, med obiskom maršala Tita, svečano proglasili pripravnost obeh vlad, da razširita ankarski sporazum v balkansko zvezo. In ker je Turčija ob obisku maršala Tita nanjo tudi že pristala, je samo še naloga konference treh zunanjih ministrov, da zadevo pravno formulira in izvede. Odločno grško stališče, da s svojima sosedoma postane najtrdnejša opora vseh miroljubnih šil na Balkanu proti kakršni koli agresiji od zunaj, zadaja nov, še močnejši udarec rimskim imperialističnim željam po vmešavanju v balkanske zadeve. Podoben udarec je dobilo kom-informistično hujskanje proti balkanski zvezi
pristopati k ustanavljanju posameznih sekcij za proučevanje ekonomsko-političnih problemov v kmetijstvu in gozdarstvu. Zaenkrat je zbornica sklenila, da bi se ustanovile tri sekcije, in sicer: za kmetijstvo, gozdarstvo in trgovino.
Z ozirom na postavljene naloge se je vršil preteklo soboto v Celju plenarni sestanek sekcije za kmetijstvo. Tega sestanka s0 se udeležili člani zbornice s področja kmetijskega zadružništva, državnih posestev, znanstvenih ustanov ter uslužnostnih podjetij iz cele Slovenije Poročilo kot diskusija na tem parlamentarnem sestanku je podčrtala zlasti sledeče:
L Da pomeni ustanovitev zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo izredno važen prispevek k odpravljanju posameznih nepravilnosti v našem gospodarskem sistemu, ki zavirajo uspešen razvoj kmetijstva. Vse do ustanoxritve zbornice ni bilo takega organa ali ustanove, ki bi iz ekonomsko-politič-ne strani proučevala problematiko celotnega kmetijstva in gozdarstva ter vsklajevala medsebojne odnose. Te stvari ni mogla rešiti GZZ. ker ne zajema vseh sektorjev lastništva in pa z ozirom na to. da je njena naloga predvsem organizacijsko-operativoo pomagati kmetijskim zadrugam.
vodnjo tako v zadružnem kot v državnem sektorju bremenijo mnoga nevsklajena ekonomska vprašanja kot n. pr. trzne cene, sistem kreditiranja, način trgovanja, amortizacija, dnevna politika itd. Vsa ta vprašanja se dostikrat rešujejo brez globljega poznavanja ekonomskih analiz na področju kmetijske proizvodnje in prodaje. Zaradi tega je nujno, da se sestavijo komisije, ki bodo na podlagi študija neke kmetijske panoge izdelale ekonomske analize, iz katerih bo razvidno sedanje stanje v dotični panogi in kaj je potrebno ukreniti ali spremeniti, da bo proizvodnja v isti lahko nemoten0 napredovala Le na podlagi tako pripravljenih predlogov bo zbornica lahko na merodajnih mestih tolmačila stvarno stanje v kmetijski produkciji.
3. Mnoga vprašanja iz med sebojnih odnosov kmetijstva in gozdarstva še niso rešena Ne pristopa se k reševanju teh vorašanj iz nekih skupnih gledišč, skozi katera bi se obdelali problemi, ki zadevajo na skupne interese. Cesto ie navada. da vidi vsaka stran le svoje koristi in jo kaj malo brigajo problemi drugega, nrav tak0 važnega sektorja. Zato je bilo nujno, da se je organizirala ustanova, ki bo z vidika skupnih interesov reševala stvari tako. kot je to v korist celot-
Občina Videm-Krsko dobiva novo In lepše lice
Predsednika občine tovariša Kukoviča sem dobil v njegovi pisarni. Rade volje se je odzval moji prošnji, naj pove nekaj besed o razgibani komunalni dejavnosti v Krškem. Pogovor pa je nanesel tudi na druge nič manj važne stvari. Le o sebi ni hotel nič povedati. Moral sem se zadovoljiti z znanim pregovorom, ki pravi: »Delo se samo hvali.«
MESTO VIDEM-KRSKO SPREMINJA SVOJO PODOBO
Iz dneva v dan je lepša podoba Krškega. S sredstvi občine so bila prebeljena nekatera poslopja. Sporazumno z lastniki obcestnih ograj in škarp — Co-terjem. Krigerjem in Bonom, so jih začeli odstranjevati in s tem razširjati cesto. Poleg kino dvorane rasteta iz tal kar dve stavbi: stanovanjska hiša in bodoči
Dom JLA. Obe stavbi bosta lahko že to leto služili svojemu namenu. V prvo se bodo vselili strokovnjaki, ki so nujno potrebni bodisi okraju ali občini, pa jih sedaj prav zaradi pomanjkanja stanovanj ni mogoče dobiti; v drugi bodo pa dobili oficirji in podoficirji bližnje garnizije svoje klubske prostore, ki jih do sedaj niso imeli.
Videm kar n; mogoče prepoznati, če dalj časa nisi bil v njem. Kot gobe po dežju so na hribčku naenkrat zrasli stanovanjski bloki. Poleg tovarne so zgradil-; olimpijski bazen, ki že služi svojemu namenu. Menda ni dneva, da ne bi bil poln otrok in odraslih, v njem pa se vršijo tudi že tekme v raznih plavalnih disciplinah. To je vsekakor velika pridobitev za Vi-dem-Krško, o katerem smo še nedavno govorili, da ni nobe-
nega življenja v njem. Tkidi povest o »dolgi vas:« je izgubila svojo popularnost, odkar se je začel Videm razvijati v pomemben delavski center, ki premore kar dve največji tovarni v državi.
DAVNA ZELJA KRČANOV —
VODOVOD — BO KMALU STVARNOST
Z vodovodom ne gre kar tako. Nesmiselno bi bilo namreč, če bi pričeli z gradnjo vodovoda še preden bo izdelan regulacijski načrt, po katerem se bo v bodoče razvijalo mesto, S tem pa je tesno povezano tudi vprašanje kanalizacije, asfaltiranja cest in pločnikov.
Občina je z dvema odstotkoma udeležena pri dobičku podjetij, kar bo dalo na leto okoli
4 milijone dinarjev. Ta znesek ______________
(Nadalje\ anje na 2. strani) vo ali prodajo.
r.ega gospodarstva odnosno d* bo stavila predlog za rešitev pri organih ljudske oblasti.
4. Kot izredno važen problem, kateremu se ni vso dobo_ po vojni posvečalo dovolj pažnje, je proizvodnja, predelava in prodaja mleka in mlečnih izdelkov. Znano je. da je mleko izredno važen artikel za ljudsko prehrano, posebno Pa še v mestih in industrijskih centrih. Vendar postaja to vprašanje vse bolj kritično za proizvajalca kot konsumenta. Ob sedanjih proizvodnih stroških je prodajna cena pri proizvajalcu razmeroma dokaj nizka, a potrošnik plačuje vseeno visoko ceno pri nakupu. Posredi so seveda stroški prevoza in režije mlečnih obratov in podjetij. Pred kratkim se je čitalo, da je naenkrat, preveč mleka, ki ne gre v prodajo, kar pa seveda ne drži z ozirom na obstoječe potrebe po mleku Sklenjeno je bilo, da se za rešitev tega vprašanja formira komisija, ki bo prav tako proučila problematiko mlekarstva v Slo\reniji in izdelala tozadevne predloge za rešitev tega vprašanja.
5. V dosedanji praksi je trgovina s kmetijskimi pridelki premalo povezana s proizvodnjo, tako da osnovni proizvajalci nimajo nobenega odločujočega vpliva na to trgovino. Razna odkupna podjetja ustvarjajo velike dohodke, katere po večini uporabljajo za nekmetijske investicije. Zato so delegati predlagali, da je take stvari tako postaviti, da bo trgovina v službi interesov in krepitve proizvajalcev Tudi v tem pogledu bo sekcija za trgovino in oskrbo kmetijstva in gozdarstva lahko odigrala zelo važno vlogo.
Po vsestranski diskusiji je bilo izraženo enotno gledišče, da bo Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo preko svojih ustanovljenih sekcij lahko odigrala izredno važno vlogo za daljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva. Ta njena vloga bo v realnem tolmačenju ekonomskega ir političnega stanja v celotni kmetijski proizvodnji ter katere ovire bo potrebno odločno odstranjevati.
Na koncu je bilo predloženo, da bj se naj vse KZ ki imaio že dokaj razširjeno svojo dejavnost, vključile kot članice pri Zbornici ter tako imele možnost sodelovanja pri zgoraj označenih izredno važnih vprašanjih. Isto velja seveda za vsa državna in zadružna posestva, zadružna trgovska podjetja in obrate, ki se bavPo s kmetijsko proizvodnjo, predela-
25. maja so se v našem okraju vršili
pionirski festivali
Vsa država se veseli ob rojstnem
V Krškem
rajanja
_____—   —evado stadkm.
n«« dnevu našega voditelja Po zvočniku so se razlegale po maršala Tita, prav posebno pa vsem ogromnem prostoru naj-
arouia	j/a-uir pv/ov.i »
radujejo ob tem dnevu naši I različnejše melodije.
pionirji. Saj je ta dan že več let tudi pionirski praznik.
Šele sredi popoldneva so se utrujeni, vendar zadovoljni in
2e več kot mesec dni so se razigrani pionirji vračali na pionirji vseh šol pripravljali, da svoje domove ta dan čim slovesneje proslavijo “
s pionirskim festivalom
Popoldne ob 16. uri je bilo šahovsko tekmovanje med
Letos so bile pionirske pro- krškimi gimnazijci in pripad-
slave po sektorjih. V krški sektor so bile vključene osnovne šole Videm, Zdole, Leskovec in Krško ter leskovška in krška gimnazija. Festival je bil na stadionu Matije Gubca v Kr-
nik-; JLA.
Da je festival tako dobro uspel, se moramo zahvaliti predvsem učiteljstvu, id se ni ustrašilo truda, da je ves nastopajoči drobiž izvedel vse toč-
šlcem. Prejšnji dan so pripadniki ke kar najbolje.
JLA postavil lesen oder, kjer so se izvajale točke kulturnega sporeda. Člani Partizana pa so pripravil; vse za potek telovadnega tekmovanja. Pionirji so okrasili tribune in oder z venci in zastavicami. Za Titov rojstni dan si je tudi mesto nadelo svečan izgled. S hiš so olapolale zastave.
V	torek, 25. maja, so pred deveto uro korakale proti stadionu dolge povorke pionirjev z godbo in harmonikarji. Tisoč dve sto pionirjev se je postavilo v četverorede pred odrom, levo tribuno so zasedli vojaki, glavno pa so zasedli zastopniki naše ljudske oblasti, oficirji JLA in starši otrok ter številni prijatelji mladine.
Ob devetih so ob zvokih državne himne, k; jo je igrala godba gasilskega društva Krško, pozdravili zastavo. Po zvočniku je nato pozdravil pionirje star borec, ljudski poslanec tov. Colarič. Zaprisegel je tudi najmlajše pionirje, ki so stali v prvih vrstah in jih opozoril na vestno izpolnjevanje pionirskih načel. Tov. poslancu se je v imenu najmlajših zahvalil pionir I. razreda osnovne šole Krško.
V	imenu mestne občine Vi-
Zastopniki ljudske oblasti, JLA, množične organizacije in občinstvo so pokazali polno razumevanje za pionirski festival in so pomagali v vsem, kjer smo potrebovali njihovo pomoč.
Priznanje ;n zahvalo smo dolžni posebno JLA, ki nam je dala na razpolago vse, kar smo potrebovali. Zahvaliti se moramo tudi gasilski godbi v Krškem, k; je spremljala pionirje v povorki, mestnemu podjetju elektromchanične' delavnice v Krškem, ki je ozvočilo ves prostori ter članom Partizana v Krškem.
V lahkoatletskem tekmovanju so bilj doseženi sledeč: rezultati:
Starejši pionirji:
L gimnazija Leskovec,
2.	gimnazija Krško,
3.	osnovna šola Krško,
4.	osnovna šola Zdole.
Starejše pionirke:
1.	gimnazija Leskovec,
2.	osnovna šola Krško,
3.	gimnazija Krško.
Mlajši pionirji:
L osnovna šola Leskovec,
2.	osnovna šola Videm,
3.	osnovna šota Krško,
4.	osnovna šola Zdole.
Mlajše pionirke:
1.	osnovna šola Videm,
2.	osnovna šola Leskovec.
Od posameznikov so zasedli prva mesta:
Starejši pionirji:
Tek na 80 m:	Riedl Karel,
Leskovec (6,9).
Skok v višino: Barbič Avgust, Leskovec (140 cm).
Met žogice: Habinc Bojan, Krško (15 točk — 8 krogov). Skok v daljino:	Riedl Karel,
Leskovec (4,5 m).
Starejše pionirke:
Skok v daljino: Andrejaš Fani, Krško (4,2 m).
Skok v višino: Štrubelj Meta •n Travnikar Monja, Krško (1,2).
Tek na 50 m:	Mežič Ana,
Leskovec (6,9).
Met žogice: Krevelj Karolina, Krško (7 krogov — 15 točk).
Mlajši pionirji in pionirke:
Skok v višino: Komac Lojze, Videm (115 cm)
Tek na 40 m: Šerbec Erih, Krško (6,4).
Skok v daljino: Salmič Peter, Leskovec (4,3 m).
Skok v višino: Škofij anc Anica, Leskovec (105 m).
Met žogice: Šalamon Mihaela, Čerajč Ljudmila, Videm (7 krogov).
Skok v daljino: Štern Kristina, Videm 3,6 m).
Tek na 40 m: Tomažič Hermina. Videm (6,3).
V Podbočju
25. maja t, L, na rojstni dan našega maršala Tita, smo imeli v Podbočju velik pionirski fc-
dem-Krško je pozdravil pionirje stival. tov. Hribar, v imenu JLA pa Prišli so k nam v spremstvu komandant garnizona tov. Ma- učiteljstva pionirji iz Kostanje-
taruga.
Po slavnostnem delu
vice, Čemeče vasi, Cerkelj, Podloga, Bušeče vasi, Brezja in
'.ome skupine, kola, rajalne in pred šolskim poslopjem na pre-telovadne vaje. Vsaka izmed šol majhnem športnem prostoru. ° -?nJ>ravi!a v°č pestrih, dobro Festival je otvoril tov. šolski naštudiranih točk, ki jih je upravitelj iz Podbočja z nago-cmstvo spremljalo z velikim vorom na vse navzoče, nakar je animanjem m izvajalce nagra- sledila pionirska himna kot po-i o z zivahmm ploskanjem. zdrav zastavi. Okrajni šolski in-Ko so se starejši pionirji odli- špektor tov. Venčeslav čopič je kovali s strumnim izvajanjem, mladini orisal življenje našega so mlajši navdušili občinstvo predsednika maršala, ki je po-s prisrčnostjo in ljubkostjo. Vsi stal od vaškega fantka in pa-otrcci so sc zelo potrudili, celo stirčka preko vajenca v obrti in
Zdolanom, ki so imeli za 1 seboj poldrugo uro dolgo pot, se ni poznala utrujenost. Kljub ob-
delavca v tovarni voditelj našega naroda, katerega spremlja pri vodstvu predanost naprednih
sežnemu sporedu so gledalci misli. Njegovo vodilo pri nje-
spremljali ves potek z zanimanjem, ker so se točke resne vsebine vrstile s posrečenimi šaljivimi prizorčki.
Da bo ostal festival v spominu. so vse točke tudi fotografirane.
Za zaključek slavnostnega dela so zapeli pionirsko himno. Sledil je fizkulturni del festivala.
Ves ogromni stadion so preplavili pionirji, začel se je pra-vi živžav. Na raznih mestih stadiona je bilo tekmovanje v teku, skokih v višino, skokih v daljino in metu žoge. Sred; stadiona so igrali odbojko, med dvema ognjema, košarko, nogomet, so se lovili, žogali, skratka, Pilo je__ splošno rajanje. Dobro razpoloženje je dvigalo še prijazno majsko sonce, ki je ves
V Blanci
Pionirji šol Blance, Sv. Antona m Studenca so težko pričakovali 25. maj, posebno pa jih je skrbelo, če bo to dan de ževen. In vendar je bil zanje prav lep in vesel dan.
Okrog 500 otrok je napolnilo 25. maja ob 9. uri veliko dvo rano v zadružnem domu na Blanci, kjer so pod vodstvom učiteljstva priredili dobri dve uri dolg in zelo lep program in tak0 veličastno počastili 62.
govem delu, pri vodstvu političnih organizacij, je edina misel:	storiti vse za delovnega
človeka.
Po tem opisu je sledila državna himna.
Ker vreme ni kazalo naklonjenosti, se je pričel izvajati najprej kulturo; spored, seveda še žal v nedograjeni dvorani Kmetijske zadruge.
Kulturni spored je obsegal sledeči spored:
1.	Gimnazijski pionirski pevski zbor iz Kostanjevice je odpel tri pesmi.
2.	Folklorna skupina iz Cerkelj je zaplesala kolo.
3.	Drogo dejanje »Pepclke« je odigral pionirski dramski krožek iz Kostanjevice.
4.	Pionirski pevski zbor iz Podbočja je zapel tri pesmi.
5.	Učene; iz Bušeče vasi so deklamirali pesem »Titu«.
6.	Gimnazijci iz Kostanjevice so deklamirali Prešernovo
Zdravljico.- v osmih jezikih.
7.	Dramski krožek pionirjev iz Podbočja je prikazal dvode-janko »Vedež«.
8.	Pionirji iz Vel. Fod!oga pa
Prvaki v teku: Starejši pionirji: Lopatič Jože in Smukovič Tončka, oba iz Cerkelj, od mlajših pionirjev Lekše Alfonz iz Podloga in Ajster Pavla iz Bučeče vasi. V metu žogice od starejših pionirjev Duhanič Avgust iz Podbočja in Pintarič iz Cerkelj; od mlajših pionirjev Kuhar Martin iz Podbočja, Bučar Andrej iz Podloga in Lakner Tilka iz Kostanjevice. Nato je sledila še kot zaključek tega festivala »lgra med dvema ognjema«, kjer je Kostanjevica premagala Cerklje, Podlog pa Podbočje.
Ugotavljamo, da je okrajno vodstvo prosvete na pravi poti, ker je uvedlo sektorske pionirske festivale. Iz bližnjih šol se prav lahko pionirji zberejo pod vodstvom učiteljev na osrednji šoli, ki je ba.š Podbočje. Koliko ®krbj je odpadlo staršem in učiteljem za prevoz otrok na te festivale.
Opazili smo, da so učenci veselih obrazov in s pesmijo prihajali in odhajali od nas. Naša vas je bila ta dan kot pravo mravljišče. Želimo, da se taki festivali še nadalje prirejajo v našem Podbočju. Pričakujemo Pa, da bo prihodnji festival že v popolnoma dograjeni dvorani; solsko poslopje pa, da bo tudi na zunaj kazalo pravo lice. Vprašanje športnega prostora pred solo bo tud; prav gotovo do tega časa rešeno v dobro šoli mnasi fizkulture željni mladini, kajti sedaj nima vsa ta mladina nobenega pravega prostora, kar je menda pri nas edinstveni pri-mer. Končno še omenjamo, da je bilo vreme ves dan kar po-voljno	p _
V Globokem
Na Titov rojstni dan so se zbrali v Globokem Pionirji iz Globokega, Pisec, Sromelj, Kapel in iz Stare vasi pod vodstvom učiteljstva. Obiskali so jih tudi tov. Zupančičeva in
V	Senovem
V	ponedeljek, po pouku, je oživela senovška cesto. Pred hišami so se zbirali pionirji z zastavicami in zelenjem, da okrase hiše, mimo katerih bo šla drugo jutro povorka. Vse je bilo praznično razpoloženo. Rudarji so z zanimanjem ogledovali krasitev poslopij m živahne pionirje, ki Sq se ob 14. uri vračali z dela. Tudi na igrišču je bil velik vrvež. Pripravljali so jame. progo, drogove za zastave, tribuno itd. Med pogovorom teh mladih delavcev pa si slišal: »Vreme, le da bi bilo lepo vreme!« Nato je Senovo objel mrak. Nešteto mladih src je zaspalo ob misli na jutrišnje slavje.
V	torek nas je zbudila iz sladkega spanja pionirska god-da, ki je naznanjala, da je napočil največji pionirski praznik — rojstni dan našega dragega, velikega voditelja, učitelja in prijatelja naših pionirjev — maršala Tita.
Ceste sc oživele. Pionirji so prihiteli od vseh strani proti lep0 okrašeni šoli. Ob S uri so se zbrali pionirji pred pošto, od koder je krenila povorka proti spomeniku padlih borcev. Na čelu povorke so korakal; pionirji z zastavicami, nato je šla godba, za nj0 gost iz OLO tov. Humer z našimi zastopniki oblasti in organizacij, zatem pa pionirji v uniformah in ostali. ; Pred spomenik so pionirji položili šopek, nato je krenila povorka proti igrišču. Pionirji so se zbrali pred tribuno. Prisrčno jih je pozdravila tov. Koželjeva v imenu DPM. Slavnostni govor je imel tov. Sterba. Nato so se pionirji razkropili po igrišču, kjer so se zabavali. Nekateri pa so preizkušali svoje zmogljivosti lahke atletike. Godba jih je zabavala. Ob 10. uri je odšla večina pionirjev v kin0 k predstavi, na igrišču so ostali atleti, odbojkarji in pionirji, ki so jim nad vse drage igre z žogo. Člani DPM so pionirje na igrišču pogostili. Z naj večjo ljubeznijo ici skrbjo so pripravili zanje okusno malico.
Zabava na igrišču je trajala vse do 13. ure, dokler se ni začel popoldanski program. Pionirji s0 napolnili dvorano, nastopajoči pa so začeli izvajati program. Nastopali so pionirji iz osnovne šole 'in gimnazije. Med programom so prišli na pionirsko slavje tudi zastopnici _ okrajnega DPM fov. Zupančičeva m Pirčeva ter inšpektor tov. Čopič. Pionirji so jih toplo pozdravili. Po programu so članice DPM zopet poskrbele za prigrizek nastopajočih in oddaljenih pionirjev. Mladina se je veselo vračala na domove. K lepi izvedbi pionirskega praznika je pripomoglo mnogo sevniških ljubiteljev mladine z eno samo izjemo, ki ni hotela prevzeti nobene naloge.
Tako smo na Senovem letos nraznovali rojstni dan maršala Tita.
Naj živi naš veliki voditelj!
D. K.
Občina Videm-Krško dobiva novo in lepše lice
(Nadaljevanje s 1. strani) bo porabljen za nakup vodovodnih cevi, ki so zelo drage. Nato se bo pričelo z gradnjo vodovoda, ki bo sprva priključen na bazen Celuloze, dokler-ne bo zgrajen oni v Dobravi.
GRADNJA CESTE VIDEM— ZDOLE JE V POLNEM RAZMAHU
Razveseljivo je dejstvo, da odlično napredujejo dela za izgradnjo ceste Videm—Zdole. Požrtvovalni Zdolčani pridno pomagajo, ker žele, da bi bila
Predsednik MOLO Videm-Krško tov. J. Kukovičič
cesta čimprej končana. V štirih dneh so tlakoval; kar 200 metrov ceste, kar je že lep uspeh. Če bo šlo tako naprej, bo to leto cesta zgotovljena.
Drugače pa je s cesto Krško —Gora. Načrti so že izdelani. Po trasi, ki je v načrtih, bi cesta prečkala vinograde nekaterih kmetovalcev, ki se seveda razburjajo in ne dovolijo, da bi cesta prečkala njihove vinograde. O tem se bodo v kratkem pogovorili na vaškem sestanku, ki bo v ta namen sklican. Vsekakor se bo treba odločiti za predvideno traso ali pa bo potrebno spremeniti načrte, kar bo povečalo stroške in zavlačevalo pričetek gradnje.
nekaj o problemih, ki
JIH BO TREBA REŠITI
Nujno bo zgraditi transformator na Zdolah, ki bi omogočil razširitev električnega omrežja do Pečic. H gradnji so pripravljeni prispevat- tudi prebivalci, ki žele boljšo luč, saj sedaj ob večernih urah sploh ne morejo uporabljati elektrike. Z izgrad-dnjo transformatorja bi bila odpravljena ta pomanjkljivost, hkrat; Pa bi se omogočila elektrifikacija vasi, kjer svetijo še vedno s petrolejem.
Treba bo tudi misliti na iz boljšanje javne razsvetljave \ Krškem in Vidmu, ker sedanja zaradi neekonomičnosti ne ustreza. Veliko cenejša in bolj ekonomična bi bila fluoroešcenč-na razsvetljava, ki je trajna, medtem ko stane sedanja na leto več kot 150.000 din.
V Pečicah, Koprivnici in Podsredi
»Ti, kaj praviš, kd0 b0 zmagi11-«. so se spraševali pečiški pionirji, ki so se v torek zjutraj zbirali pred šolo, da b; praznovali svoj praznik in obenem tudi Titov rojstni dan — 25. maj. Nekateri so nosili hodalke, drugi žoge, tretji cvetice — pa tudi na svoje želodčke niso pozabili. Se večje veselje pa je zavladaio, ko so zagledali klavirsko harmoniko, saj so ob njej vedno veseli. Razvrstili so se Po parih in iz vseh grl je zadonela pesem: »Bratje, le k soncu, svobodi«. Vsi, ki so gle-
so kot zadnjo točko predvajali Pirčeva ter tov. prof. Čopič iz I dali odhajajoče' malčke s° bUi gimnastično vajo »Mak« s pet- Krškega. Ko so odneli nionirsko	b L
gimnastično vajo »Mak« s pet jem. ki je bila zelo ljubka in efektna.
Po kulturnem sporedu je bila pred šolskim poslopjem tekma na ozkem pasu ob cesti, kajti šola še danes nima telovadišča.
rojstni dan tov Tita. Prav po- Kmalu teožemletka in se sc ne
sebno lepe so bile proste vaje Blančanov, prizorček 'z ječe Antončanov in belokranjska koIa Studenčanov. Tako veli-
častne in skrbno pripravljene ži'
ve, kje bo imela mladina telovadišče. Pionirji so tekmovali v skoku v višino in daljino, v teku nad 50 metrov in v metu
proslave na Blanci še ni bilo. Le žal, da je bilo odraslih ma-
lo. da bi videli, kaj vse zmorejo	.stal™ P^nirje
pionirji	Kostanjevice Selan Janez,
Po proslavi pa so vsi pionirji Pf^fa	Majda in Pa-
V skoku v višino so bili najboljši od starejših pionirjev iz
iz
in učiteljstvo šli čez Savo na gmajno, kjer so tekmovali z žogo »med dvema ognjema«.
Ta dan bo ostal vsem pionirjem v lepem spominu. Želeti bi bilo. da bi se tudi v bodoče vršile take množične proslave. Za ves trud in požrtvovalnost gre zahvala učiteljstvu vseh treh šol.	M. J.
cek Olga iz Podbočja. Od mlaj ših pionirjev pa:	Baškov-ec
Franc iz Podbočja in Pisek Marija iz Kostanjevice.
Pri skoku v daljavo od starejših pionirjev Strajnar Alojzij iz Kostanjevice in Smukovič
«--uou vvuitijajuce IT
Krškega. Ko so odpeli pionirsko I ganjeni, ker tak himno, jim je tov. Čopič v lepih besedah orisal življenje na šega maršala Tita, sledila je zaobljuba novosprejetih pionirjev, nakar so pionirji z lepim kulturnim sporedom (petjem, deklamacijami, zbornimj deklamacijami in plesom) dokazali, da so vredn; nositi ime »pionir«.
Po končanem kulturnem sporedu je sledilo tekmovanje v teku, skoku v višino in daljino ter v metanju žoge.
Kino KZ Globoko je po končanima tekmovanju priredilo otrokom le proti povračilu efektivnih stroškov filmsko predstavo: angleški mladinski film »Božične pustolovščine«.
Otroci so bili s sporedom in filmom zadovoljni in si žele še več takih pestrih dni. Novo-sprejetim pionirjem pa bo dan
rn Ki •	_	---,	* v.jjJ<X UU Učili
Tončka iz Cerkelj; od mlajših: ; njihovega sprejema med Titove Zugič Marjan in Stefanic Ma- ' pionirje ostal v spominu vse lija, oba iz Cerkelj	I dnj življenja.	D. V
_	___ _____ veseliti in
srečnih otrok še niso videli. Na nebu je bilo nekaj črnih oblakov, ki pa so kmalu izginili in nasmejana lica so obsvetljevali sončni žarki. Pesmi, ki so se vrstile druga za drugo, so naznanjale ljudem, da je ta dan praznik ki bo potekel- v veselju in pesmi. Mladi pečiški popotniki so se pomikali po stezi ki vodi čez Orlico, mimo pod-sredskega gradu v Podsredo. Prispeli so tudi pionirji it Koprivnice. Na travniku je stal oder, ki je bil okrašen s cveticami, med zastavami pa je visela slika tov Tita z ustreznim napisom.
Pionirka iz Podsreda je želela vsem dobrodošlico, šolski upravitelj tov. Stropnik Da je opisal življenjsko pot tov." Tita. Za tem so sledile pevskt- točke, deklamacije, kratke igre, narodni otroški plesi, ki so jih uvajale folklorne skupine pi-
nasmejali, ko so nam pionirke iz Koprivnice spekle potico Zal pa nas je bilo preveč, da bi jo vsi okusili. Tudi cicibani so doživeli presenečenje. Pred pionirsko zastavo, sliko tovariša Tita in vsemi ostalimi so obljubili, da bodo hodili po stopinjah, ki jih je nakazal tov. Tito, da bi tako bilj vredni zaupanja, ki so ga izrazili starejši pionir j' s tem, da so jih sprejeli v pionirsko organizacijo.
Zatem je sledil športni del praznovanja. V teku štafet so zmagali Pcčičani, Na igrišču je postalo prav živahno, ker je že prva tekma pokazala, da je uspeh odvisen tudi od požrtvovalnosti. To so dokazali v naslednji točki, ko so podsredski pionirji z vrvjo privlekli s seboj Pečičane in kasneje tudi Koprivničane. Sledila ie šaljiva točka, in sicer hoja s hodalka-rru. Veliko zanimanja in znanja so pokazali pionirji s skoki v višino. Skakali so 1.25 m. in končno je Pečičane preskočil Koprivničan za 5 cm in postavil nepremostljiv rekord tesa tekmovanja, in sicer 1.30 m. Odlično so skakali tudi Podsred-čani, žal pa so imeli večkrat smolo. Svoj neuspeh v skokih pa so popravili v podajanju žoge preko glave. Največ zanimanja pa je bilo za igr0 »Med dvema ognjema«. Borba se ie odvijala med ne?iškimi in pod-sredskimi pionirji. Vsi so dobro igrali in je bilo težk0 prerokovati zmago Sreča za Pečice ,je bila v tem do je
Krško bo slej ko prej moralo dobiti avtomobilsko zvezo s Kozjem. Sedaj vozi avtobus iz Brestanice, kar je vsekakor neugodno za številne potnike, ki morajo peš iz Brestanice v Krško in obratno, če hočejo potovati v smeri Kozjega.
Občina je sklenila nastaviti še enega cestarja, Iti bo skrbel za čistočo v samem mestu. Ta ukrep pa ne bo rodil uspeha, če ne bodo tudi sami prebivalci podprli občine v prizadevanju, da postane Krško eno najlepših in najbolj čistih mestec v Sloveniji. To pa ne bo kmalu, če bodo nekateri meščani stepali rjuhe na cesto, izlivali vodo prav tja itd.!
Tovariš Kukovičič je menil, da bo treba razmišljati o popolni gimnaziji, do katere ima pravico številno delavstvo Vidma, Kostanjevice, Senovega, Sevnice in Krmelja. V teh krajih žive že sedaj okoli 600 otrok, katerim bi morali nuditi možnost obiskovanja gimnazije. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da se Videm—Krško razširja, saj se je v zadnjih letih povečalo število prebivalstva od 3000 na 5700. Z dograditvam največje tovarne časopisnega papirja na Balkanu pa se bo to število še povečalo.
O vseh teh problemih bodo morali razpravljati tudi na zborih volivcev, ki se bodo vršili junija meseca. Pozabiti ne bodo smeli tudi na tržnico, spomenik in druge stvari, o katerih se mnogo razpravlja med občani, ni pa še prišlo do realizacije.
TUDI KRČANI IN VIDEMČANI BODO PROSLAVILI DAN. KO SO ZAČELI Z UPOROM PROTI OKUPATORJU
Pripravljalni odbor je že razpravljal o vseh pomembnih dogodkih, ki so se zgodili v letih okupacije. Odločil se je za 12. september 1944, ko je prišla partizanska patrulja na Videm, za nekaj časa onesposobila tovarno celuloze, napadla hiše zagrizenih Kočevarjev v Stari vasi in omogočila odhod v partizane več kot tridesetim ljudem. Ta odločitev pa je naletela na odpor pri tistih ljudeh, Iti so bil; tudi sami aktivni pripadniki NOV. Pravijo, da je še pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili veliko prej. Na primer miniranje železniškega mostu pri Vahčiču na Vidmu leta 1941. Se pomembnejši dogodek, ki se je zgodil že junija meseca 1941 pa je bil prvi upor krških fantov (Kaplanovi, Preskarjevi in drugi), ki so takoj po razpadu stare Jugoslavije pričeli zbirat; municijo in jo skrivati v Živki, razpečavati propagandni material in se tako pripravljati na upor proti okupatorju. Zal so bili pozneje izdani in ustreljen:, kar pa ne jemlje pomembnosti velikemu dogodku, ki je odjeknil ne samo po krški dolini, ampak po vsej Sloveniji.
Prav je, da pripravljalni odbor še enkrat razpravlja o tem.
L mestno bi bilo, da hi k razpravi pritegnili tudi občane, predvsem pa tiste ljudi, Iti so bili aktivni borci ali aktivisti v času NOB. Razpravo o občinskem prazniku pa je treba povezati s spomenikom padlim borcem, ki bo moral biti na vsak način izdelan do dneva, proslavljal občinski
ko se bo praznik.
Šetinc
Jkrajni telovadni nastop
bo jutri v nedeljo, 6. maja. na stadionu Matije Gubca v Krškem. Predvidoma bo nastopilo okrog 450 telovadcev in telovadk.
Zato v nedeljo vsi na stadion!
O poteku nastopa kakor tudi okrajnega tekmovanja na orodju in akademskih sestavah v Sevnici bomo poročali v prihodnji številki.
onirjev Vsi pa smo se od srca igri sodelovalo nekaj »razvitih
junakov«, ki so metali žogo skoraj s staro topovsko brzino in tudi zmagali. Ker pa s0 Pod-sredčani takoj napoved ;i povratno tekmo, ki se bo cc, -rala v Pečicah, zmaga še ni zaključena.
Vsem so želodčki naznan-ali, da je že popoldne. Skoro tisoč otroških rok je mahalo po zraku. ko smo se poslavljal; in se napotili proti domu.' V vseh srcih je vzklila želja, da bi se še večkrat sestali in pokazali uspehe, ki smo jih dosegli pri delu. Pionirji pa so obljubljali, da se^ bodo še releje oprijeli dela m tako postali vred-' sinovi Titove Jugoslavije. s s
KMETIJSKI RAŽSIEDI
Na B’zeljskem so Izstrelili prve rakete proti toči.
Ze novoletna številka Posavskega tednika je pr,nesla članek o uporabi raket proti toči. Takrat je bila ta zamisel se v povojnih, lahko rečemo — v oblaku.
Po prizadevanju OLO Krško ter Državnega zavarovalnega zavoda v Ljubljani smo pr:šli končno do raket. To se pravi, da bomo letos streljali proti toči tudj v našem okraju, in sicer na Bizeljskem in Pišecah, kjer je nekaj strelskih hišic že zgrajenih, ostale pa dograjujejo in upamo, da bodo do prve nevihte dograjene tudi še nedograjene hišice.
V	nedeljo, 23. maja, je bil v zadružnem domu na Bizeljskem sestanek vseh strelcev obeh sektorjev (Pišece in Bizeljsko). Na ta sestanek sta prišla iz Ljubljane tov. dr. Reya in tov. Kovač Štefan, ki sta dala strelcem potrebna navodila. Ker je streljanje proti toči novost ne le za Pišečane in Bizeljčane, temveč za vso Jugoslavijo, razen okolico Zemuna in Goriških brd, kjer so uporabljali rakete proti toči že lansko leto, bom v kratkem opisal potek tega, lahko rečem zgodovinskega dogodka.
V	zadružnem domu se je zbralo poleg 45 strelcev še kakih 200 domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju in potem poskusni izstrelitvi dveh raket.
Vsy prisotne je najprej pozdravil direktor DOZ Krško tov. Bukovec, nato je tov. Kovač Štefan, uslužbenec DOZ iz Ljubljane, povedal med drugim:
»Ze od nekdaj se je človek skušal boriti proti toči (uporaba možnarjev). Ker se tj ni'so obnesli, je postalo edino uspešno le zavarovanje (pasivno zavarovanje), pri čemer v primeru toče pridelka ne rešiš, dobiš pa škodo povrnjeno od DOZ. To pasivno zavarovanje proti toči pa bomo skušali v bodoče izpopolniti še z aktivnim zavarovanjem — to je raketami. Jasno je namreč, da moramo za zdaj razumeti streljanje z raketami kot drag eksperiment, ki je kmete v Italiji in Franciji že prepričal o uspešnosti. Tam so prišli celo tako daleč, da kmetje -sami kupujejo rakete (rakete so. tam cenejše), ker so se pač izkazale učinkovite. Pri nas pa je to novost, ki nas lahko prvo ali drugo leto razočara. Nikjer namreč ne piše, da so rakete 100-odstotno učinkovite. V Franciji kaže dolgoletno povprečje v raznih področjih različno učinkovitost (škoda je zmanjšana za 50 do 70 odstotkov),
kov.to, sicer bi se ne širila uporaba raket —, vendar pa bomo lahko šele čez 5 let (5 let traja namreč poskus) rekli : rakete so uspešne in pasivno zavarovanje ni več potrebno. Do tedaj pa je nujno, da si kmet zavaruje svoje pridelke še pasivno — z zavarovanjem. Ako se bo pokazal uspeh, tedaj bo DOZ znižal premije zavarovanj. Po drugi strani je važno poudariti še to, da prihaja denar za aktivno obrambo proti toči (za nakup raket) prav iz zavarovanj proti toči. Torej za zdaj naj bi bilo načelo : ne samo eno in ne samo drugo. Pasivno in aktivno zavarovanje se izpopolnjujeta in je zato najboljša pot.
Nato je tov, dr. Reya razložil sestavo raket, njihovo uporabo in podal nasvete za pravilno organizacijo streljanja. Bistvo njegovega predavanja je :
Rakete so sestavljene iz pogonskega dela, ki vsebuje smodnik, in eksplozivnega dela, ki vsebuje eksplozive (šedit) in srebrov jodid, to je kemična snov, ki ima v oblaku to nalogo, da
pri eksploziji rakete v oblaku takoj sublimira, se spremeni v prav majhne kristale, ki služijo kot kondenzacijska jedra ter s tem pomagajo ustvariti milijarde in milijarde drobnih zrn toče, ki se v padu skozi toplejše plasti zraka raztope v dež. Dr. Reya je govoril v svojem predavanju o nastanku toče v oblaku, o izbiri pravega trenutka streljanja ter o vsakokratnem poročanju po nevihti.
Po predavanju so ustrelili za poskušnjo dve raketi. Poskus je uspel. Rakete so v pravilnem letu dosegle višino kakih tisoč do tisoč dve sto metrov, kjer so eksplodirale. Ta poskus je navdušil vse prisotne strelce in vinogradnike. Želimo samo to, da bi bili strelci vestni in da bi nam prinesle rakete uspeh, s kakršnim se že ponašajo Francozi in Italijani ter naši primorci.
Naj še povem, da bo vsega 24 postaj — za zdaj pa imamo že 100 raket, ki so jih pripeljali v soboto.
Posebna zahvala gre ustanovam, ki so finansirale ta eksperiment: OLO Krško, DOZ Ljubljana, OZZ Krško ter KZ Pišece, Bizeljsko in Brežice in pa vsem vinogradnikom, ki so s prostovoljnim delom pokazali voljo za skupnost in bogatejšo letino.	M. P.
Zastopal" sem naš ©kra|
Ob dolgih, pustih zimskih dnevih smo pionirji naše šole pridno šahirali. Imeli smo o dr e dno prvenstvo, kjer sem zasedel tretje mesto. Na sektorskem prvenstvu sem si pridobil pravico sodelovati na okrajnem prvenstvu, ki je bilo aprila.
Na tem prvenstvu sem mati ral več svojih tovarišev in tako sem bil določen, da grem v Ljubljano na republiško prvenstvo. Pridno sem še nadalje šahiral in se pripravljal na ta, za mene veliki dan.
Nestrpno sem pričakoval ta dan. Vedno sem štel, koliko noči bo treba še prespati. Vedno jih je bilo manj. Ostala je še ena, a tudi ta je že prešla.
15. maja smo se odpeljali v Ljubljano, Spremljal nas je tov. Roš. V Bresternici in Sevnici so se nam pridružili še ostali tovariši. Vso pot do Ljubljane smo govorili samo o šahu.
V Ljubljani smo se podali v Dom JLA, kjer je bilo tekmovanje.
Bili smo slovesno sprejeti. Pozdravila nas je podpredsednica Zveze prijateljev mladine Ida Klanjšek, v imenu Šahovske zveze Slovenije pa tov. Ludvik Gabrovšek.
Pričeli smo z igranjem. Ni bilo lahko:	Slovenija je velika in
tekmovalcev je mnogo. Zasedli smo 6, mesto v ekipnem pr-
iz Artič, ki je postal pionirski prvak Slovenije. Jaz pa sem tri partije dobil, dve pa izgubil.
Po končanem tekmovanju smo si ogledali Ljubljano in počasi krenili na postajo, da se popeljemo domov.
Ta dan mi bo ostal živ v spominu. Bil je to zame velik dogodek. Zdaj, ko je čas učenja, pa z veseljem predelujem snov, ki nam jo razlagajo v šoli. Na šah ne pozabim. Ob prostem času že igram, Sah je moja na j ljubša in najlepša igra.
Zgomba Braco Kajuhov odred Videm
Pohitimo s prijavo dajatve krvi!
Okrajni sindikalni svet Krško je na svoji seji dne 2. junija 1954 razpravljal med drugim tudi o tem, kako poteka akcija za zbiranje priprav o prostovoljni oddaji krvi. Bliža se namreč čas, ko bo prišla ekipa iz Ljubljane v svrho odvzema krvi od tistih tovarišev in tovarišic, ki se zavedajo, da je brezplačna in prostovoljna poklonitev nekaj gramov krvi potrebnim socialistično dejanje, ki je mnogokrat tudi edina rešitev nekega človeka.
Člani predsedstva OSS se tega dobro zavedajo, zato sp se
odstotkov).	venstvu. Od starejših pionirjev . tudi na tej seji vsi do zadnjega
Streljanje proti toči ie učin- pa se je dobro plasiral Preskar | prijavili za podaritev krvi Pri-
lsgp@d Godove pei$i
Nekaj o zdravstvenem domu
Občinski ljudski odbor je lan: uspel uvesti sejmske dneve, ki so velika pridobitev za občino. Ni pa takrat mislil, da bi bilo dobro uvesti tudi tržne dneve. S tem bi bilo zelo ustreženo poj trošnikom, ki morajo sedaj za vsako malenkost v oddaljene Brežice ali Krško. Ustreženo pa bj bilo tudi posestnikom, ki bi lahko prodali svoje pridelke doma.
Prav bi bilo, da bi bili tržni dnevi vsak petek. Kajti posest-niki bi lahko šli v soboto v Brežice, če ne bi mogli prodati
in tržnih dnevih v Cerkljah
svojih pridelkov v petek v Cerkljah
O tem naj odborniki razmišljajo Saj ne bo škodilo občinski blagajni, če bo imela majhne dohodke tudi od tržnih dnevov.
Številni, zdravniške pomoči potrebni občani mi narekujejo, da ponovim apel na pristojne faktorje, k; so odgovorni za obnovo Zdravstvenega doma. Cernu požrtvovalnost Cerkljanov, ki so z delom, materialom in denarjem	pomagali	zgraditi
Zdravstveni dom, če sedaj ne služi svojemu namenu?
Klun Ivan
1 ® P €* c i c
V četrtek, 27. maja 1954, je bil
DnJfj h — h n -	— - 1' -
v Pečicah zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 54 volilnih upravičencev, zastopniki množičnih organizacij, občinskega ljudskega odbora in pa predsednik OLO Krško tov. Tone Zupančič, ki je obenem tudi poslanec za naš okoliš. Med volivci je zavladalo veliko veselje, ker so videli — verjetno prvič v svojem življenju — v svoji sredini tudi poslanca,
Po izčrpnem poročilu predsednika Obč. LO tov. Zupana so začeli volivci razpravljati o cesti, ki se bo začela v doglednem času graditi v smeri Pečice — Poklek. Nekateri so bili mnenja, naj bi bila speljana skozi Pečice, drugi pa so bilj mnenja, naj se spelje skozi Križe. Tov. Zupančič je dal volivcem nekaj pojasnil in končno so se odločili, da bo speljana skozi Križe. Gozdna uprava pa bo speljala cesto od pbdsredskega gradu na omenjeno cesto in s tem bosta povezani tudi vasi Osredek ;n Pečice.
Tov. šolski upravitelj je poro čal o višinj odobrenega investicijskega kredita za dograditev šole. Iz dela je razvidno, da bodo vsa dela v kratkem že izvršena. Navzoči so obljubili, da bodo za šolski vodnjak udarniško napeljali pesek in ves potrebni material, mladinci pa so sprejeli nalogo, da bodo udarniško skopali jamo in stregli zidarjem. Pokazala se je tudi rana, ki razjeda kulturni nivo naše okolice: pomanjkanje primernega prostora za igre in druge kulturne prireditve, okraj pa je oddaljen 16 km od Brežic — kulturnega centra.
Govorili so še o važnih gospodarskih vprašanjih.
javila sta se še tudi tov. Bevk Slava in Lovše Lado.
OSS smatra, da bodo Po tem vzgledu postopili vsi člani sindikata in se do 10. junija prijavili vsem odborom, ki te prijave sprejemajo.	-r-
Ob zaklj'učku se je delovni predsednik tov. Jagrič zahvalil za številno udeležbo in tov. Zupančiču za delo in zanimanje za naš okoliš, ki je v času NOB mnogo žrtvoval za svobodo in je bil do sedaj v gospodarskem oziru med zadnjimi v okraju. Isto so izrazili tudi volivci, ki žele, da bi se še večkrat sestali, ker se zavedajo, da si s skupnimi močmj gradijo lepšo bodočnost.
S. S.
M LESKOVCA
V nedeljo, dne 13. junija, bo občina Leskovec pri Krškem praznovala svoj pr v; občinski praznik Praznik je posvečen dnevu vrnitve, ker So se pred devetimi leti ravno v mesecu juniju vračali prebivalci te občine iz pregnanstva, kamor jih je 1. 1941 preselil okupator.
Priprave za praznik so zelo obširne. Vsa društva in organizacije pri pripravah sodelujejo in se tudi same pripravljajo, da bodo čim bolj svečano ta dan proslavili. Za praznik bodo odkrilj med drugim tudi spominsko ploščo vsem padlim v NOB iz območja občine. Obnavlja pa se tudi spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Program praznovanja je zelo pester. Dejansko se začne praznovanje že v petek, ko se bo uprizorila drama Volkodlaki v Vel. Podlogu. V soboto pa bodo komemoracije pred spomenikom padlih v Krakovskem gozdu. V nedeljo pa se bo že predpoldne vršila lokalna razstava v samem Leskovcu. Popoldne pa je slovesna otvoritev spominske plošče padlim, k; je vzidana v Zadružnem dimu. Po odkritju pa bo še kulturen program kjer bodo sodelovala vsa društva.
Tildi mladina v Cerkljah dela
V zadnjem času se je aktivnost mladine v Cerkljah zelo povečala, kar nam pričajo doseženi uspehi. V mesecu aprilu in maju so se mladinci večkrat sestali kot pQ navadi, saj so bili pred njimi dnevi, ki jih je treba proslaviti.
Kakor vsako leto je tudi letos mladina dostojno proslavila dan delovnega ljudstva — prvi maj. Na večer pred 1. majem so se zbrali zlasti najmlajši mladinci, kateri So poskrbeli, da je vas dobila praznično lice. V središču vasi so postavili dva slavoloka, a na vidna mesta pribili več parol in zastavic.
20. maja je mladina sodelovala tudi pri Titovi štafeti. V počastitev Titovega rojstnega dne je mladinsko vodstvo pripravilo slavnostno konferenco, ki se je vršila 23. maja. Dopoldne istega dne so mladinke okrasile dvorano in Titovo sliko s cvetjem, zelenjem in zastavami. Konference so se udeležili organizirani in tudi neorganizirani mladinci ter sekretar osnovne organizacije ZK Cerklje tov. Zupančič Jože, ki je podal politično poročilo. Nato je sledilo organizacijsko poro-
lepo proslavljala državne praznike, da je mladinska organizacija vestno skrbela za predelavo referatov V. kongresa LMJ in LM3, da so se sestanki v minulem letu zlasti v Cerkljah vršili redno. Teže pa je z zbiranjem mladine v Črešnjicah, ker ji je bila odvzeta mladinska soba. Novega prostora mladina na Črešnjicah še nima io s tem je ovirano delo 30 mladincem. Organizacijskemu poročilu so sledile volitve. Mladinci so izvolili nov 'bbčinskl komite LMS Cerklje. Izvoljeni so bili res -..najboljši mladinci, zato smo prepričani, da bo mladinska organizacija v bodoče dosegala še lepše uspehe. Na konferenci je bil govor tudi o delu mladine v raznih društvih. o mladini izven organizacije, o bodočem delu itd.
V zadnjem času se mladina osnovne organizacije Cerklje prav skrbno pripravlja na mladinsko akademijo. Na programu bodo pevske točke, spevoigra »Vasovalcu in folklora. Upamo, da bomo mladinsko akademijo lahko videli v prvi polovici junija.
Razveseljive uspehe je mla-
čilo za osnovno mladinsko or- j dina iz Cerkelj in Črešnlic do-ganizacijo Cerklje in Crešnjice, j segla predvsem le na kuitur-iz katerega je bilo razvidno, đa j nem področju. V bodoče bomo sta obe osnovni organizaciji poživili še ostale panoge dela dosegli lepše uspehe na kultur-; ter odstranili slabosti, ki po-nem področju, saj sta v teku i vzročajo neuspeh. Edino na ta enega leta uprizorili štiri igre. \ način bomo dvignili mladinsko Nadalje je bilo v poročilu po-i organizacijo na višino, ki ji pri-udarjeno, da je mladina prav pada.	-er
Vtisi s tretjega kongresa ZKS
Ob pogledu na Ljubljano, ki je dobila praznično lice, me je navdal ponos spričo mojega poslanstva. ki so mi ga naložili komunisti. Kako tudi ne bi bil srečen ob misli, da bom enakopraven delegat med prekaljenimi borci za pravice delavskega razreda. Čez čas bom sedel v isti dvorani, kjer bodo tudi Kardelj, Leskošek, Marinko. Tomšičeva, Potrč, Ziherl in drugi. Morda bo na kongresu tudi Tito? Da, Tito! Tako zelo sem si želel, da bi prišel v našo sredo. Potem bi ga lahko videl od blizu in slišal govoriti preprosto in od srca, kot zna samo on. To pa ni bila samo moja želja.
Številni stebri na peronu ljubljanske postaje so bili malone zaviti v zastave. Pred vhodom so parkirale limuzine, ki so nam dajale upanje da bomo kmalu videli Tita.
Zavili smo p0 Miklošičevi cesti proti unionski dvorani. Nad glavami so plapolale zastave, kakor bi nam zaželele dobrodošlico. Mimo nas pa so hiteli ljudje ki so se nam zde.i tud: praznični.
Unionska dvorana ni bila več takšna kakršno sem poznal prej. Zadnie dni nred kongresom. so to preuredTi. da je lahko čista in lepa sprejela delegate.
Pred vhodom v dvorano so stali delegati v. gručah in se prisrčno pomenkovali. Od vsepovsod so prišli: s Primorske, Gorenjske. Koroške Dolenjske. Štajerske Trsta itd. Pogled mi je nehote obstal na gruči delegatov. ki je stala pri vhodu. Kdo je malj človek, ki -nekaj razlaga okoli stoječim delegatom? Ali ni to narodni heroj Daki. legendarni borec, o katerem se še danes rad0 pogovarja staro in mlado? Da, to je on. In koliko je še takih, ki
so bili v dneh borbe strah in trepet za sovražnika ..
Ze nekaj pred deseto uro je bila dvorana polna delegatov, balkon pa so zasedli številni gostje. Neka; po deseti uri je stopil v . kongresno dvorano tovariš Edvard Kardelj v spremstvu članov CK ZK Slovenije. Njegov prihod so delegati stoje pozdravili z večminutnim ploskanjem. Nato je tovariš Marinko otvcril kongres Njegove besede:	»Tovariši delegati,
otvarjam tretji kongres ZKS«, so me spomnile na ilegalne partijske konference, o katerih sem
čital. Koliko se je od takrat spremenilo. Nič več se ni treba skrivati komunistom, kajti domovina je svobodna in na oblasti je delovno ljudstvo. Kadar pa se komunisti sestanejo, je še vedno tako, kot je bilo včasih:	»Tovariši komunisti,
otvarjam ..Koliko topline, zaupanja in tovariške prisrčnosti je v teh besedah, ki so namenjene vsem:	ministrom,
direktorjem, političnim delavcem kmetom, delavcem in študentom. Ali nj prav v tem naše edinstvo in monolitnost?
Tovariš Boris Kraigher, ki je
prvi dan vodil delo kongresa, je prečital pismo tovariša Tita. Besede:	»Dragi tovariši, vem,
upali ste. da bom prišel na vaš kongres ...« so nas razočarale. Nismo zamerili tovarišu Titu, saj se prav dobro zavedamo, da so ga zadržali važni državniški posli, vendar nam je bil0 hudo...
Zvečer nam ni bilo treba veliko razmišljati, kam bi šli. V Drami je bila na sporedu Shakespearova dram3 »Romeo in Julija«, v Operi Rossinijev »Seviljski brivec«, v kinu Sloga jugoslovanski film »Daleč je sonce«, v kinu Komuna angleški film »Henrik V« itd. To pa ni bila vsa kulturna hrana, ki jo je to pot premogla Ljub-
ljana. V umetniški galeriji so razstavljali slikarji - umetniki, pod galerijo pa fotografi vsega sveta. V Domu LM je bila razstava »Deset let Državne varnosti«. Kdor je hotel gledati cirkuško predstavo, je moral iti v Tivoli, pa tudi za one, ki so bolehali na suhem grlu, je bilo preskrbljeno.
Drugi dan je kongres nadaljeval delo v komisijah. Mene je najbolj zanimala komisija za ideološka vprašanja, zato sem se odločil zanjo. Zasedala je v Domu sindikatov. Vsi vidnejši kulturni delavci So bili tu zbrani: Ziherl, Regent, Majhen in drugi. V diskusiji so izrekli mnogo stvari, ki so bile objavljene v dnevnem časopisju. Tudi delegata iz našega okraja — tovariš Dernač in tovarišica Albinca — sta diskutirala. Naši delegati pa so sodelovali v razpravi tudi v komisiji za družbeno samoupravljanje in komisiji za organizacijsko-poli-tična vprašanja.
Popoldne je prisostvoval delu komisije za ideološka vprašanja tovariš Edvard Kardelj. V odmoru je prišla k njemu tovarišica Albinca Mali (narodni heroj iz našega okraja) in se z njim dalj časa prijateljsko pomenkovala. Zanimal se je, kakšna je politična situacija v Brežicah, kakšni so tam ljudje itd. Seveda ga je zanimalo tudi. kako živi, kje je zaposlen mož in kako ;c z otroki.
Razgovor med tovarišem Edvardom Kardeljem in narodnim herojem tovarišico Albinc0 Mali je bil prava poslastica za fotoreporterja. ki ju je ujel na sliko.
Tretji dr n se ie tov. Roziki Bohinčevi posrečilo zbrati večino krških delegatov in jih postaviti v pozor pred fotoreporterja. Na sredo je postavila narodnega heroja Alberta Jakopi ča-Kajtimira, ki nam je slovesno obljubil, da nam bo poslal slike. V tej številki žal slike še ne moremo priobčiti, kčr tov. Kajtimir še ni izpolnil obljube.
Zadnji dan kongresa j e bilo v prostoru pred unionsko dvorano zelo živahno. Kdo vse se ni tu srečal? Prisluhnil sem razgovoru dveh starejših delegatov. »Kje sva se zadnjič videla.« je vprašal manjši večjega. »Ali se ne spominjaš več? Skupaj sva napadala turjaški grad . « Tudi brez obujanja spominov ni šlo. Albinca nam je pripovedovala o svoji materi. ki je veliko pomagala partizanom. Spomnila se je tudi doživljaja, k0 je skupaj z Da-kijem in še nekaterimi drugimi pognala Italijane v beg. čeprav so bili le-ti v premoči... Zanimivo je tudi pripovedovala, kako so jo z zvezanimi očmi peljali iz bolnišnice, ki je bila skrita v temnem Ragu. čeprav je dobro vedela za pot, ker je tudi sama pomagala graditi barake ... itd.
Za Centralni komite je kandidiralo več delegatov, kot pa jih je bilo izvoljenih. Kljub temu pa so bili izvoljeni samo najboljši komunisti, ki že dolga leta stojijo na čelu Partije in zato uživajo zaupanje komunistov. Nitj enega delegata Pa ni bilo. ki ne bi oddal svo-5 ega glas” za tovariš o Kardelja, Leskoška in Marinka.
Izvolitev Centralnega komiteja smo poze) ra vili z dolgotrajnim ploskanjem, nakar je zaigrala internacionala. Dvorano smo zapuščali zadovoljni, ker smo opravili veliko poslanstvo, in odločni, da nadaljujemo borbo do končne zmage — izgradnje socializma.
Delegata tovariša Dernač in Rozika sta še obiskala našo študente. ki študirajo v Ljubljani. Večina jih je organizirana v klubu, ki se imen tv e »Posavski akademski klub«.. Na sestanku sta se z njimi razgovarjala o njihovem delu. Obljubili so, da bodo v času počitnic nastopili s kulturnimi točkami v vaseh našega okraja, s čimer bodo pripomogli k poživitvi bulturno-prosvetnega dela.
FIZKUITURA IM ŠPORT
Državna reprezentanca vaterpola nas je zapustila
Ta teden je moštvo državne reprezentance vaterpola zapustilo videmski bazen in Videm sploh. Nič več ne bomo mogli občudovati naše državne favorite v plavanju, v igri vaterpola, navijati za A ali za B moštvo. Sleherno popoldne je bilo v zadnjih 14 dneh polno odraslih kakor tudi otrok, ki so se gnetli okrog bazena, da ne bi niti za trenutek izgubili žoge iz oči, ki so si jo včasih z neverjetno hitrostjo podajali igralci.
Za zaključek so v nedeljo dopoldne priredili plavalne tekme, kjer so sodelovali tudi naši pionirji in mladinci.
Od pionirjev — letnikov 1942 — je zasedel prvo mesto Milan Zgomba, ki je preplaval 25 metrov v 22 sekundah. Od letnikov 1940-41 je bil prvi Milan Kreutz, ki je preplaval 25 m v času 21,20”. Od mladincev je zasedel prvo mesto Janez Lampe, ki je preplava] 50 m v 31 sekundah.
Nato so tekmovali državni prvaki v plavanju, ki so dosegli naslednje rezultate:
200 m crawl Milan Jager (Mladost Zagreb) 2:18,3;
200 m metuljček Niko Troja-novič (Mornar. Split) 2:43,8; I
200 m prsno klasično Meto Kvadranti (Primorje, Reka) 2:57,4;
100 m hrbtno Vojko Vitovič (Mladost, Zagreb) 1:15,0.
Temu je sledila še štafeta 4x50 m, kjer so preplavali ing. Bakašun, Ivkovič, Mihajlov in Štakula v času 1:51,6.
Sledila je še tekma v vaterpolu med A in B moštvom, kjer je zmagalo B moštvo z rezultatom 0:3.
Popoldne je Tovarna celuloze in papirja priredila na Lib-ni skromno zakusko v slovo vaterpolistom. kjer so igrali, peli in plesali," da je bilo veselje. Slučajno sem naletela na trenerja. ki sem ga zaprosila za kratek razgovor. Rade volje se je odzval mojemu povabilu in mi povedal precej stvari, od katerih sem skušala le najvažnejše prenesti na papir in ki bodo prebivalce našega okraja prav gotovo zanimale.
Z nedeljskim tekmovanjem so odbralj državne prvake v plavanju, ki bodo zastopali našo državo na evropskem prvenstvu v Turinu. Prav tako je bila določena reprezentanca vaterpola, ki se bo pomerila z Avstrijci v Hercegnovem.
S 14~dnevnim bivanjem v
Končana so taborjenja pred vojaške vzgoje
Prejšnji teden je bilo v Sevnici zaključeno 7-dnevno taborjenje predvojaške vzgoje in s tem tudi spomladanska taborjenja v Krškem okraju.
Ob prihodu v tabor sem takoj opazila pripravljene kovčke, nahrbtnike .in vse kar so prinesli s seboj; vse se je pripravljalo na odhod.
Ko so se postrojih in raporti-rali, jim je v poljudni obliki major Hbhkraut iz Ljubljane opisal pomen taborjenja, v imenu OKZK pa je pripadnikom predvojaške vzgoje govoril tovariš Karej Štrukelj.
V našem okraju so se vršila štiri taborjenja predvojaške vzgoje, ki se jih je udeležilo skupaj 1076 mladincev. Prav tako taborjenje je bilo v Kostanjevici, kjer so mladinci prav dobro obvladali predavanja, v streljanju pa so dosegli 3,21 točk, kar je za tako mlade fante že kar lep uspeh Prebivali so v kostanje-viškem gradu, ki so ga olepšali. Pred gradom so uredili park v obliki petokrake zvezde, v sredini pa posadili cvetlice v napisu Tito.
Dva tabora sta bila na Bizeljskem, prav tako v gradu, kjer so mladinci napravili vsa vrata, očistili grad in zgodovinske spomenike okoli njega. Na Bizeljskem jih je obiskal pomočnik generala polkovnik Vlado Vodopivec, kj je vse navzoče pohvalil, posebno pa še komandanta tabora kapetana Dušana Opačiča in vse nastav-nike. Pripomnil je, da so taborjenja predvojaške vzgoje v krškem okraju med najboljšimi v Sloveniji. Mladincem pa je čestital k uspehom, ki so jih v tako kratkem času dosegli. V streljanju so na primer dosegli 3,41 točk.
Taborjenje na ekonomiji v Sevnici ni prav nič zaostajalo za prejšnjimi. Vse je bilo lepo
snažno, fantje disciplinirani itd. Pri kuhinji sem opazila dnevni red, ki je pričal o delu mladincev: »ureditev postelj, čiščenje prostorov, smotra, politična nas tava« in podobno je bito pisano na njem. Zaposleni so bili torej ves dan. V nedeljo, 23. maja, pa so imeli zvečer ob 11. uri »uzbunu«. Da so se oblekli in bili pripravljeni za odhod, so porabili 7 minut Komandirji čet so vršili dnevne priprave s komandirji vodov, ti pa s komandirji oddelenj. Pouk se je vršil po edinicah.
Naj omenim še to, da so na taborjenju v Sevnici bili tudi štirje pionirji, kj so prišli prostovoljno. V dopoldanskih urah so biti v šoti, popoldne pa so vaditi z ostalimi mladinci. Med njimi je bi; tudi mali Milan Rebuza, ki se je ob koncu taborjenja zahvalil komandantu kap. Opačiču za gostoljubnost in obljubil, da se bo še v bodoče pridno učil, na jesensko taborjenje pa — če bo smel — bo zopet prišel.
V streljanju so dosegli 3,43 točk, od 282 mladincev pa je bito 26 pohvaljenih pred zborom.
Taborjenje predvojaške vzgoje v našem okraju je zelo dobro potekalo, za to gre v prvi vrsti zahvala komandantu kapetanu Opačiču, inštruktorju tovarišu Filipčiču kot vsem ostalim na-stavnikom, k; so se resnično trudili, da je poteklo vse v najlepšem redu. Mladinci pa so mnogo pridobili in jeseni bodo radi zopet prišli.
Taborjenje predvojaške vzgoje je potrebno zato, da bi bili mladinci ob prihodu v Armado sposobni in seznanjeni z osnovnimi stvarmi, ki so potrebne vojakom, s čimer bi olajšali delo starejšim vojaškim kadrom. V zvezj s tem bi bil tudi skrajšan vojaški rok, pri čemer bi znatno pridobilo naše gospodarstvo.
i Vidmu so zaključili prvi del I priprav za šampionat. Drugi del priprav ne bo na Vidmu, ker jim ne ustreza klima, pač pa je videmska dolina po izjavi trenerja odlična za spomladanski trening. Tud; bazen ne ustreza pogojem, ker je dva metra preozek in preptitev. V glavnem pa so biti zelo zadovoljni, saj jim je Tovarna celuloze in papirja nudila vso materialno pomoč.
Letošnji spomladanski trening je bil za vaterpoliste najpomembnejši doslej. Vadili so v prvi vrsti za evropsko prvenstvo. medtem ko bo srečanje z Avstrijo prijateljsko in zato izid tekme ne bo igral važne vloge. Kljub pomanjkljivostim pa bodo prihodnje leto, če bodo le imel; možnost, zopet radi prišli v Videm.
*
V nedeljo, 6. junija, se srečata na zelenem polju dva doti goletna rivala v prvenstveni nogometni tekmi tkzv. derby-tekmi Krško : Brežice.
Tekma bo na stadionu Matije Gubca v Krškem po okrajnem telovadnem nastopu.
Obe moštvi nastopita v najmočnejših postavah. Zanimanje za to tekmo je ogromno. Če zmaSa Krško, mora Brežice prepustiti Rogatcu I, mesto na tablici.
Krško bo dalo vse iz sebe, da se oddolži za lanski poraz 1:0 v Brežicah.
KINO BREŽICE
4.	do 6. junija ameriški film »OZLOGLAŠENA«. Cary Grant In Ingrid Bergman. FN* 14
8.	do 10. junija angleški "film »OBRNI KLJUČ NALAHKO« Tvone Mitchel in Terenec Morgan.
KINO KRŠKO
5.	do 6. junija angleški letalski vohunski film »MREŽA«.
9.	do 10. junija mehiški zabavni film »CANTTFLAS MUŠKETIR«.
KINO SEVNICA
5. do 6. junija angleški barvni film »KNJIGA O DŽUNGLI«.
KINO DOBOVA
c5" *L 6- juniia italijanski film
»SEVILJSKI BRIVEC«.
KINO KOSTANJEVICA
5. do 6. junija francoski film
»PARMSKA KARTUZIJA«.
SEJMI:
v okraju Krško:
5. junija v Podsredi, 7, junija v Kapelah, 8. junija v Cerkljah in 12. junija v Brežicah.
v okraju Celje:
7- junija v Slivnici pri Celju, 9. junija v Pilštajnu, 13. junija v Rogatcu.
Sejem v Cerkljah ob Krki:
V torek, dne 8. junija se vrši. v Cerkljah ob Krti veliki živinski, konjsk; in kramarski sejem. Prodajalci in kupci vabljeni!
Šiviljski tečaj
Po najnovejšem pariškem in dunajskem sistemu bo »Model-
!?«wr J31?'«* iz Za8reba odprl šiviljski tečaj v Krškem, koti-
** ti se javilo zadostno število tečajnic. V tečaj se sprej-Y?a.ka ženska oseba nad 16 let. Tečaj bo vsak dan od 18. do 20, ure, ali pa ob času, ki b; tečajnicam najbolj ustrezaL
Zaradi vpisa in točnejših po-datkov se obm ite na naslov:
Modeli« A. Grčiča, Zagreb, Praška ulica 10.
Odgovor kritiku Radikalne kure
V Posavskem tedniku z dne 7. V, 1954 smo čitali kritiko o »Radikalni kuri«, ki jo je uprizoril KUD Globoko.
Prav lepo se zahvaljujem kritiku, ker je kritika bila zdrava, v nekih ozirih celo premila. Zaslužili so jo tudi tisti igralci, ki so bili tako rekoč pohvaljeni.
Vendar je po mojem mnenju napravil kritik veliko napako, ker s tako kritiko se morala igralca le podira, ne pa dviguje. Kritika naj bi bila sicer ostra, vendar naj bi vsebovala samo ime vloge, ne pa igralca. Prepričan sem, da tako imensko kritiziran igralec, posebno če je še obdarovan s pridevkom »sentimentalna devica ali težak«, ne bo več stopil na oder, ako-ravno bi mogoče igra zahtevala takšno osebo. Če bi pa bila kritizirana samo vloga, bi igralec tiste vloge dobro vedel, da je to zadelo njega in bi se za drugo igro pripravil bolj korenito, ker kritika ne bi delovala nanj tako poniževalno kakor v tem primeru.
Zato bi prosil kritika te igre, ker je menda inteligentna oseba, da napravi v bodoče še bolj ostro kritiko, vendar naj ome-ni samo vlogo, ne pa imena nosilca vloge.
Peterkovič Jože
¥
KAJ LJUDJE VSE KRADEJO
Od sobote, 29. maja, na nedeljo, 30. maja, je neznan storilec ukradel upokojencu v Podbočju tri rože-lončnice z lončki in podstavk; vred. To je morala hiti le tatica, katere pamet meji še na vražah, češ: »rožo moraš ukrasti, ako hočeš da ti uspeva«! Nehajte v našem stoletju s takim; bedarijam; in ne delajte ljudem škode.	p
p4fue
pripoveduje...
Zadnjič sem se vračal iz v restavracijo spremenjene krške kavarne proti domu. Tak sve-čanosten dogodek je bito treba seveda zaliti, nisem ga zalival sam, zalival; so ga tudi drugi. Tako sem po poti domov našel pred krško banko znano krško dobričino napolnjeno do vrhunca z maligani, ki je slonela na oknu banke in tiščala glavo na železno omrežje. Prvotno sem mislil, da mu je slabo, zato ga vprašam: »Hej, tovariš, kaj pa je s teboj? Ali imaš kak napad?« Nato mi on mimo odgovori: »Veš. Pepče, poslušam kako v banki obresti tečejo!« Pustil sem mu veselje, če že nima denarja, naj vsaj posluša kako obresti tečejo. Sklenil som pa, da bom naslednjega dne tudi jaz šel poslušat na okno banke, in to ne kako obresti tečejo, pač pa kdaj bo kolektiv banke sklenil odpraviti napis, ki je v novejšem času zablestel nad vhodom v banko, in ki se glasi: »Gemeindespar-kasse Gurkfeld«.
Viri dohodkov, od katerih človek živi, so različni. Pretežna večina ljudi si služi kruh z delom. dočim sj posameznik; skušajo na najrazličnejše načine olajšati in olepšati življenje. Na žalost imamo slučaje, ko večinoma oče ali pa še celo mati izkorišča otroške doklade za veseljačenje in popivanje. Neredko ste lahko priča, kako
n BREŽIC
Živahna razprava o gradnji novih poslovnih stavb za Prevez se je razvila na zadnji seji gospodarskega sveta. Del gospodarskih svetnikov je bil mnenja, da ne bi bito smotrno zidati na novo, ko ima tik železniške postaje Gozdno gospodarstvo garaže, ki jih v bližnji bodočnosti sploh ne bo več potrebovalo, in ko ima velik neizkoriščen prostor tam blizu tudi Agroservis. Zato so se na pobudo gospodarskega sveta sporazumeli odgovorni predstavniki Prevoza, Gozdnega gospodarstva ;n Agroservisa, da se čimprej oni sami sestanejo in rešijo to vprašanje prostorov, ki jih potrebuje Prevoz.
Zanimiv gradbeni »spor«. Poleg hiše zdravnika dr. Pečka je I pričel zidati novo stanovanjsko hišo Božo Sarnbarek, tako da je vogal hiše obrnjen na Prešernovo cesto. Čeprav je mestni urbanistični svet dal pristanek za to gradnjo in je tudi okrajni ljudski odbor izdal potrebno gradoeno dovoljenje, jc občinski odbor kasneje protestiral proti takemu dovoljenju in zahteval njegov popravek, grad-nja pa naj bi se takoj ustavila.
S slednjim zahtevkom občinski odbor sicer ni uspel, na protest pa okraj še ni odgovoril.
Nove označbe naselij se gla-®iio; Lenart namesto Št. Lenart, Čmc namesto Črnec, samostojno naselje postane Gornji Lenart namesto dosedanjega Gornjega Št. Lenarta.
Nova pravila za ustanove s samostojnim finansiranjem (vodovod, pogrebni zavod itd.) je predlagal gospodarski svet. Plenum občinskega odbora pa je unel proti temu osnutku toliko
pomislekov, da je predlog gospodarskega sveta odbil. Izvoljena je komisija odbornikov, ki bo zadevo ponovno pretresla ob sodelovanju zastopnikov Narodne banke.
Brivnice ob ponedeljkih. Občinski odbor je izrazil potrebo, da bj brežiške brivnice tudi ob ponedeljkih poslovale. V poletnih mesecih prihaja v naše mesto mnogo tujcev, ki pogosto iščejo brivnice. Zadostovalo bi tudi_ dežurno poslovanje. O najboljši rešitvi te zadeve bodo odločili brivci sami.
Regulacijski načrt za mestni predel Hrastnico je bil sprejet na poslednji seji LOMO potem, ko sta ga odbornikom obrazložila ing. Mišič in tehnik Šam-barek.
Bivša stanovanjska komisija
bo zopet prevzela svoje posle za hiše Splošnega ljudskega premoženja, in sicer za toliko časa, ua pnene poslovati stanovanj-ska skupnost. Tako je sklenil občinski odbor.
Mestno remontno podjetje je
sklenilo ustanoviti občinski odbor. V podjetje bi stopil gradbeni kolektiv Gorišek. Začasno vodstvo naj b; prevzel Rihard Rosbaud.
Uslužbensko mesto pomožnega matičarja je bito na novo sistemizirano pri naši mestni občini. Gre za sedmega občinskega uslužbenca.
Nov občinski odbornik v če-
trti volilni enoti Brežina Franc Požar je bil po poročilu verifikacijske komisije pravilno izvoljen. Zato je ljudski odbor mestne občine potrdil njegov mandat. Novi odbornik je bil že zaprisežen na zadnjj seji LOMO
modruje tak izkoriščevalec otroških doklad prj praznem litru: »Tako, Micko sem že zapil, žejen sem pa še, bom pa še Jožeka načel; tako, gostilničar, še en liter, še ga bomo pili, saj imam denar, ko Jožeka zapijcin mi ostaneta še Janez in Štefka. Da pa ne bo Micka preveč užaljena, bom prihodnji mesec zapil najprej Jožeka!«
Tako oče! Otroci pa raztrgani, zanemarjeni, brez šolskih potrebščin! Kaj pravijo k temu občinski ljudski odbori v krajih, kjer se to dogaja?
M>pn — '.i
?!?!?!?!?!?!?!?!
Pozdravlja Vas Pepče
Dobriča Cosič:
OGLASI IN OBJAVE
Zadružno trgovsko podjetje »POSAVJE® Krško razpisuje
mesto feekretarja podjetja
Pogoji: ekonomska ati pravna fakulteta ali ekonomska srednja šola s prakso alt nižja izobrazba z daljšo pravno prakso, obvladanjem administrativno-pravnih poslov ter s strokovnim izpitom v upravni ali ekonomski komcrc-ialn; stroki. Ponudbe pošljite do 15. junija 1954 upravnemu odboru podjetja z dokazili v strokovni izobrazbi, praks; in z življenjepisom.
STAVBNO PARCELO, v naravi travnik, prodam pri kapelici Staravas-Videm. Pojasnila iz prijaznosti pri Slavici Tomažič. Videm, občinska tehtnica.
PRODAM kompletno lepo spalni oo iz trdega lesa. Bregar, Savska pot 2, Videm.
DALEČ JE SONCE...
V nekaj minutah so že stekli čez progo in se znašli na njivah, kjer jih je pred ognjem zakrival železniški nasip.
Partizan; so se glasno klicali, objemali in od veselja poljublja, li. Pavle je osuplo in presenečeno, da so tako lahko prišli čez Moravo, onemogel sedel v sneg. Približa! se mu je Vuk in ga molče krepko objel. Vuk se ni mogel glasno veseliti.
Pavle se je spomnil strahu pred bunkerjem; v njem je buh-njj plamen sramu. ,Kaj mi je bilo? Čemu sem se zbal? Bojana 1 je videia, da sem se zbal..." j »Tovariši! Djurdje je obležal!
ranjen!« je kriknil Nikola.
»Djurdje? Kje je ostal?« se je j odzval Pavle in skočil pokonci, i »Čez progo, pri zadnjih hišah j ga je zadel mitraljez. Nekdo od teh novih se je zbal in ga ni od- j v’eke' oro-V.etn Zdajle so mi povedali. Eh, da bi prav na kon_ cu izgubil glavo Ponj grem!«
• Skupaj greva! Pokliči tistega, ki ti je bi; povedati«
»Daleč je, tovariš komisar!« se je ta oglasil.
»Pojdi z nama!« se je zadrl Pavle in z Nikolom planil preko železniškega nasipa.
Pavletu je skoraj prišlo prav, da se znova izpostavlja nevarno, sti. Kakor da bj se želel sam sebi maščevati zaradi strahu pred bunkerjem: Prostor, ki so ga morati prekoračiti, ko so se vračali po Djurdja, so Nemci obstreljevali z mitraljezom. Tekli so čez vrtove in sadovnjake. Partizan, ki jih je vodil, se je ustavil in dejal:
»Glejte, tamle je ostal. Ob tistile dolgi hiši,« se mu ni dalo dalje.
»Za menoj!« je ukazal Pavle.
»Kje je?« ga je vprašal Nikola.
»?>e naprej.«
»Odsluženec! Djurdje! Tu Nikola.« ga je začel klicati Nikola.
V njihovi bližini je zasikala raketa, udarila v jablanove veje. se razpršila in osvetila sadov-
njak in bližnje poslopje. Vrgli so se v sneg.
»Tamle je I Tamle je!« je vzkliknil Nikola, ki je bil opazil j Djurdja.
| »Djurdje! Tu sta Nikola in Pavic! • •. Okrog okna si smrkal, norec! Dolgove si hotel poplačati, a?« ga je ošteva! Nikola.
»Bežita od tod! Vidiš, kako kosijo ... Pazi na svojo pipco, ' ne motovili preveč...« je stoka-1 joče odgovarjal Djurdje.
»Molči! Nos ti bom stoike!, samo da te prej spravim iz tegale! Zaradi vdove bi glavo izgubil. Prekleto sj reven partizan!«
»Ne uganjajte sedaj norčij!« je dejal Pavle.
Dvignila sta se in se privlekla ! k Djurdju.
»Kam s; ranjen, nesrečnik?« je nežneje spregovoril Nikola.
»Nekam po nogah me je kresnilo ...«
»Kako nekam?«
»Tako, ne vem kam ne morem se dvigniti. Dobro me je vsekalo...«
»Tudi jaz vidim, da te je dobro!«
Ker ga dva nista mogla nositi, je Nikola počepnil in dejal:
»Objem; me okrog vratu! Zaradi tvoje butaste glave moramo imeti takšnele muke!«
»Mo-o-lči, kočar...« je zastokal Djurdje in se ga oprijel okrog vratu.
Nikola se je dvignil in sklo^ njen pohitel preko utice. Pavle je stopil za njima.
Djurdju so se noge zapletale in zatikale ob plotove, ki jih je bi! Pavle podiral pred Nikolom, čim dlje so ga nosili, tem bolj je stokal in ječal od bolečin.
»Potrpi, nesreča!... Sam si iskal hudiča! Zdaj pa potrpi!« se je jezil Nikola na Djurdjevo stokanje in sploh ni hotel dovoliti, da bi ga Pavle zamenjal.
»Naj, lahko sam .. Nosim svojo nesrečo in sramoto ... Ni mi težka.«
»Dovolj je . ne morem te poslušati .. . dovolj, prosim te!« je ugovarjal Djurdje.
Stežka so prišli čez progo. Jedro se je bilo potegnilo globlje v polje. Vuk je pustil tri' ljudi, da so jih počakali; ti so zamenjali Nikola.
Pavie je hodil za njimi in mol-
čal: čutil je hudo onemoglost in utrujenost. Želel si je sesti v sneg in se tu v vetru, dežju, snegu in streljanju s kom pogovoriti. O tem, kar je sedaj čutil in razmišljal, je lahko pripovedoval samo Uču. Njega ni.
Tudi največje veselje je v vojni le kratko. Podirajo ga tisti, ki nenehno in nepričakovano padajo.
Pozno ponoč; se je Jevta vrača! iz vasi s hrano za ranjence in prispel do kolibe pod Belo steno. Od tam je do partizanske boiniš- ; niče ponoči in v snegu dobri dve , planinsk; uri. Upehan in prepo-ten se je ustavil, odložil nahrbt- ; nik in nekajkrat glasno vzdihnil, j Jevta je dolgo živel in delal z j živino in se je naučil pogovarjati ! s svojimi živalskimi prijatelji; to mu je sčasoma prešlo v navado, j da je glasno mislH in se sam s seboj pogovarjal.
... Kam čem sedaj v trdem j mraku? Vrat si bom zlomil po tisti skali. Bj mogel reči, da so j lačni — ne bi. Hranim jih kot j golobčke! Švabi so odšli s pla- | nine. Lahko prinesem tudi jutri | zjutraj Mesec vzide ob svitu, pa j se bom zgodaj odpravi! Ne. j ne bom; Samo malo si Bom od-
počil in sj kaj potisnil v kljun, se ogrel in odrinil. Raje spim kakor dremljem. Varno je —varno! ... Imam čutarico žganja, nerodno bi bito, če bi jo videl Boža, povedal bo Pavletu, nato pa: »Tovariš Jevta, vate sem imel na j več je zaupanje ... Tako sem te spoštoval . . . mislil sem te sprejeti za člana ... mislil sem te postaviti za okrajno oblast ... ti pa piješ? Kaj si mi obljubljal ob slovesu? A?« Cernu hudiča jo je vzel?! Pa stara slivovka, pa žganjevec, pa iz soda iz murvinih dog Navrtal me je Steva kot zobna bolezen . . Malo si bom odpočil in večerjal. Čutarico bom izpil in, ko bom šel v Medvedje luknje, bo vsa udarila ven skozj znoj.
Jevta je vstopil v kolibo, si z nožem nacepil treščic in naglo in spretno napravil ogenj. Ko se je razgorel, je odtrgaj od kolibe dva bukova strelja in ju položil na ogenj.
t... Pravi blagos’ov je takle ogenj! Če nimaš ogn:a v hiši. je vre prazno in brez duše. Kakor hitro pa zakuriš, vse oživ; in se razveseli. Kar bolj prijetno je živeti V tej samoti, v planini, bi človeka brez oonig še groza požrla Pred onniem pa beži zver in vsaka pošast.1