¦ ¦ ¦ ¦ Politične vesti. ¦ ¦ ¦ ¦ t..........................................................j i Člen 15. volilnega zakona. Ta člen, radi j kterega je nastala kriza v vladi, se glasi: ! Uradniki in vsi, ki se drugače nahajajo v ; državni službi, kakor tudi predsedniki občin, i izgube, ako bi bili izvoljeni za poslanca in j bi sprejeli mandat, svoje mesto. Svoje uradno mesto obdrže skupno s poslanskim mandatom : j 1. ministri v službi . in na razpoloženju; 2. člani državnega sveta; 3. izredni poslaniki, diplomati in člani agencij v inozemstvu ; 4-predsedniki in člani višjih sodišč in sodišč prve stopnje; 5. profesorji vseučilišč, srednješolskih in strokovnih šol; 6. inženirji in zdravniki, ki so v državni službi; 7. vpokojeni uradniki na razpoloženju; 8. ban, odnosno predsedniki pokrajinskih vlad. Učitelj ne imej pasivne voiilne pravice. V prejšnji avstrijski državi je mogel biti izvoljen za poslanca vsak, torej tudi kterikoli uradnik, ne da bi izgubil s tem svojo urad-! niško službo. V Srbiji je bilo to drugače. ! Tam državni uradnik ni mogel biti poslanec; ako je po izvolitvi sprejel man lat državnega poslanca, je izgubil svojo službo. Kaj naj se zgodi v novem volilnem redu za Jugoslavijo? 1 Nekterim višjim uradnikom so priznali to pra-[ vico, drugim pa in nižjim uradnikom kakor | tudi učiteljem so jo odrekli po vladinem '¦ načrtu, ki so ga izdelali srbski radikalci s Protičom načelu. Značilno je bilo vedenje . naše klerikalne stranke. Ti zahtevajo pri nas v Sloveniji najširšo volilno pravico, pri ob-! činskem volilnem redu so jo raztegnili tudi : na ženske; v Beogradu pa se družijo s Pro-J tičem in oropajo tako volilne pravice uči-| teljstvo, ki je dosedaj imelo to pravico. Kakor v zasmeh, so o volilni brezpravnosti učitelj-stva razpravljali prav tiste dni, ko je bilo na stotine učiteljstva zbranega v Beogradu iz vseh delov naše države. Zato se je v skupščini dobila le večina poslancem, ki so se sramovali vladinega nazadnjaškega predloga, glasovali za pasivno volilno pravico učiteljev ter s tem izzvali vladino krizo. Lahi kriče po vojni. Da pomire za nekaj časa revolucijarno gibanje v Italiji, kriče nacionalistični voditelji, naj začne Italija vojsko z Jugoslavijo. Ker so Lahi v Albaniji popolnoma tepeni, se tolažijo, da bi imeli z Jugoslovani lažji posel. Naša vlada in italijanska grozodejstva. Naša vlada je takoj po dognanih grozodejstvih storila vse potrebne korake. Zahteva zaščito naših rojakov v zasedenih krajih. Na Reki, kjer še vedno divjajo D'Annunzijeve čete, naj se ustanovi mednarodna policija. Zahteva zadoščenje za našo misijo v Trstu. Naša vlada pri vrhovnem zavezniškem Svetu. Proti italijanskim divjaštvom v zasedenem ozemlju se je pritožila naša vlada pri vrhovnem zavezniškem svetu, kažoč na nev-zdržnost položaja. Italijanska grozodejstva jemljejo Italijanom pravico, da bi gospodovali nad našimi rojaki. Jadransko vprašanje naj se pravično reši, potem bo mir. Srbi za naše rojake. Narodni poslanci iz zasedenega ozemlja so bili pri vojnem ministru. Po avdijtnci je izjavil eden izmed poslancev: Srbi niso ostali še nikomur ničesar dolžni, najmanje pa bodo kaj ostali dolžni Italiji. Zasedba Apaške kotline. Avstrijci so po mirovnih določilih zapustili desni breg Mure (apaško kotlino). Dne 18. julija so zasele izpraznjeno ozemlje naše čete, upravo pa so prevzele civilne oblasti. Razdrta proga Špilje Radgona. Pri mirovni pogodbi nam mora biti zagotovljen prost prevozni promet po železnici med Špiljem iu Radgono. Koliko je Nemcem do izvršitve mirovne pogodbe, kaže najboljše, da so razdrli to progo pri Cmureku in Špilju Jtalijanska grozodejstva proti Slovencem i in Hrvatom v zasedenem ozemlju se nadaljujejo. Italijani bi radi s silo iztrebili naše prebivalstvo. Njihovo tiranstvo je še hujše, i nego je bilo avstrijsko 1. 1914.