SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIII. (8)
No. (Štev.) 15

“ E 8 L O V E N1A LIBRE”

BUENOS AIRES,
14. APRILA (ABRIL) 1955

RAAB V MOSKVI

Edesiove težave

Kakor zahodni zavezniki, tako se tu¬
di Sovjetska zveza pripravlja na konfe¬
renco štirih, ki bo verjetno v jeseni. To¬
da pred pogajanji med vzhodom in za¬
hodom je treba spraviti s poti tiste te¬
žave, ki da so dosedaj preprečevale skle¬
nitev sporazumov med vzhodom in za¬
hodom. Sovjeti in njihovi zavezniki za¬
htevajo, da bi morali zahodni zavezniki
nehati z ustvarjanjem oporišč v drža¬
vah, ki meje na vzhodni blok in so po
tolmačenju komunistov izhodišča za
napad na Sovjetsko zvezo. Zahodni za¬
vezniki, zlasti ZDA pa zahtevajo, da mo¬
rajo pred pogajanji za sporazum sovje¬
ti dokazati, da mislijo resnično na po¬
ravnavo. To pa bi mogli sovjeti najlažje
^dokazati, ako pokažejo dobro voljo pri
glavnih problemih, ki so na dnevnem
redu. Med take probleme pa spada rav¬
no sklenitev posebne pogodbe, ki so jo
zahodni in vzhodni zavezniki lobljubi-
li Avstriji, ko so v 1. 1942 v Moskvi pod¬
pisali pogodbo, s' katero so obljubili
Avstriji osvoboditev in popolno suve¬
renost.

Te dni je prišel v Moskvo avstrijski
kancler Raab na čelu velike avstrijske
delegacije. Prišel je tja na vabilo sovjet¬
ske vlade. Ko je izstopil iz letala, se je
v posebni izjavi po radiu zahvalil sov¬
jetski vladi zato, da so prav sovjetske
čete pred desetimi leti “osvobodile”
Dunaj in odstranile fašizem, ki ga je
Hitlerjeva Nemčija vsilila Avstriji.
Zahvalil se je Rusom za osvoboditev, pri
tem pa je opustil, da bi se zahvalil še
za desetletno okupacijo, ki jo mora
Avstrija prenašati prav zaradi sovjetov.
Deset let so izdelovali na posebnih kon¬
ferencah besedilo državne pogodbe, ki
naj bi Avstriji vrnila njeno svobodo in
suverenost, a je bila ravno sovjetska de¬
legacija tista, ki je končni sporazum in
podpis take pogodbe preprečevala. V
vseh bistvenih zadevah je bil že dose¬
žen sporazum, le malo dobre volje bi bi¬
lo treba, pa bi pogodba mogla biti že
pred leti uveljavljena in bi se mogla
končati okupacija, ki Avstrijo toliko
stane. Toda sovjeti so končni podpis
zavlačevali, ker so pogodbo vezali na
celo vrsto drugih evropskih problemov.
Ako bi bili ti tako razvozljani, kakor bi
to prijalo sovjetom, bi sovjeti šele do¬
pustili podpis avstrijske pogodbe.

Sovjetska diplomacija letos ratifikaci¬
je pariških dogovorov ni mogla prepre¬
čiti. V Moskvi to sklenili, da se mora¬
jo pogajati z zahodnimi zavezniki. Prva
taka konferenca bo baje že v juliju te¬
ga leta in kaj bi bilo bolj primerno kot
to, da bi na tej konferenci vsi štirje
zastopniki skupno sprejeli končno bese¬
dilo avstrijske pogodbe in jo tudi pod¬
pisali.

Harmonija med tistimi, ki so podpisa¬
li prvo moskovsko izjavo o bodoči Av¬
striji, ne bi mogla biti lepše ponazorje¬
na kot pa tako, da bi na to konferenco
štirih povabili kanclerja Raaba in mu
tam izročili pogodbo, ki vrača Avstriji
suverenost v zarji poravnave, ki se bi
tako napovedovala vsej Evropi.

Toda v Moskvi mislijo drugače. Pred-
no bi moral biti na konferenci štirih
razgovor o Avstriji, so v Moskvo pozva¬
li avstrijsko delegacijo in ji pripravili
sicer nad vse slovesen sprejem, dejan¬
sko pa že nakazali, kakšna bodi “suvere¬
nost” Avstrije v okviru, kakor si ga za¬
mišlja Sovjetska zveza. Avstrija bi do¬
bila suverenost, ako se v Moskvi obve¬
že, da ne bo sklepala nobenih vojaških
dogovorov in ako pristane na to, da ne
bo z nikomer sklepala pogodb o carin¬
ski ali gospodarski uniji. Slednje je si¬
cer določeno zato, da bi se preprečil
Arschluss z Nemčijo, dejansko pa po¬
meni mnogo več, ker jemlje avstrijski
zunanji politiki skoraj vso svobodo. Bo¬
doča Avstrija (brez zaveznikov in po¬
roštev) bi se morala odločiti za popol¬
no nevtralnost, toda to nevtralnost bi
moral nazadnje vendarle nekdo porošt-
vovati. Taka poroštva je nevtralnost
Švice prejela v listinah, ki so zaključe¬
vale sklepe dunajskega kongresa v 1.
1815 in taka poroštva je dobila Belgija
!. 1838 na konferenci v Londonu. Švica
ie svojo nevtralnost lepo ohranila vse
do danes, belgijska je bila v enem sto¬
letju dvakrat kruto kršena. V Moskvi
obljubljajo, da bodo o pogodbi, ki naj
zavaruje nevtralnost Avstrije pozneje
govorili, za enkrat se naj avstrijska vla-

Sir Winston Churchill je odstopil in
odšel s predsedstva vlade s pompom, ki
ni redek samo v angleški, ampak v sve¬
tovni zgodovini. Že danes mu kritiki in
zgodovinarji prisojajo sloves, da bo na¬
še stoletje verjetno nosilo oznako njego¬
vega imena in dela. Kakor vsakemu ve¬
likanu, tako je tudi njemu usoda priso¬
dila za konec bridkost, ki je motila slo¬
ves odhoda tako velikega državnika. Ni
mu bilo dano, da bi izvedel konferenco
štirih, treh ali vsaj dveh — končno ozna¬
ko nadaljnemu razvoju zgodovine ni mo¬
gel več dati. Še tako malo mu je bila
usoda mila, da se je moralo zgoditi, da
je ves London bil te dni brez listov —
niti en list ni mogel v Angliji sami do¬
volj olepšati slovo Winstona Churchilla
in to v stoletju, ko je ravno časopis po¬
stal v svobodnih deželah tako pomem¬
ben usmerjevalec javnega mnenja. Tako
kakor je moral oditi Churchill skoraj da
brez javnih komentarjev v domovini, ta¬
ko nastopa sedaj Eden, ne da bi mogel
svojih začetnih potez nasloniti na pod¬
poro v listih. Tako potrebni propagand- j
ni učinek sprememb v vodstvu je tako >
popolnoma izostal.

VOLITVE BODO KONCEM MAJA

Še pred koncem aprila bo nova Edeno-
va vlada predložila parlamentu novi j
proračun. Proračun sprejema angleško
javno mnenje čisto drugače, kakor pa v
drugih deželah. V njegovih postavkah
je za angleškega državljana vse tako j
jasno, da si lahko vsak takoj izračuna, j
koliko se bodo v zvezi s proračunom
njegovi dnevni izdatki povečali ali
zmanjšali; tudi hišnim gospodinjem bo
takoj znano, koliko bo cenejši ali dražji
čaj ali kava. Seveda so v veliki meri vse
to hitro izračunali v listih — toda teh
ni in jih verjetno še nekaj dni ne bo.
V dneh ko se bo verjetno že začenjala
volilna propaganda, bodo tako volilci
brez tiste blage zavesti, da-jim je--no¬
va Edenova vlada prinesla letos celo
vrsto olajšav v proračunu. Konservativ¬
na stranka je sicer letos pri delnih vo¬
litvah odnesla mnogo zmag, v delavski
stranki je prišlo skoraj da do razkola
-— toda za vse to bi stranka rabila ob¬
sežne propagande v listih.

Na polju mednarodne politike pa
Eden tudi ni naletel na tolikšen sprejem,
kakor bi bilo to za volitve potrebno.
Poleg Churchilla je bil v vladi prav on
tisti, ki je najbolj zagovarjal popu¬
ščanje napram kitajskim komunistom
in pa potrebo, da se trgovina med vzho¬
dom in zahodom poveča. V Pekingu je
imela angleška vlada svojega diplomat¬
skega zastopnika, v vprašanju obram¬
be Formoze je Eden skušal v Washing-
tonu zagovarjati pomirljivejše stališče.
Toda prav iz Pekinga je Eden prejel te
dni odgovor, ki proglaša vso njegovo
politiko do Kitajske za navadno “hi¬
navščino.” Enak je bil pozdrav iz Mos¬
kve. Tako postopanje komunistov ne
preseneča. Preračunano je na to, |da
naj konservativcem pri njih volilni kam-
- panji kar najbolj škoduje. Vlada, ki bo
pri majskih volitvah dobila večino, bo
tista, ki bo poslala svoje zastopnike na
konference in posvete štirih, ki bodo le¬
tos v poletju in bodo verjetno trajale
še vse do konca 1956, to je do volitev
v ZDA. S svojim odporom proti Edenu
so komunisti skušali zmanjšati izglede
med katerimi bi po volitvah verjetno Be-
van imel še več pristašev, bi bili bolj
odporni proti amer. tezam na konferen¬
cah, ki se napovedujejo. Javnemu mne¬
nju v Angliji, ki sedaj zelo zaskrbljeno
spremlja ameriško politiko okoli For¬
moze, skušajo tako sovjeti nakazati, da

da v Moskvi samo obveže tako, kakor
to sovjeti žele.

Sovjeti pa mislijo verjetno podpisati
pogodbo o zaščiti nevtralnosti Avstrije
tedaj, kadar bodo na konferencah štirih
dosegli, da bo tudi soseda Nemčija —
ki bo morala nazadnje biti vendarle ze¬
dinjenja — prejela vso suverenost in to
za ceno, da bi pristala na popolno nev¬
tralnost. Toda to bo pomenilo konec pa¬
riških dogovorov in popoln preobrat v
organizaciji obrambe zahodne Evrope.
Ako bi se razvoj usmeril tako, bi se od¬
prl cel labirint težav, v katerem bi mog¬
li peljati nit samo sovjeti. Raabov obisk
v Moskvi bi bil tako samo začetni vozel
na niti, ki se napotuje v ta labirint.

bi bila zmaga konservativcev v Angliji
le voda na mlin tistim ameriškim stra¬
tegom, ki zagovarjajo potrebo uporabe
atomskih bomb v obrambi proti kitaj¬
skim komunistom.

NAČRTI O DVEH KITAJSKAH

Dočim skušajo komunisti razširiti
naziranje, da bi zmaga konservativcev
v Angliji pomenila korak naprej k izbru¬
hu tretje svetovne vojne, pa se v ZDA
sami napovedujejo znaki, ki skušajo
zmanjšati napetost, ki se -drži položaja
okoli Formoze. Tako se iz raznih izjav
vidi, da se Eisenhovverjeva administra¬
cija odvrača od namere, da je treba
ZDA braniti ali pa sodelovati v bojih, ki
se napovedujejo okoli otokov Quemoy
in Matsu. Čangkajšek se pripravlja na
obrambo teh dveh otokov, a to tako, da
bi začel napadati kitajsko celinsko o-
zemlje z letali, ki jih ima na razpola¬
go. Toda tako razširjena bitka za ta
dva sicer od Formoze tako oddaljena o-
toka bi mogla postati silno nevarna. Da
se prepreči razširitev požara, se sedaj
v ameriških listin in revijah vedno bolj
piše, da se naj prizna obstoj dveh Ki-
tajsk, komunistične na celini in čang-
kajškove na Formozi.

Prvi, ki je začel nasvetovati v tem
smislu, je bil Eden. Angleška vlada je
celo predlagala, da naj bi se na Formo¬
zi izvršil plebiscit, ki bi moral odločiti o
tem, ali je prebivalstvo za nacionaliste
ali komuniste. Tako izraženo svobodno
voljo volilcev bi morali “spoštovati”
tudi komunisti. V zameno za to prizna¬
nje pa bi kom. Kitajska prejela od vseh
držav priznanje, povabljena bi bila v
OZN in v Varnostni svet, kjer bi jo ča¬
kal sedež ob strani velikih sil. Seveda
je v ameriški republikanski stranki ve¬
lik odpor proti takim naklepom. Tak
korak bi pomenil zanje prevelik odklon
od tistega stališča, ki je terjalo, da mo¬
rajo komunisti najštej pokaza ti, da so
se popolnoma spremenili in da so pre¬
nehali s svojo politiko napadalnosti, če
bi se to zgodilo, bi to pomenilo ne samo
priznanje kitajskih komunistov, ampak
bi jim prepuščal celo Kitajsko. Tako bi
se izkazalo, da je bila politika ameriške
vlade napačna, kakor je to te dni trdil
vodja demokratske stranke Adlai Ste-
venson, ki se je po dolgem času spet
oglasil in imel govor take vsebine, in so
ga prenašale vse ameriške radijske po¬
staje.

če bi bilo ameriško javno mnenje za
to, da je treba komunistom v Aziji spet
nekoliko popuščati, potem bi morala s
približno takimi napovedmi na volitve
tudi Edenova vlada v Angliji. Toda na
tem polju ima delavska stranka lažje
stališče, ker je tako politiko že ves čas
zagovarjala. Napadi na Edena iz Mos¬
kve dokazujejo, da bi mogla biti delav¬
ska vlada boljši porok za uspeh take po¬
litike kot pa konservativna.

NOVI ZUNANJI MINISTER
HAROLD MACMILLAN

Novi zunanji minister v Edenovi vla¬
di je Harold Macmillan, ki pa je znan
kot odločen nasprotnik komunizma. Le¬
ta 1945 je bil v Rimu dolgo dobo pred¬
sednik zavezniške komisije in je intrige
sovjetov od blizu spremljal in spozna¬
val. Sam se rad izjavlja kot pristaš po¬
litike omejevanja vpliva sovjetov v Ev¬
ropi in za močno organizacijo obramb¬
nega bloka proti sovjetom.

Eden je tik pred svojim odhodom z
vodstva zunanje politike opravil obiske
v arabskih državah Bližnjega vzhoda in
takoj nato je Anglija pristopila k
obrambni zvezi, ki sta jo podpisali Tur¬
čija in Irak. Tudi je pripravil, da bi se
tej zvezi priključila sedaj tudi Perzija.
Pakistan že ima pogodbo z ZDA. Tako
se sklepa obroč, ki se vari ob južnem
boku Sovjetske zveze. Ta obroč bi se
moral čez Indijd, Birmanijo, Siam in In-
dokino raztegniti tja do Filipinov ter do
Avstralije.

Toda praznino Indije in Birmanije, ki
v tej verigi še obstoja, bo skušala po¬
globiti konferenca, ki se koncem aprila
vrši v B.andungu v Indoneziji. Tam bo¬
sta čuenlaj in Hočiminh, tam bodo tudi
Nehru, predsednik birmanske in indone¬
zijske vlade. Vsi ti so pa proti zvaritvi
take verige.

Ako se bo tam na konferenci ugoto¬
vilo, da se ZDA in Anglija pri Formozi
umikata, bo to verjetno v Aziji odme¬
valo kot poraz zahodne diplomacije v

EL PIA PE LAS AMERICAS

Con multiples expresiones de frater-
nidad sera celebrado hoy en todo el con-
tinente americano el Dia de las Ameri-
cas, institufdo como simbolo de union
de pueblos mancomunados en un mismo
destino de paz y de armonia. Como en
anos anteriores los propios gobernantes
de esos pueblos se intercambiaran men-
sajes de afectuosa salutacion. Nuestro
pafs lo hara particularmente ante la
Organizacion de Estados Americanos
por conducto del canciller doctor Jeroni-
mo Remorino.

Entre los actos a realizarse hoy en
la Capital Federal en celebracion del
Dia de las Americas tiene el caracter
central el que se efectuara en la Fa-
cultad de Derecho con motivo de entre-
ga del Premio Americano Juan Peron,

instituido por la Confederacion General
de Profesionales y otorgado al profesor
frances Rene Leriche, quien en la im-
posibilidad de recibir personalmente la
recomendacion sera representado en la
ceremonia por doctor Henri Benard, lle-
gado a ese efecto a nuestra ciudad el
viernes pasado. Dicho acto sera presti-
giado por la presencia del primer ma-
gistrado general JUAN D. PERON
quien personalmente entregara mencio-
nada distincion al distinguido visitante.

El Consejo de Mujeres de la Republi-
en Argentina tambien realizara el dia 15
un acto de adhesion al Dia de las Ame¬
ricas, por su parte la Časa de Mendoza
realizo ya ayer un acto de homenaje y
fraternidad hacia los paises de America.

SI A M AMERIK

S številnimi proslavami in izrazi
bratstva se bodo danes po vsem ameri¬
škem kontinentu spominjali dneva, ki je
posvečen Amerikam in ki je bil usta¬
novljen kot simbol zveze narodov, ki jih
druži ista usoda miru in harmonije. Kot
v prejšnjih letih si bodo tega dne vla¬
dajoče osebnosti ameriških držav izme¬
njale pozdrave. V imenu Argentine bo
poslal pozdravno čestitko zunanji mini¬
ster dr. Jeronimo Remorino Organizaci¬
ji Ameriških Držav.

Med prireditvami, ki so v proslavo te¬
ga dne pripravljene v Buenos Airesu,
bo glavna v veliki dvorani pravne fa¬
kultete. Na tej slavnosti bodo izročili
prvič Ameriško nagrado Juan Peron v
znesku enega milijona pesov, ki je bila
podeljena francoskemu znanstveniku

profesorju Reneju Leriche-ju. Profesor
Leriche te nagrade sam zaradi bolezni
ne bo mogel sprejeti, ampak ga bo na
slavnosti zastopal tajnik francoske aka¬
demije znanosti Henri Bernard, ki je v
ta namen prejšnji petek prispel v Bue¬
nos Aires. Slavnosti bo dal posebni
povdarek sam predsednik republike ge¬
neral JUAN D. PERON, ki bo osebno
izročil zastopniku profesorja Lericheja
njemu podeljeno visoko nagrado in pri¬
znanje za njegove znanstveno delo v ko¬
rist človeštvu.

Slavnost v počastitev Dneva Amerik
pa pripravlja za jutri tudi Svet žena
Republike Argentine, Časa Mendoza je
pa imela že snoči lepo proslavo, na ka¬
teri so govorniki povdarjali bratstvo in
miroljubnost, ki druži ameriške narode.

IZ TEDNA

USA: Eisenhower je podpisal pariške
pogodbe o oborožitvi Nemčije. Ko bosta
storili enako še Danska in Holandija,
bodo -pogodbe stopilo v veljavo, ker so
doslej podpisale sporazume že vse sode-
lojuče države. Zah. Nemčija bo tako pri-
puščena tudi v NATO. — V ameriški
vladi, zlasti pa med senatorji in poslan¬
ci, prihaja do vedno večjega odpora pro¬
ti Eisenhovverjevim načrtom za zmanj¬
šanje števila ameriške vojske. Senator¬
ji izjavljajo, da se USA lahko znajde
nepripravljena s svojo vojsko in se bo
morala posluževati samo atomskega o-
rožja, dokler se ne opomore od prvega
presenečenja, ali pa se umakniti pred
napadalcem. — Eisenhower je delno
spremenil svojo politiko do Formoze, ko
je dal objaviti, da bodo morali naciona¬
listi braniti sami otočji Kemoj in Macu,
dokler bodo mogli. Šele v kritičnem tre¬
nutku bo priskočila USA na pomoč. Isto¬
časno pa mnogi senatorji zahtevajo iz¬
dajo dovoljenja Čangkajšku, da začne
bombardirati kitajsko celino, ker tam
rdeči nemoteno zbirajo letala in drug
material za invazijo Formoze. — V a-
meriškem senatu nameravajo nekateri
senatorji vložiti predlog o podelitvi
častnega ameriškega državljanstva W.
Churchillu. Nekaj senatorjev je nasto¬
pilo proti temu zakonskemu predlogu.
Senat bo razpravljal o stvari po veliko¬
nočnih počitnicah. — Ameriška vlada je
sklenila predelati in spraviti v skladišča
vse viške žetev v prihodnjih letih za
slučaj, če jih bo država potrebovala v
atomski vojni. — 1. novembra t, 1. bo
pet ladij in 1393 mož odplulo pod po¬
veljstvom admirala Birda na Antarkti-
do, kjer bo USA postavila svoje prvo
stalno oporišče.

BRAZILIJA: Zaradi številnih ostavk
v brazilski vladi je preds. Filho oklical
pripravno stanje v Rio de Janeiro in o-
koliei. Velik nered, ki vlada v Braziliji,
je povzročil nov padec vrednosti cruzei-
ra. Sedanja zamenjavna cena je 84 cru-
zeirov za en dolar.

ANGLIJA: Eden je imenoval za zun.
ministra 61 letnega MacMillana, Selwyn
IJoyd je postal obrambni minister, Re-
ginald Maudling pa gospodarski mini-

boju proti Kitajski. Tako se bo samo še
okrepilo stališče Nehruja. Voditelji a-
rabskih držav pa bodo imeli dokaz več,
da zahodni zavezniki s svojimi manife¬
stacijami odločnosti ne mislijo vedno
resno.

In med arabskimi državami je bil do¬
sedaj še vedno vpliv Anglije vodilen.

V TEDEN

ster. Datuma splošnih volitev Eden še
ni napovedal; pričakujejo, da bodo 26.
maja t. 1. — Churchill je odpotoval s
svojo gospo na počitnice na Sicilijo.

FRANCIJA: Francoska vlada je usta¬
novila komisijo, ki bo pričela preiska¬
vo, kdo je bil kriv poraza pri Dien Bien
Fuju.

VATIKAN: Papež Pij XII. je odliko¬
val 18 zdravnikov, radiologov, kemikov
in tehnikov, ki so sodelovali pri njego¬
vem zdravljenju lansko leto.

ITALIJA: Ker 11. maja poteče preds.
doba italijanskemu preds. republike Ei-
naudiju, bo rimski parlament 28. aprila
volil novega preds. republike. Doslej u-
radnega kandidata še nimajo, možni
kandidati pa so: Cesare Mesangora, 56,
preds. senata, kršč. demokrat; Giovani
Gronchi, 67, preds. zbornice, kršč. de¬
mokrat; senator Adone Zoli, 67, preds.
kršč. demokr. stranke; Gaetano Marti¬
no, 54, liberalni zun. minister; Paolo
Rossi, 54, social demokrat; Giuseppe
Pella, 53, fin. minister, kršč. demokrat;
senator Ezio Vanoni, 51, prorač. mini¬
ster, kršč. demokrat in Ferruecio Parri,
bivši min. preds. in član republikanske
stranke.

PERZIJA: Perzijski preds. gral. Za-
hedi, ki je svoječasno vrgel Mošadeka
in pozneje podpisal sporazum o prodaji
perzijskega petroleja v zahodni svet, je
podal ostavko “zaradi zdravja”, šah je
imenoval za naslednika dosedanjega
pravosodnega ministra Husein Ali-a.

KITAJSKA: Rdeča kitajska agencija
je istočasno objavila odstranitev in sa¬
momor rdečega kralja Mandžurije Kao
Kanga, ki so ga smatrali za Maocetun-
govega naslednika. Obtožen je bil zane¬
marjanja industrializacije Mandžurije.
Opazovalci menijo, da je bil likvidiran
že pred enim letom.

FILIPINI: Novi potresni sunki so za¬
majali filipinski otok Mindanao in po¬
rušili še preostala poslopja, ki so pre¬
stala prvi potres pred 10 dnevi, ki je
zahteval nad 400 mrtvih.

JAPONSKA: Japonski grozi nova

vladna kriza, ker Dulles ni sprejel ja¬
ponskega preds. Hatoyame, ko je bil ta
na obisku v Washingtonu. Hatoyama je
na volitvah obljubil zmanjšanje držav¬
nega proračuna, zlasti glede oborožitve,
USA pa je sporočila, da bo morala Ja¬
ponska sama poskrbeti za svojo zadost¬
no oborožitev. Proračun bo tako moral
ostati nezmanjšan, dočim je Hatoyama.
hotel v 'Washingtonu dobiti od ameriške
vlade zagotovilo, da bo del oborožitve
nosila tudi USA.

Stran 2.

Buenos Aires, 14. IV. 1955

SVOBODNA  SLOVENIJA

Vračanje beguncev iz Italije

Tajni sporazum med italijansko in ko¬
munistično jugoslovansko vlado, po ka¬
terem je dosedaj italijanska policija v
Trstu vrnila komunističnim oblastem v
Jugoslaviji nad 40 beguncev, ki so po¬
begnili iz Jugoslavije, da bi živeli v mi¬
ru in svobodi, je sprožilo val ogorčenja
v svetovni javnosti. O tej sramotni kup¬
čiji med obema vladama, so objavili po¬
ročila listi v posameznih evropskih
državah. Spričo protestov in zgražanja
nad takim postopanjem italijanske poli¬
cije, je prišlo do interpelacij tudi v rim¬
skem parlamentu in tudi v samem ita¬
lijanskem tisku je izročanje beguncev
titovim komunističnim oblastem našlo
močan odmev. Del šovinističnega itali¬
janskega tiska je izročanje beguncev ti-
tovcem zagovarjal, odločno ga je pa
obsodil it. katoliški list “Viva nuova”.

“IL PICCOLO”

sramoti in napada begunce ter zagovar¬
ja njihovo vračanje

Stališče skrajno šovinističnih Italija¬
nov v vprašanju beguncev iz Jugoslavi¬
je je zavzel med drugimi tržaški “II
Piccolo”. Njegovo stališče se lepo kri¬
je z mnenjem, ki ga o bgeuncih izražajo
komunistični režimi po vsem svetu in
zlasti tudi v Jugoslaviji. Besede so v
obeh taborih včasih iste, včasih drugač¬
ne, vsebina pa je vedno enaka: sovra¬
štvo, sebičnost, podlost ter laž. Ker
je Piccolov članek tipičen primer te vr¬
ste pisanja, je prav, da si vsi Slovenci
od časa do časa osvežijo spomin na te
škodljivce ob naših mejah. Zato objav¬
ljamo glavne odstavke iz njega.

V začetku članka pravi, da so se z
begunskim vprašanjem “bavile politične
stranke in občinski odbor” ter “da so
bili vsi mnenja, da bivanje tisočev v na¬
šem mestu, tisočev, ki so ali lupine nek¬
danjih ljudi, ki so se polomili, ali drugih,
ko so moralno in socialno propadli, po¬
meni gotovo nadlogo, ali vsaj razlog za
zaskrbljenost”. Zaveznikom očita, da so
bili radodarni napram beguncem “do¬
kler so vedrili in oblačili v tej deželi, da
se je zdelo, da podpirajo tajno imigri-
ranje” ter da se je “sosednja Jugoslavija
vsled tega mogla osvoboditi vseh ele¬
mentov, ki jih ni marala”. Povzpenja se
do lažnih trditev, da je Italija morala
plačati stotine milijonov letno za vzdrže¬
vanje beguncev, ko je vendar znano, da
so begunska taborišča vzdrževali za¬
vezniki in je Italija imela od njih samo
korist. Po vsem tem pa priznava, da
so italijanske oblasti vrnile 40 begun¬
cev iz Jugoslavije. Med predajo da so
nekateri skušali zbežati, toda so jih
polovili in na bloku izročili jugoslovan¬
skim graničarjem. Dalje pravi, da je od
oktobra lanskega leta, to je odtlej, ko
je Trst prišel pod italijansko upravo
pribežalo iz Jugoslavije v to mesto 555
ljudi, tako, da je v tržaškem talorišču
4200 ljudi.

Za vrnjene begunce pravi, “da so bili
poprej dobro izprašani. Samo, če ,se je
ugotovilo, da ni govora o političnem be¬
gunstvu, ampak begunstvu iz kakega
drugega razloga, begunstvu s ciljem, da
se dotična oseba prikoplje na italijan¬
sko tlo, da odtod pobegne v Avstralijo
ali drugam preko morja ali da se vtisne
v italijansko tržaško življenje, ali eno¬

stavno, da beži zato, ker bi se moral
pokoriti za kak star greh, samo v teh
slučajih je bilo odločeno, da se izvrši
vrnitev.”

V nadaljnjih vrsticah se “II Piccolo”
vprašuje: “Toda drugi begunci... ali
smo res dolžni, da skrbimo zanje? Ali
mora biti Trst nekak urad za pre in
naseljevanje? Ali moramo biti prelaz za
emigracijo za vse nebodijihtreba iz Ju¬
goslavije, vseh, ki se nočejo vključiti v
jugoslovansko življenje, ampak bi radi
živeli na breme italijanske države”
(?!). List zatem omenja prihod 66 Al¬
bancev iz Jugoslavije v Trst. Tem oči¬
ta, da so jih Titovci spravili tja.

Svoj napad na begunce in svoje so¬
vraštvo do Slovanov sploh pa zaključno
povdari še z naslednjimi besedami:

“Dobro je pomagati vsem preganja¬
nim, toda tudi mi imamo nepregledna
vprašanja, julijske begunce in druge,
zaradi katerih ne smemo dovoljevati raz¬
košja, da bi sprejemali sleherni dan
brez razlike vsakogar in vse, ki bi sma¬
trali za prijetno, da zapuste Balkan in
se naselijo v našem mestu in se nam
pozneje smejo preko ramen. Italija bo
ostala zvesta vsem svojim izročilom go¬
stoljubnosti, a ni potrebno, da zato po¬
stane dežela, kamor bi se zatekali vsi
nepridipravi, lenuhi in avanturisti. Trst
končno ni prisiljen biti udobna predso¬
ba, odprta vsem kužnim boleznim, mo¬
ralnim in fizičnim.”

“VITA NUOVA

v obrambi beguncev vzklika: Kršenje

ustave največji zločin, ki ga more kdo
zagrešiti”

Grd in nečloveški napad šovinistične¬
ga lista ‘Tl Piccolo” je napravil mučen
vtis tudi med poštenimi italijanskimi,
krogi. Zato se je oglasil takoj list “Vita
Nuova”, ki ga smatrajo za neuradno gla¬
silo italijanske krščanske demokracije
v Trstu. Objavil je kar dva odgovora na
napade lista “II Piccolo”, pa tudi obsod¬
bo vračanja beguncev. Ni dvoma, da je s
tem list skušal prati tudi samo italijan¬
sko vlado in njeno policijo. Prvi članek
je napisal Guido Botteri. Njegova izva¬
janja so ostra in odločna. Z njimi obso¬
ja nečloveško postopanje italijanske vla¬
de in policije. V članku Guido Botteri
podrobno opisuje dogodke, ki so se odi¬
gravali ob vračanju beguncev na bloku
pri Peseku. Pravi, da so uradni odgovo¬
ri na vsa vprašanja bili, da se ni “nič”
zgodilo, pisec pa objavlja poročila oči¬
vidcev, ki so mu povedali, kako so ho¬
teli vsi begunci pobegniti, kako so jih
potem karabinjerji lovili in kako so de¬
lali hišne preiskave na Opčinah. Vsi ti
ljudje so zatrjevali, “da je to bilo nekaj
zelo mučnega in dramatičnega”. Botteri
tudi navaja, da je policija “po infotma-
cijah, ki so zanesljive, a niso uradne,
skupino beguncev pobrala iz tržaških za¬
porov in deloma iz begunskega tabori¬
šča, ki je v Trstu”. Ugotavlja tudi, da
je gotovo to, da se vsi ti ljudje niso ho¬
teli vrniti v Jugoslavijo, iz katere so
pobegnili, “ker so smatrali, da so pogoji
življenja pod titovskim režimom neci¬
vilizirani”. Nadalje pribija: “Italijan¬

ska ustava jamči pravo zatočišča vsa¬
kemu tujcu, ki v svoji domovini ne mo¬
re dejansko uživati demokratskih svo¬

boščin, kakršna jahiči ona sama vsem
ljudem v Italiji”. Vlado zato opozarja,
“da je kršenje ustave največji zločin,
ki ga more kdo zagrešiti.”

Načelno katoliško stališče do nečlo¬
veškega postopanja italijanskih vladnih
oblasti do brezmočnih beguncev, ki so
si s pobegom v svet rešili golo življenje,
a jih je italijanska policija vrnila Tito¬
vim komunistom je pa v istem listu
“Vita Nuova” povdaril Rafaele Tomiz-
za. Takole je nastopil v obrambo be¬
guncev: “V Titovi Jugoslaviji, kakor v
vseh državah, kjer vlada komunizem, je
vera strahovito preganjana in nobene¬
ga izgleda ni, da bi to preganjanje po¬
nehalo. Za vsakogar, ki je živel še tako
kratek čas v kaki deželi “narodne de¬
mokracije” je jasno, da je tam življenje
nevzdržno, ne le vsled neprestanih in
duhomornih omejevanj svoboščin vsake
vrste, ampak tudi zato, ker se na vse
mogoče načine duši verska svoboda.

Kaj je tam “življenje”: Sprejmi de¬
set legitimacij, Dobro, — hodi po ma-
nifestacijih, ki te nič ne zanimajo, naj
bo, napolni si glavo z gesli od jutra
do večera, — veliko potrpljenja je tre¬
ba; postavljaj se v vrste in repe, prena¬
šaj vedna izpraševanja in zasliševanja,
•— bodi vedno pod nadzorstvom, jej to,
kar ti dovoli država, oblači to, kar ti da
država, — dobro, dobro, počasi se tudi
temu privadiš, imej občutek, da si le
številka, vedno molči k vsemu; vse to
je še bolje kot biti obsojen na prisilno
delo; opusti vse osebne prijatelje, ho¬
di k zabavam po ukazu, na delo po uka¬
zu, bodi doma po ukazu, na sprehodu
po ukazu, misli na bodočnost po uka¬
zu, bodi brez svojih zamisli, brez idej,
živi brez navdušenja in brez možnosti
izbiranja, vse to koncem koncev človek
nekako sprejme, saj vsi morajo tako ži¬
veti. Toda, ko pride tako daleč, da ubo¬
gi človek ne sme v' cerkev, ne sme kr¬
stiti otroka, ne sme učiti svojega otro¬
ka moliti, kajti vse to je strogo prepo¬
vedano vsem, ki delajo v kaki pisarni
komunistične države, potem ni življenje
več znosno. Tedaj je človek tam kot ži¬
val, nasilje je prodrlo v notranjost, v
intimnost vesti, nasilje je zlomilo vez,
ki vodi nad to življenje, ki vero daje
in upanje in moč in vdanost. Nesrečniki,
ki so tako izločeni iz vsega dobrega, da
več ne morejo upati v človeško dobroto,
humanost, imajo samo še milost božjo,

vero_y Njegovo Jjferavico in . Njegove

Večne Načrte, če jim skušaš vzeti to,
kaj jim ostane? Ali samoumor ali beg,
beg za vsa-ko ceno, beg v vsakih razme¬
rah, tveganje vsega!

V osnovi vsakega, bega iz domovine,
od rodbine, z domačije je nek neskončno
človeški razlog.

Pravijo: “Beže iz gospodarskih razlo¬
gov.” Jasno pa je, da je v teh “gospo¬
darskih razlogih tudi še brez števila
drugih. A kje je povedano, da'tisti, ki ne
prenašajo režima, beže vsi takoj ? Be¬
žati s svojega doma je vedno zgodaj
in večino je vsak v nevarnosti, da mu
vest očita, da ni prav storil, ko je šel.
Pa čaka. Med tem pa kolo režima teče
naprej, neusmiljeno teče. človek pride
pred vsemogočno policijo, pred vsemo¬
gočno partijo, ki je brez srca in brez
Vesti, vse jemlje, vše. nadzira in daje
samo ukaze.

Velika noč po svetu

Na obeh ameriških kontinentih je bi¬
lo za Veliko noč skoro povsod lepo sonč¬
no vreme, tako da so množice verni¬
kov pohitele v cerkve k slavnostnim
službam božjim. V New Yorku je bila
tudi tradicionalna spomladanska parada
po Peti Avenidi. Skoro nad vso Evropo
pa je za velikonočno nedeljo deževalo.
Z balkona bazilike sv. Petra v Rimu je
svetu govoril sv. Oče, ki je pozval Za¬
hod in Vzhod, da skleneta pogodbe, s
katerimi naj bi zagotovila mir, razorov-
žitev in obvarovala človeštvo pred raz¬
dejanji nove vojne.

Pozval je znanstvenike, da nada¬
ljujejo atomska raziskovanja za indu¬
strijsko uporabo in prosil Boga, da po¬
maga pri reševanju problema prehrane
človeštva. Opozarjal je resno na nevar¬
nosti, ki jih more atomska energija
povzročiti v rodovitnosti človeškega ro¬
du. Vsemu svetu je nato podelil papeški
blagoslov. Govor je prenašalo sedem ra¬
dijskih postaj, za Železno zaveso pa ga
je ponesel Radio Svobodna Evropa.

Gotovo večina beguncev ni politična.
Morda niso niti protikomunisti. Oni ni¬
so proti ničemur. To so ljudje, ki si ne
žele nič drugega kot da bi v miru ži¬
veli, da bi bili svobodni, da bi mogli
skrbeti za sebe in svoje male in velike
opravke. Ali nimajo te pravice? Ali ima
pravico, da beži samo tak, ki zna pove¬
dati, da beži, ker hoče politično svobodo
ne pa tudi tisti, ki enostavno išče pra¬
vico, da bi živel kot človek?

Kot katoliki proglašamo in to na
najodločnejši in nasvečanejši način: Ako
kdo ne more živeti v svoji deželi, ima
polno pravico, da si poišče drug prostor.
Nihče naj ga ne ustavlja in ovira pri
tem. Če v Trstu in v Italiji ni prostora,
je treba priklicati druge narode, prikli¬
cati mednarodno solidarnost, toda ne po¬
novno metati v brezdno tistega, ki se mu
je posrečilo, da se je prikopal do roba
svobode. To je proti človeškim naravnim
zakonom, proti božjim načelom splošne¬
ga bratstva. Kristjani vsega sveta mo-
raja biti tu enih misli. Papež ne opušča
ničesar, kar bi tem nesrečnim moglo po¬
magati. Upamo, da odgovorne oblasti, ki
izvajajo odredbe ustave, ne bodo mazale
svoje vesti s tem, da bi kakorkoli, tudi
le posredno bile podpornice režimov,
ki vklepajo človeka v" suženjstvo.

Zahtevamo, da bi bili osvobojeni stra¬
hu, da bi bili rešeni bede, da bi bili
zaščiteni pred nasiljem. Dodajmo še:
Hočemo svobodo preselitve. V te svobo¬
ščine verujemo, zahtevamo jih kot ne¬
sporne pravice. Ali jih drugim more¬
mo odrekati?”

Tako ta člankar. Še več drugih se je
oglasilo v obrambo osnovne zaščite poli¬
tičnih beguncev.

Politično begunstvo je postalo po
drugi svetovni vojni reden pojav med¬
narodnega življenja, širok in splošen po¬
jav, ki ga čutijo skoro vse dežele, vsi
narodi, vsi kontinenti. Nekateri so trpni
udeleženci, iščejo prostor, kjer (bi se
naselili, prosijo za zaščito in pribeža¬
lišče, drugi, srečni, jim pomagajo in nu¬
dijo zaščito. Pomoč političnim begun¬
cem je postala redna in važna točka v
narodnih programih socialne pomoči po

NARTE VELIKONJA (11)

Viiarska polena

“Moja dota je bila precejšnja!” je u-
govarjala Franca.

“Precejšnja, za nevesto prevelika,
zlasti za takega moža. Ali bi imela kaj
veselja z njim? Nobenega. Prav nobe¬
nega.”

“Res, prav nobenega. Pse bi mi zdra¬
vil!” se je obrnila v kuhinjo. “Pse, ki
se sami izližejo.”

“Ali si ga obvezal, Matijec?” je vpra¬
šala posmehljivo Franca, ko je vstopil.

“Sem.”

“Ali naj te zdaj jaz obvežem?”

“Saj ni nič!” je tiščal roko v rdeč
robec. “Samo odrgnil sem se!”

“Laže,” ji je udarilo v misel. “Ali te
ni ugriznil? Meni se je zdelo, da te je
ugriznil!”

“Pa me ni!” je tajil Matijec, ves rdeč
v obraz.

“Če sem pa videla sama, da te je po¬
padel!” je jezno bruhnila Franca, “če¬
mu tajiš, če sem sama videla ? In ali ima
kakšen pomen, da tajiš?”

Franca ga je ošinila z zaničljivim
pogledom.

“Kaj bi,” se je otresel Matijec, “ni
vredno besede.” In je ves zaripel v obraz
šel v izbo.

“Laže, pri taki malenkosti laže. Ka¬
kor otroku se mi laže.”

In je mislila nanj s čudnim gnevom
razžaljene ženske, ki se je v nečem va¬

rala. “Pri taki malenkosti laže, pa ba¬
ranta za grunt z vdovo!” jo je grizlo v
dušo, da bi vpila.

“Psa obvezuje, za tujega otroka skrbi,
a vdovi, ki jo snubi zaradi grunta, tej
se laže!”

Občutila je pred njim nepopisen sram
in stud.

“In še pasjo dlako je imel na rokavu.
Mokro pasjo dlako!”

In kakor da je pasja dlaka višek u-
mazanosti, jo je stresel tak gnus, da je
pljunila čez prag. “Po mokrem psu
smrdi!”

Ko je prinesla Tinetu večerjo, je ta
sedel na klopi pri oknu ter zrl na dvo¬
rišče.

“Lopa pušča!” je dejal. “Cel curek
dere na vozove. Ali ga ni, da bi kaj po¬
pravil ? ”

“Matijec ima polne roke dela, ne vidi
vsega.”

“Da votle strehe ne vidi!” je zmajal
Tine z glavo,.

“Saj ni dolžan! Ali je dolžan skrbeti
in dela f i? Dela, kolikor sam hoče. Nje¬
govo ni in plačam mu ne!” ga je raz¬
burjeno branila, da Tine ne bi ugenil nje¬
nih misli.

“če pa vidi, da drug ne more. Da
nimate nikogar! O, če bi ne moral leža¬
ti! Mene boli srce, prav res, da me boli,
če vidim, da kaj razpada!” je dejal Ti¬

ne in njegove besede so se zdele Franci
odkritosrčne.

“Pokazala mu bom.”

Tine je že mogel za silo stopiti na no¬
go. Roka in rebra so mu že bila zdrava.
V postelji se je bil zredil, le roke so mu
postale bele v sobi.

“Lahko bi jedel že zunaj”, je dejal, ko
je sedel k skledi.

“Boš že še!” je odvrnila kratko ter
mu popravljala posteljo. “Ali ti naj pre¬
vežem nogo?” je dejala ter prisedla k
njemu. “No, roka pa je že”, je z zado¬
voljstvom prijela za desnico. “Ali te je
danes kaj trgalo po njej?”

“Prav nič,” je dejal Tine. “Še noga
se ni oglasila!”

“Potem bo pa res kmalu dobro!”

“Kako naj se zahvalim za vso skrb!”
je spet Tine zamižal ter se s čudnim
pogledom ozrl v gospodinjo.

“Kako! Saj boš še pri hiši!”

“Slišal sem, da se možite!”

“Kaj vem, kdo, ko jih je bilo toliko
pri meni. Nekaj bo le res.”

“Česa ljudje ne govore!”

gov od strasti razpaljeni obraz. Njegovi
beli zobje, beseda in njegovi plameneči
pogledi so jo omamljali; njegova bliži¬
na ji je jemala zavest.

“Jaz bi ne imel mirne ure, če bi ve¬
del. da je kdo drug pri Vas. Ob pamet
bi bil, Franca! Da, Franca, ne gospodi¬
nja, Drobeževa Franca, jaz bom ob pa¬
met”!

Spustil je njeno levico ter jo krepko
prijel okoli pasu, da jo je zabolelo, za¬
bolelo prav do srca. Izgubljala je zavest,
vsa čumnata se je zasukala okoli nje.

“Tine, Tine, kaj delaš z menoj?” je
bolno dahnila.

Tine je strastno govoril v njeno lice:

“Drobeževa Franca! O, ti Drobeževa
j Franca! Kaj naj delam s teboj? Samo
tu bodi, tu bodi!”

Franca je izgubljala zavest, v njenih
mišicah ni bilo nobene moči, nobene vo¬
lje, nobenega odpora.

“Franca” je zaslišala zunaj glas. Bil
je Blaž. “Močnik bo vzkipel.”

Zdrznila sta se. Franca je planila kvi¬
šku. Težko sopeč si je popravila lase.

“In ko se omožite, pojdem jaz iz hi¬
še!” je bruhnil strastno Tine ter jo držal,
preden se je zavedela, za roke. “Da, poj¬
dem. Drugemu gospodarju ne bom slu¬
žil.”

“Tine, kaj delaš?” je prestrašeno pol¬
glasno kriknila, ko je čutila njegov moč¬
ni prijem za členkom. “Kaj ti je?”

“Rekel sem!” je poudaril.

‘Kaj ti je, Tine?” je strmela v nje-

“Saj je k-omaj začel vreti!” je dejala s
prisiljeno mirnostjo. Toda Blaž jo je
pomenljivo, vsevedno pogledal ter dejal
prav tako mirno in s poudarkom:

“Samo, da je začel!”

Franca je vzkipelo moko naglo ostr-
' gala v žerjavico ter mu ni pogledala v
j oči.

I Blaž je zaprl vrata za seboj, stopil
počasi in plaho proti Tinetu, ki je bob¬

ARGENTINA

V Buenos Aires so prispele razne
delegacije iz nacionalnih področij Rio
Negro in Formoza. V vladni palači
so bile sprejete pri predsedniku re¬
publike generalu Pei'onu ter so mu
sporočile pozdrave prebivalstva. Pro¬
sile so ga tudi, da bi vlada čimprej
proglasila obe nac. področji za pro¬
vinci. General Peron je v svojem go¬
voru dejal, da je sam živel več let v
obeh nac. področjih in pozna dobro
tamošnje ljudstvo in njegove potrebe.
Nadalje je poudarjal, da stoji na sta¬
lišču naj počasi vsa nac. področja
postanejo prave province. Rio Negro
in Formosa bosta pa postali provin¬
ci v najkrajšem času. To zagotovilo
je delegacijam dal general Peron.

Trideset sovjetskih inžinerjev in
tehnikov organizira po navodilih so¬
vjetskega ministrstva za zunanjo tr¬
govino v Buenos Airesu veliko raz¬
stavo sovjetske industrijske delavno¬
sti. Razstava bo na trgu Brazilija v
novem pristanišču ter bo pokrit raz¬
stavi prostor zavzemal 3.000 m2.

V buenosaireško pristanišče je pri¬
spela nemška fregatna ladja “Pa¬
mir”.

V mestu Moreno je guverner pro¬
vince Buenos Aires Sr. Aloe odkril
spomenik Osvoboditelju generalu San
Martinu.

Provincijska vlada je pospešila de¬
la v San Juanu za dovršitev medna¬
rodne ceste čez Ande v Čile. Dokon¬
čati morajo še 15 km te ceste v vi¬
šini 3.950 metrov. Dela v tej višini
so zaradi pogostih snežnih viharjev
zelo naporna.

Za velikonočne praznike se je mu¬
dilo v Mar del Plata 30.000 izletni¬
kov.

V veliki avli medicinske fakultete
v Bs. Airesu se je v ponedeljek začel
prvi argentinski kongres za športno
medicino.

Narodna banka je v lanskem po¬
slovnem letu podelila raznih kreditov
za zboljšanje poljedeljstva v višini
6.918,6 milijonov pesov.

Na velike koruzne nasade okoli
Rosaria je prišla taka množica pti¬
čev “congos” in “varilleros”, da jih
kmetijske oblasti lahko učinkovito
pokončujejo samo še z letali.

Poštna uprava je izdala odredbo, s
katero je zvišala tarife za telefonske
pogovore v mestu in med mesti. Nova
tarifa bo stopila v veljavo v soboto.

Argentina je imela ob koncu 1954
18,919.123 ljudi. Statistični podatki
tudi povedo, da se od leta 1953 da¬
lje v Argentini rodi na leto več de¬
klic kot dečkov. Za prehrano 19 mi¬
lijonov ljudi, so v prvih 9 mesecih
lanskega leta zaklali v Argentini
2,372.000 glav goveje živine, 979.900
ovac in 622.200 svinj. V to količino
pa ni še všteta perutnina, divjačina,
ribe ter ostala živila.

vsem svetu razen pod komunisti, ki so
ustvarili nemogoče razmere in begunske
množice, ki beže pred njimi.

Vsaj to pravico naših ubogih ljudi v
starem kraju moramo vsi braniti do
skrajnosti.

nal v zadregi po mizi.

“Dež je!” je pokazal skozi okno.

“Da, dež!”

“In dolgčas!”

“In dolgčas!” je ponovil Tine.

Blaž je stopil k vratom, pogledal, če
so zaprta, in se nato v tesni zadregi
obrnil k Tinetu:

“Nihče ne sliši!”

“Kar odpri, da bo kdo slišal!” je bruh¬
nil Tine, ki so mu od divje strasti, še
vedno trepetale vse žilice.

“Prav nič se me nisi nadejal!” je
mirno dejal Blaž.

“Prav res ne!” je rezko odvrnil Tine.

“In sem te le prišel pogledat. Zdi se
mi, da v pravi čas” je spet Blaž povle¬
kel.

“Kako, v pravi? Zdrav sem že!”

“Tudi to vidim!”

Tine je vstal in šepal proti njemu.

“Kaj pravzaprav hočeš?”

“Prišel sem, da ti povem, da ne delaš
prav. Enega človeka si umoril,” je sik¬
nil pritajeno, “drugega nameravaš; in
ta je Franca!” Oči so se mu skrivnost¬
no svetlikale v poltemi. “Vsaj France se
j usmili! Kaj sta imela?”

; “Nič! In tudi če bi kaj imela, tebi nič
I mar! Rekel sem, da jo zasnubim in jo
i bom'”

I n......

“In boš človeka umoril. Moža si ji v
naglici, rjo boš pa počasi, kapljo krvi
; za kapljo krvi. Ali misliš, da ne zve?

:  če solnce ve, bodo tudi ljudje zvedeli.
In jaz vem.”

(Nadaljevanje sledi)

Buenos Aires, 14. IV. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

Ilovice tz S^CovmiJe^

Desetletnico, odkar so komunisti pri¬
šli na oblast in se je za slovenski narod
začela sužnost tedaj, ko so se ostali za¬
hodnoevropski narodi veselili miru in za¬
četka normalnega življenja leta 1945,
bodo komunisti doma proslavljali na vso
moč. Na dan, ko so prvi komunisti pla¬
ho prikrevsali v Ljubljano, bo letos 8.
maja v Ljubljani množični kulturno-
prosvetni festival delavskih kulturno-
prosvetnih društev, Svobod in organiza¬
cij Ljudske prosvete. 'Na pokopališču
talcev bodo odkrili spomenik žfctvam,
katere so sami pognali v prezgodnji
grob. Še pred tem — 22. julija — bodo
odkrili spomenik pri Urhu pri Ljublja¬
ni vsem “žrtvam fašizma”. Kot najpo¬
membnejšo prireditev “ob desetletnici
osvoboditve Ljubljane” pa napoveduje¬
jo veliko mednarodno grafično razsta¬
vo. Druga razstava naj bi dala pregled
plastike in slikarstva v zadnjih desetih
letih. Ker je pa letos tudi 60 letnica slo¬
venske “Moderne”, bo v Ljubljani tudi
razstava slov. impresionistov, o njiho¬
vi umetnosti pa bo izdelan barvni film.
Razen tega bodo odkrili spomenik Oto¬
nu Župančiču. Na glasbeno-gledališkem
festivalu bodo poleg ljubljanske opere in
drame, filharmonije in folklornih skupin
sodelovali tudi ansambli iz Zagreba,
Beograda, Skoplja in Trsta. Gledališke
predstave bodo na novourejenem letnem
gledališču na dvorišču adaptiranega gra¬
du pri Križankah. Istočasno mislijo v
Ljubljani odpreti tudi 1. paviljon nove¬
ga ljubljanskega sejmišča.

V Beogradu je umrl pred velikonočni¬
mi prazniki dr. Josip Vilfan. Pred 1.
svetovno vojno je deloval med Slovenci
na Tržaškem. Te je vodil tudi po letu
1918 ter branil njihove pravice kot nji¬
hov poslanec v rimskem parlamentu. Ko
mu je bilo pod fašisti bivanje v Trstu
onemogočeno, je pravice slovenske na¬
rodne manjšine branil kot predsednik
Manjšinskega instituta na Dunaju. V
tem svojstvu je večkrat prihajal v Beo¬
grad, kjer je živel tudi po letu 1945, ko
je njegov sin dr. Jože Vilfan dosegel
položaj glavnega Titovega tajnika. V
Beogradu je tudi umrl v visoki starosti.
Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer mu
je pred odprtim grobom govoril v slovo
dr. Lavo Čermelj.

Dr. Darko Černej, dosed. Titov posla¬
nik v Stokholmu na Švedskem, je imeno¬
van za jug. poslanika v Atenah v Grčiji.

Na Bledu so imeli zborovanje zastop¬
niki jug. gasilcev. Razpravljali so v
glavnem o predlogu zveznega zakona o
gasilstvu odn. o požarni varnosti sploh.
Prav tako so se dogovarjali o pripra¬
vah za mednarodni gasilski kongres, ki
bo avgusta meseca v Zagrebu obenem
s proslavo 90 letnice gasilskega društva
v Varaždinu, ki je najstarejše gasilsko
društvo na sed. jug. državnem področju.

V Mariboru je bilo leta 1954 rojenih

800 nezakonskih otrok (nad 15% vseh
rojenih). Po socialnem sestavu je med
nezakonskimi materami največ delavk
raznih strok (45%) in tekstilnih delavk
(85%). Od celotnega števila je bilo pri¬
znanih 60.40% očetovstev, od katerih
plačuje redno mesečno preživnino samo
49.79%. Posvojenih otrok v letu 1954
je bilo 63. O vseh teh problemih so raz¬
pravljali na seji mariborske občine, kjer
so tudi ugotavljali, da je v Mariboru a-
kuten problem razveza zakonov, ker se
množi število zakoncev, ki želijo ločitev.
Lani je bilo n. pr. v Mariboru razveza¬
nih 93 zakonov. Ob koncu leta je bilo v
Mariboru 1401 nezaposlen. Med temi je
bilo 215 moških in 1186 žensk.

Akademski pevski zbor v Ljubljani je
pod vodstvom dirigenta Radovana Gob¬
ca priredil v Ljubljani koncert, na kate¬
rem je izvajal slovenske narodne pesmi.

Goriško nameravajo sedanji komuni¬
stični oblastniki osrečiti s 4 komunami,
ki naj bi bile v Novi Gorici, Ajdovščini,
Kanalu in Dobrovem v Brdih.

Slovenski oktet je uspešno koncerti¬
ral v Beogradu in Zemenu. Na sporedu
je imel narodno in umetno pesem slov.
skladateljev, poleg tega pa je izvajal po ]
eno skladbo Gotovca, Mokranjca in Taj-
čeviča.

Umrli sc: V Ljubljani: Slavko Primo¬
žič, Ivan Sabadin, upokojenec, Franc
Vrečar, upokojenec, Marija Pokorn, roj.
Kofolj, Anton Brce, šofer podjetja Slo-
venija-živinopromet, Marija Centrič, roj.
Cimerman, Ivan Tratnik, upokojenec,
Akojzija Ritonja, Uršula Godina, roj.
Koščak, Ladislava Miler, upok., Jože
Markič, Albert Sešek, trgovski poslo¬
vodja v p. in Amalija Pišent, roj. Po¬
lanc v Kranju, Albin Hadner, sodni nad-
oficijal v p. v Celju, Marija Novak,
vdova v Smledniku, Marija Naglič, roj.
Ahčin v Brežicah, Angela Ule, roj. No¬
vak v Trbovljah, Ivan Osolnik, upokoje¬
nec v Trbovljah, Marija Škorjanc, roj.
Korun v Št. Pavlu pri Preboldu, Valen¬
tin Cestnik, mizarski mojster v Trbov¬
ljah, Ludevit Fuerst, višji sodni oficijal
v p. v Šmarju pri Jelšah, Martin Hode,
rudar v Kostolcu, Frančiška Kavzar v
Dolu pri Hrastniku, Melhijor Duhov¬
nik, žel. delavec v Medvodah, Karel Se¬
lan, upokojenec na Viču, Ivan Bolta z
Ježe pri Črnučah, Antonija Aleš-s. De¬
metrija v Šmartnem pod Šmarno goro,
Avgust Praprotnik, šolski upravitelj v p.
v Lokvi in Uršula Javornik, roj. Haf¬
ner v Škofji Loki.

'V Mariboru bo začela izhajati revija
za turizem in gospodarstvo pod naslo¬
vom “Biseri Jugoslavije”. Pisana bo tu¬
di v tujih jezikih. Izdajala jo bo gostin¬
ska zbornica za okraj Maribor-okolica,
urejevala jo bosta pa dr. Franc Mišič in
Franjo Novak.

Na sporedu predstav zagrebške ope¬
re v Londonu je bil tudi Lhotkov balet

“Vrag na vasi” s plesalcema Pio in Pi¬
nom Mlakarjem. O tem baletu ter o o-
beh plesalcih se je angleška kritika ze¬
lo ugodno izrazila. Tako je med drugi¬
mi angleškimi listi “Observer” zapisal
tele ugotovitve: “Ta balet je v resnici
čudovit. Redkokdaj je videti balet, v ka¬
terem so vsi elementi glasbe, plesa, ko¬
reografije in produkcije tako združeni,
da zapustijo takšen vtis enostavnosti,
iskrenosti in neposrednosti. Skladatelj
Franc Lhotka in koreografa Pia in Pino
Mlakarjeva so bili razumljivo inspirira-
ni z ritmi in gibi slovanske folklore,
vendar so izdelali čudovito odrsko stili¬
zacijo. Balet zapušča vtis, da vse in¬
stinktivno izhaja iz akcije, dosega pa
občutek naravnega, kar je uspelo dose¬
či do danes le malo koreografom”.

Na gimnaziji v Postojni študira sedaj

Slovenci v

Ruenos Aires

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”

Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

VELIKONOČNI PRAZNIKI

so po slovenskih družinah zopet ustva¬
rili pravo domače praznično razpolo¬
ženje. Pred prazniki so bile po cerkvah,
v katerih imajo Slovenci nedeljske ma¬
še, duhovne obnove. Na veliki petek je
bila za vse Slovence na področju Veli¬
kega Buenos Airesa skupna pobožnost
s križevim potom v kapeli na Belgranu.
Pridigo je imel g. župnik France Novak,
na koru je pa pel postne pesmi pevski
zbor Gallus. V soboto popoldne so slo¬
venski dušni pastirji po slovenskih na¬
seljih blagoslavljali velikonočna jedila,
nato je pa bila ob pol šestih popoldne
vstajenska procesija za Slovence zopet
na Belgrano. Najprej so bile v kapeli
pete jutrnjice, nato se je pa po pro¬
stranem dvorišču salezijanskega zavoda
razvila mogočna procesija, ki se je je
tudi letos udeležilo zelo veliko sloven¬
skih rojakov. Med procesijo je pevski
bor Gallus pel slov. velikonočne pesmi.

Na veliko noč je bila, v kapeli na Bel¬
grano dopoldne slovesna peta sv. maša.
Tudi pri tej maši je pel Gallus. Nedelj¬
ski popoldan, ki je bil lep in sončen, so
slovenske družine preživele zbrane na
svojih domovih ter so bile vesele obi¬
skov prijateljev in znacev.

NOVI EMIGRANTI

Na Vel. Soboto, 9. aprila t. L, popol¬
dne so prispeli v Buenos Aires z ladjo
Anna C naslednji rojaki: gdč. Barbara
Maček iz Gor. Logatca, hčerka g. Av¬
gusta Mačka iz San Justa; gdč. Kralj
Ljudmila iz Št. Vida pri Stični, hči g.
Jožeta Kralja iz Buenos Airesa; druži¬
na g. Jožeta Možine iz San Martina in
i

757 dijakov. Od tega števila jih je v viš¬
jih razredih 215.

Na plenumu okrajnega sindikalnega
sveta v Mariboru so se posamezni govor¬
niki pritoževali, da “velika večina de¬
lavcev čez dan nima obroka tople hrane,
saj se jih nad 5.000 vozi v službo dalje
kakor 5 km. Nič bolje ni s samci, ki ni¬
majo svojih gospodinjstev”. Povdarjali
so tudi, da je bilo 1949 v Mariboru 47
menz in uslužbenskih restavracij z
8242 abonenti, sedaj pa delajo samo še
4 menze z blizu 900 abonenti.

Izvršni svet LRS je med drugim
sprejel osnutek odloka o ustanovitvi
Sveta umetniških akademij in filmskega
sveta pri podjetju Triglav film. Imeno¬
val je tudi upravna odbora za Radio
Ljubljano in Slovensko narodno gledali¬
šče. •

Argentini

sicer žena čuk-Možina Angela in sinovi
Jože, Anton, Janez in Pavel. Prišli so iz
Hotedrščice; iz Ljubljane je prispela ga
Zofija Pirc, mati g. Aleksandra Pirca iz
Munra.

Vsem novodošlim rojakom izrekamo
prisrčno dobrodošlico in jim želimo vse
dobro v novi domovini.

San Martin

Poroka. V soboto 2. aprila sta se v
San Martinu poročila elektrotehnik g.
Leopold Aichholzer in gdč. Sonja Cim-
perc. Poročne obrede je opravil g. duh.
svetnik Karel Škulj. Novoporočencema
iskreno čestitamo in želimo obilo božje¬
ga blagoslova.

Smrt Jožeta Sadnika. Dne 6. aprila je
umrl na svojem domu v San Andres 54.
letni Jože Sadnik, stari slovenski nase¬
ljenec iz Goriške. Pokopali so ga na ve¬
liki petek na pokopališču v San Marti¬
nu. Pogrebne obrede je izvršil g. duh.
svetnik Karel Škulj, ki se je od pokoj¬
nika poslovil tudi pred odprtim grobom.
Pokojnik zapušča ženo, dva sinova in
eno hčer, katerim izrekamo iskreno so¬
žalje.

Mendoza

V nedeljo, 20.III. t. 1. se je ustavil med
mendoškimi rojaki na potovanju iz Ba-
riloč poddirektor slov. dušnih pastir¬
jev g. Jože Jurak. Obiskal je nekatere
slov. družine v Mendozi in nato nadalje¬
val pot v San Luis.

Na materinski dan, 25. marca so na¬
ši otroci pod vodstvom deklet priredili
svojim materam ljubko intimno voščilo.
Popoldne, po križevem potu* ki smo ga
v postnem času opravljali pri č. s. fran-
čiškankah, so nastopili otroci pred svoji¬
mi materami s prisrčnimi deklamacijami
in pesmicami, č. g. dušni pastir pa je v
lepem nagovoru poveličeval praznik ma¬
ter. Za zaključek smo skupno zapeli v
čast nebeški Materi “še gori ljubezen,
ljubljena Gospa!”

Iz Mendoza se je preselila v Buenos
Aires družina g. Franceta Trilerja.
Vsej družini želimo v novem kraju sreč¬
no bivanje. Prav tako se je poslovil od

ŽRTVAM KOMUNISTIČNE
REVOLUCIJE V LOŠKI DOLINI

Leta gredo v desetletje. Spomini na
dogodke pred desetimi, enajstimi, dva¬
najstimi leti oživijo ob dnevih in oblet¬
nicah, ko znova v mislih preživimo tiste
usodne, težke ure; ko se srce razboli in
misel splava v duhu v domovino. V du¬
hu se ustavi doma, pomoli na grobovih
dragih, na grobovih brez spomenikov
po kočevskih gozdovih, v Teharjih, v
Podutiku. Obišče Krimsko jamo, se usta¬
vi ob Kozlovki. Le kje vsepovsod spijo
ti naši mučenci.

Padali so kot hrasti drug za drugim.
V času prve komunistične “republike”
je padlo prvih 11 fantov od strani la¬
ških Soldatov. Padale so prve žrtve ko¬
munistov, žrtve, ki so se množile ob
ciničnem prepuščanju ljudi s strani La¬
hov na milost in nemilost komunistom,
ob strahotnih represalijah nad istimi
ljudmi, ki so se nahajali ves čas med
dvema ognjema. Julijska laška ofenziva
1942 leta je terjala 260 žrtev. Drugi so
umirali v internacijskih taboriščih v Go¬
narsu, na Rabu, na Uštici. Razpad Ita¬
lije je razgalil komuniste do dna. Del
posadke v Pudobu, ki se je predal ob
slovesnih obljubah, da se nikomur ne
bo nič zgodilo, je to plačal z življenjem.
Verolomni komunisti s Hribarjem in
Hacetom na čelu so se znesli nad mož¬
mi in fanti. V nočeh so padali streli,
globina Kozlovke je sprejemala prete¬
pena in razmesarjena trupla. Padla sta
Rožančeva Ivan in Beno na Turjaku.
Padali obsojenci v Kočevju in prisilni
mobiliziranci v partizanskih vrstah.
“Mrtvi ti ne morejo škodovati, zato
ubijaj” je bilo geslo politkomisarja
Hribarja, ki so ga v polni meri izvajali
sadistični mladoletniki, pokvarjenci in
zločinci. Ravšeljnov France iz Viševka,
ki ga je mati v ročnem vozičku peljala
mrtvega in razmesarjenega domov, pa
so se ji komunisti posmihali in pljuvali
vanjo. Kovačevih 5 bratov iz Skrilj,
Kandarevi iz Dan, 7 hrustov. Mežarjevi
iz Vrhnike. Ivo, ki je ušel iz jame smrti,
pa so ga drugič dobili in ustrelili. Lek-
šanovi fantje in Pepca iz Klanc. Kosma¬
čevi iz Kozarišč. Kukčeva družina iz
Starega trga, katero so po groznem
mučenju pobili v Kočevskem Rogu. Oka-
ličevi in Ravšeljnovi iz Nadleska. Dve¬
sto domobrancev se je pridružilo v zad¬
njem maršu prejšnjim, čez 30 iz Koza¬
rišč, čez 30 iz Nadleska. Le kako so jih
zaznamovali izdajalci, ko pa je večina
hirala in trpela v italijanskih taboriščih
skoro dve leti. Cvet fantov in deklet je
požel komunistični srp v svojem sovrašt¬
vu do vsega, kar mu je bilo nasprotne¬
ga.

Vseh teh žrtev in mučencev se bomo
spominjali pri sv. maši, ki bo v nedeljo
24. aprila ob pol deveti uri v San Justo.

J. š.

nas g. Franc Rihar, ki zapušča Argenti¬
no in odhaja domov v Polhov Gradec,
kjer živi na posestvu preostala druži¬
na.


NA BELO NEDELJO

17. APRILA 1955
popoldne

N A SLOVENSKI PRISTAVI V >1 BRONI VEUIKA DRUŽABNA PRIREDITEV

VESELA ZABAVA IN PESTER PROGRAM; SEKANJE PIRHOV IN POMARANČ - VALIKANJE PIRHOV - RIBOLOV - ŠALJIVA
POŠTA IN PRIJETNA GODBA.-DOBRA JED IN PIJAČA.- PRIDITE, KER TUDI VAS VLJUDNO VABI IN PRIČAKUJE

Društvo Slovencev


LOUIS DE WOHL

( 1 )

Zemlja 'je ostala za nami

V tem romanu so dogodki in osebe
— prav tako ko.t v vsaki drugi pove¬
sti — izmišljeni. Resničen pa je pro¬
blem in vse 'to, kar bi se kot možro
moglo kdaj uresničiti. Zakaj: tudi

izmišljeno ima svoj delež na resnici;
živi iz nje in more zaslutiti potek bo¬
dočnosti.

I.

“Ko bi bila že vsaj izven New Yor-
ka!” si je mislila Maksima Armitage.
Pritisnila je na pedal, da je mogočni
avto švignil naprej, pol sekunde prej,
preden je svetilka prometnega signala
spremenila barvo.

Orjaški prometni stražnik je že odprl
usta, da bi z.akričal krepko opazko mla¬
di gospodični. Nato pa se je zarežal ka¬
kor večina moških, ko so Maksino Ar¬
mitage prvič zagledali. Plavi lasje, mla¬
dostno drzen profil in vitke roke na kr¬
milu ogromnega modrega avtomobila so
namreč očarale gospodarja cestnega kri¬
žišča.

“Kaj so jo vgradili v avtomobil, ali
pa so avto zgradili okrog nje ? ” se je
vprašal. “Oba se zdita, kakor da bi bi¬
la eno samo bitje.”

Medtem je modri avto že zavil okiog
vogla 57. ceste in vozil s prižganimi luč¬

mi po šesti Avenidi v smeri proti pri¬
stanišču. Prometni problem je postal v
New Torku v zadnjih letih še bolj za¬
pleten. Novi predori in podvozi so zahte¬
vah dolge umike in priključke. Vse ve¬
lemesto je stalno trpelo na prometnih
zastojih. Vsak čas se je kje zamašila
kaka življensko važna prometna žila,
tako da je grozila ustaviti utrip vsega
j organizma. V Manhattanu pa je bilo se-
| veda najhuje.

| “Sita sem New Yorka”, si je mislila
Maksina Armitage. New York ji je po¬
menil številko 577 B v Park Avenue,
nadalje še Stork Club, Twenty-One, Mo-
roeco z naslonjači, prevlečenimi s koža-
| mi čeber, Antoine, Hattie Carnegie in še
1  drugo podobno. Teh obvez ni bilo mo¬
goče obiti ali se jim izogniti, če je kdo
že bil hčerka Cyrusa B. Armitageja. No,
pa z dvaindvajsetimi leti se jim človek
tudi noče izogniti.

j Zapeljala je v Lincoln — predor in
j bobnela po dolg'h, tunelom podzemske
| železnice podobnih prehodih. Na levo in
1 na desno so se vrstili v tunelu rovi. Za
; vsak slučaj zgrajena atomska zakloni-
j šča, če bi Sovjeti vendarle začeli zares
i in sprožili vojsko.

“Rio, Copacabana!” ši je mislila. “Son¬
ca in morja! Vrag naj vzame N ew
York!”

Nenadoma se je vgriznila v ustnice.

Če bi bil sedaj tu mali Snvder, pra¬
vijo mu, da je največji psihoanalitik
Amerike, menda zato, ker zahteva kar
tristo dolarjev samo za en posvet, bi ta
dejal: “Vaš primer je čisto enostavna
projekcija, Maksina. New York je v
resnici Maksina Armitage. Glejlte, vi
niste prav nič navajeni, da bi vas kdo
kdaj pustil na cediiu. In prav to je tisti
dotični gospod napravil. Odklonil vas
je, zapostavil vas je, znižal vam je ce¬
no. Sedaj sovražite samo sebe — tega
pa človek nikdar ne zmore. Zato proji¬
cirate svoje sovraštvo na New York.
Ali ni tako z vašim: vrag naj vzame
New York? V Rio bi se radi odpeljali,
da bi postali čisto druga. Nekdo, ki ni
bil odklonjen, ne zapostavljen, ne zni¬
žan v ceni. Pri vas pa sega stvar še
globlje. Je to trdo zakoreninjen očetov¬
ski kompleks. Ko ste bili tri leta sta¬
ri ... ”

še psihoanalizo naj vzame vrag. Ved¬
no, ko je človek prišel do prepričanja,
da je morda vendarle kaj na tej vedi,
pridejo na dan tako gorostasne oslarije,
da se človek prime za glavo. Ko pa po¬
tem človek hoče te gorostasne oslarije
odpihniti, pa se navadno pokaže nekaj,
kar se zdi tako resnično, da tudi naj¬

bolj zaki'knjeni mora priznati* da je
na vsem tem le nekaj resnice.

Veselja in zadovoljstva pa psihoanali¬
tiki nikomur ne morejo dati. Zato bi mo¬
rali biti najprej sami srečni. Ona vse¬
kakor še nikdar ni srečala srečnega
psihoanalitika. Mali Snyder je na pri¬
mer bil bolehen kup razrvanih živcev,
pa še polipe je imel v nosu. Kvečjemu
nekaj dobrega je bilo na psihoanaliti¬
kih: naučili so človeka in ga prisilili,
da je razmišljal sam o sebi — in to
brez usmiljenja-!

Chrisu ni bilo dosti zanje, temu je
zadoščala njegova spoved. Morda je res
praktično, biti katoličan. Ali se bo tu¬
di spovedal, da je v drugem človeku
vzbudil čustva, za katera se sedaj ne
meni? Ali pa ni to morda noben greh?
Vsekakor bi to moral biti. Pravzaprav
bi to moral biti eden največjih grehov.
Vzbuditi pekel v drugem človeku —
ali si mislimo lahko kaj hujšega?

Avto je pridrvel iz predora v beli dan.

In to brez usmiljenja? Prismodarija!
Ne, huje, hinavstvo! Ali ni ona sama že
večkrat zaigrala prav to nevarno igro
— sedaj pa se je zadeva obrnila. Igra
z ljubeznijo — to je bilo že nekaj, kar je
spadalo takorekoč k vsemu drugemu
zraven, saj tega nihče ni jemal resno.
Morda bi morala prav to jemati mnogo
resneje — morda je prav to, kar se bo
sedaj morala naučiti. Kdo je začel to

igro, moški ali ženska? Kdo ve odgovo¬
riti ?

Toda Chris — da je moral biti prav
Chris...

In to tako nenadoma, od danes na ju¬
tri. Chris, zanesljivi in odkriti, Chris s
svojim fanatizmom za resnico — “ali
rečem to, kar smatram za resnico, ali pa
molčim”. No, in sedaj pa to...

Vsaj bojazljiv res ni bil. Ko je Bill
Prescott ušel ubogi Anni, ji ni niti pisal
•— vsaj spočetka ne. Večinoma so moški
pač bojazljivci. Molčijo tedaj, ko bi mo¬
rali spregovoriti.

Uboga Ann, res uboga Ann. Uboga
Maksina. Spet se je vgriznila v ustni¬
ce. Figar pa res ni bil. “Veliko upanje
sem imel, Maksina — morda je bilo to
nepremišljeno upanje, jaz sam ne vem.
In najbrž tega nikdar ne bom zvedel.
Zakaj, da bi se to upanje izpolnilo, na
to ne smem več misliti.”

“Ne razumem vas, kaj pravzaprav
mislite, Chris.”

Bil je zelo bled, a tudi zelo zavesten,
zelo odločen. “Izpolniti moram dano mi
nalogo, Maksina. Predpriprave so že v
teku, zato predvčerajšnjim nisem mo¬
gel klicati po telefonu — in včeraj
prav tako ne. Zapustiti bom moral drža¬
vo. Morda — vsekakor bo trajalo zelo
dolgo, preden se bom vrnil." Zdelo s«
ji je, da je hotel še nekaj reči, a je mol¬
čal.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. IV. 1955

Stran 4.

SLOVENCI

USA

Slov, šolo pri sv. Vidu v Clevelandu
obiskuje sedaj 90 otrok, od tega 18 an¬
gleško govorečih. Porazdeljeni so na 5
oddelkov. Dva od teh sta za angleško
govoreče. Najnižji oddelek ima značaj
otroškega vrtca.

Clevelanski Urad za delavsko stati¬
stiko je objavil višine nekaterih plač de¬
lavcev na svojem področju: stavbeni mi¬
zarji, električarji, mehaniki in nekateri
drugi poklici zaslužijo od 1.57 do 3.70
dolarjev na uro, registrirane bolničarke
v industrijah 74.50 dolarjev na teden,
vozniki tovornih avtomobilov poprečno

PO SVETU

2.10 na uro, hišniki in čistilci 1,64 na
uro poprečno, kajti ženske moči v teh
strokah zaslužijo 1,38 dolarja na uro.
Pisarniški vajenci zaslužijo 53 dolarjev
na teden, uradniki v manufakturi n. pr.
87.50 tedensko, operaterji računskih
strojev 84.50, tajnice v javnopravnih u-
stanovah prejemajo 78.00 tedensko. Po¬
prečna plača večine ženskih nameščenk
znaša 45—55 dolarjev tedensko:
KANADA

Na februarskem sestanku Slov. kat.
akad. starešinstva je imel predavanje
slov. akad. slikar Božidar M. Kramolc o
“navdihnjenju v umetniškem udejstvo¬
vanju”.

sledijo Tržačani avstrijsko-jugoslovan-
skim pogajanjem glede uporabe reškega
pristanišča in avstrijsko-nemškim poga¬
janjem v Hamburgu.

Na mizi generalnega komisarja —
tako vsaj zatrjuje rimski “Tempo” —
se množijo pritožbe in protesti. Vedno
večje število nameščencev in delavcev
ostaja brez kruha. To bo rodilo resne
politične posledice, piše imenovani list.
Nevarnost “rdeče koalicije” je treba o-
cenjevati zelo resno. Vittorio Vidali,
šef tržaške KP, poskuša odkrito izko¬
ristiti nezadovoljstvo in živčnost z ust¬
varjanjem neke “ljudske fronte”.

Značilno je pomanjkanje interesa ita¬
lijanskih industrijskih krogov nasproti
osvobojenemu mestu, ki prihaja do izra¬
za prav v tem, da je moral generalni
komisar v svojem obupu napisati vrsto
pisem na italijanska velepodjetja, da bi
jih spodbudil za investicije na Tržaškem
ozemlju. Do sedaj pa je prejel en sam
odgovor.

PRAVNA POSVETOVALNICA
"SVOBODNE SLOVENIJE"

Vprašanje: Dansko leto mi je umrl
mož. Malo časa pred smrtjo je bil kupil
lot na mesečno odplačevanje. Kupo-pro-
dajna pogodba se glasi na moževo ime,
eskritura pa še ni bila narejena. Jaz
nadaljujem s plačevanjem mesečnih ob¬
rokov in bi rada videla, da bi se eskri¬
tura napravila na moje ime. Zapuščin¬
ska razprava pr. možu se ni vršila.
Kakšne korake naj napravim ? To bi ra¬
da vedela zlasti zaradi tega, ker neka¬
teri pravijo, da se po preteku enega le¬
ta po smrti takse znatno povečajo, in
ker bi rada lot prodala.

Odgovor: Za točen odgovor na stav¬
ljeno vprašanje b: bilo treba vedeti, ali
je mož kupil lot na javni dražbi in ali
je bila razdelitev kompleksa vpisana v
tozadevni register pri sodišču. Dalje ali
je mož zapustil otroke ali ne. Ker iz Va¬
šega vprašanja to ni razvidno, bomo
najprej odgovorili tako, kakor da bi bil
umrl mož brez otrok in da bi bil lot ku¬
pil brez posredovanja kake javne obla¬
sti. V tem primeru se Vi lahko izogne¬
te zapuščinskemu postopku, ako je pro¬
dajalec soglasen s tem, da se “začasna
kupna pogodba — Boleto de compra-
venta” spremeni v toliko, da se, vpiše
vanjo mesto moževega Vaše ime. Dokler
namreč definitivna kupna pogodba (“es-
critura”) še ni podpisana, sta pogodbe¬
ni stranki upravičeni spreminjati pogo¬
je in druga določila kupčije brez obve¬
ščanja davčnih oblasti, ako se seveda
med'njima doseže predhoden sporazum.
Enostransko pa niti prodajalec niti ku¬
pec pogodbenih določil ne more spremi¬
njati. Ako bi prodajalec ne hotel prista-

PAKETE ZA EVROPO

vsake vrste, kakor tudi zdravila,
najbolje in najceneje pošilja

Zden las Kalečah

Monte 2049 - dvorišče - Bs, Aires
višina Rivadavia 6400 - Omnibus 132
dnevno od 14. — 19. ure, ob sobotah
od 9. — 12. ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar
pošiljajte po giro postal ali z banč¬
nim čekom na ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340, Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani.

— Paketi prispejo v roku 20 dni —

Pred 5® leti Je umrl «Sules Verne

Te dni je poteklo petdeset let, odkar
je umrl eden največih utopističnih pis¬
cev s področja znanosti, Jules Verne.
Opisal je 13 tehničnih pridobitev bodoč¬
nosti, od katerih se jih je 10 že uresni¬
čilo. Napovedal je: letalo, podmornico,
helikopter, daljnoistrelne topove, zvoč¬
ni film, plastični material, televizijo,
kontrolo na daljavo, atomsko bombo in
potovanje okoli sveta. Od njegovih na-
daljih treh napovedi so vsemirski poleti
že v pripravah (neka ameriška poto¬
valna agencija že prodaja vozne listke
za prvi polet- na luno), prav tako izdelu¬
jejo načrte za umetne planete, le v o-
srčje zemlje še ni nihče poskušal priti.
Ameriško atomsko podmornico so krstili
“Nautilus” v spomin na Vernovo pod¬
mornico, s katero se je vozil “20.000 milj
pod morjem.”

V maju bodo v Parizu na “Vernovem
kongresu” proslavljali tega pisatelja.
Prišla bo na kongres množica pisatel¬
jev in znanstvenikov iz 82 držav. (Ver¬
nova dela so bila prevedena na 82 je¬
zikov.) Premijera Walt Disneyevega fil¬
ma “20.000 milj pod morjem” bo začela
kongres. Eno od francoskih podmornic

Bolno mesto Trst

“Bolno mesto Trst” je označil do¬
pisnik nemškega lista Rheinische Post
razmere in bodočnost na tirž. ozem¬
lju, ko je svojemu listu poslal poroči¬
lo, ki ga podajamo:

Z naraščajočo zaskrbljenostjo opa¬
zujejo v Italiji gospodarski in psihološki
položaj Trsta, odkar so zavezniki odšli.
Italijani se pri tem ne strašijo samokri¬
tike. Hladna diagnoza ugotavlja — po
njihovi sodbi — da je Trst danes bolno
mesto.

List nadaljuje: Pred kratkim je visok
uradnik v Trstu izjavil: navdušenje nad
italijanskim vkorakanjem je použilo
zadnje ostanke energije mesta, ki je že
35 let izpostavljeno tako spreminjajo¬
či se usodi.

Po italijanskih napovedih je novi ita¬
lijanski generalni komisar izdal sicer 80
dekretov, da bi Tržaško ozemlje včlenil
k Italiji, vendar je vprašanje — tako
zatrjujejo italijanska poročila — če ta¬
ki čisto upravni ukrepi zadostujej.o.
Nekaj je bilo sicer storjenega proti ne¬
zaposlenosti, vendar je še vedno 15 ti¬
soč nezaposlenih in 10 tisoč istrskih be-

15 MAJA SLOVENSKO ROMANJE
V LUJAN

bodo usidrali v reki Seini sredi Pariza.
Francosko poštno ministrstvo bo izdalo
znamke s sliko visokega, bradatega pi¬
satelja, čigar izredna domišljija zdru¬
žena s tehničnimi nasveti strokovnjakov
mu je pripomogla do napovedi tolikih
izumov dvajsetega stoletja.

V juniju bo francoski Kolonijalni mu¬
zej odprl Vernovo razstavo s prvimi Ver¬
novimi knjigami in modeli strojev, o
katerih je pisal. S svojimi knjigami je
Verne postal bogat in slaven, kljub te¬
mu, da so bila potovanja, ki jih je o-
pisal, povsem izmišljena. Vse knjige je
napisal doma, v svoji hiši na atlantski
obali Bretanije. L. 1839, ko je bil 11
let star, je pobegnil od doma na krovu
neke ladje, ki je bila namenjena v In¬
dijo. Toda oče ga je ujel v prvem na¬
slednjem pristanišču, nekaj kilometrov
od Nantesa. Oropan resničnih življenj¬
skih pustolovščin se je lotil pisanja iz¬
mišljenih. Njegove pustolovske zgodbe
so navdušile znamenitega norveškega
raziskovalca Roalda Amundsena, ki je
pred odhodom na uspelo ekspedicijo 1.
1911 na južni tečaj, dejal: “Jules Verne
mi je začrtal pot.”

guncev, ki so s svojim potlačenim raz¬
položenjem okužili vse mesto. Tudi med
poslovnim svetom naj bi bilo nezado¬
voljstvo veliko, kajti po odhodu zavez¬
niških čet so se kupčije močno znižale.
V vseh krogih prebivalstva pa se širijo
pritožbe nad prenagljenim uvajanjem
novih davkov, povišanjem cen tobačnih
izdelkov in uvajanjem obvezne vojaške
službe.

Primanjkljaj v mestnem gospodarstvu
vzbuja veliko zaskrbljenost. Najslabši
pa so izgledi v luki. V januarju so izkr¬
cali vsega 200.000 (80 od sto premoga)
in naložili komaj 50.000 ton. Okrog 1000
pristaniških delavcev je le deloma za¬
poslenih. Zmogljivost pristanišča, ki naj
bi bilo “evropska luka”, ostaja neizko¬
riščena; do sedaj niso Italijani niti ene¬
ga dela svojih prekomorskih prog u-
smerili preko Trsta. Z vznemirjenjem

Br. Jože Ermenc

Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazuma.

ti na to, da se vpiše v “Boleto” mesto
moževega Vaše ime, Vam ne bo preosta¬
lo drugega kot to, da naprosite kakega
notarja, da sestavi predlog za zapuščin¬
sko razpravo. Notar Vam bo tudi izra¬
čunal in od Vas sprejel v plačilo po za¬
konu predpisane zapuščinske takse, od
katerih teko od dreva zapadlosti dalje
10% obresti.

Ako pa je stavbišče vpisano na može¬
vo ime v javni register in če je mož za¬
pustil otroke, pa se seveda zapuščinska
razprava mora izvršiti po določilih za¬
kona. Ali bi v tem primeru Vi smeli lot
prodati ali ne, to bo odločilo zapuščin¬
sko sodišče.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Abril 1955. Vsebi¬
na: Najbolj čudovito znamenje (Jože Ju¬
rak); El mensaje de Jesucristo Resuci-
tado (Dr. Tihamer Toth); Veliki dan
krščanske povezanosti (Pien*e L’Ermite-
Vinko Lovšin); Velikonočno voščilo;
Hvalimo in prosimo (Jože Vovk); Kri¬
stus je vstal (Gregor Mali); Velikonoč¬
ni žegen; Jezus in Janez Krstnik (Dr.
Mirko Gogala); Devetindvajset srebrni¬
kov (R.. L.); Velika noč (Ljubka Šorli);
Nova vera 20. stoletja (B. M.); Sladko
srečanje (Vladimir Kos); Dekle, ki ho¬
češ biti . učena; Na krstnico (Milka Hart¬
manova) ; Za katoliško vzgojo otrok v
Ameriki (P. Ambrož ; č); Osa v svetu
pa doma?; Misli. Priloga: Božje stezice,
skrita (Joe Juck); Po Beljaku (Gregor
Hribar); Marija na ulici (Igrotus); Ve¬
sti iz Vatikana; Po svetu; Usodna pre¬
obleka (E. IVilliam) Med izseljenci; Po
Argentini sem in tja (Janez Hladnik);
Iz Krsta pri Savici (Fr. prešeren);

Glas Slov. kult. akcije štev. 3, marec
1955. Vsebina: Pred novim letnikom

Meddobja; Ruda Jurčec — 50 letnik
(td); Kulturni večeri 1955|56 v Buenos
Airesu; Razstava slov. impresionizma;
Iz pisem; Iz delavnic ustvarjalnih čla¬
nov; Dva izleta; Vabilo na naročbo knji¬
ževnih izdanj za 1. 1955]56; Križev pot
prosečih; Nove knjige v knjižnici SKA;
Umetniška šola; T. Debeljak o Preglje¬
vem zborniku; Razpis leposlovnih na¬
grad.

31arsitedo še ne ve ...

■ . .da se je prvi del pravde med
obema sinovoma kralja čevljev
Bate  — Janom in Tomažem končal
v korist Jana, kajti holandsko so¬
dišče je priznalo oporoko iz leta
1931., po kateri je bil Jan Bata
imenovan za polnopravnega dediča
in ne samo upravnika imetja ali
gerenta. Holandskemu sodišču bo¬
do sledila tudi sodišča v Angliji in
Švici.

...da  je brazilska potniška
družba odrekla izstavo voznega
listka neki potnici, dokler ne skraj¬
ša imena.. To pa zato, ker se potni¬
ca piše Marija Terezija Frančišek
Asiški da Concepcao da Rocha Fi-
lomena das Necesidades do Sagra-
do Coracao de Jesus Pereira da
Cunha.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires.
Argentina

CRKVENI OGLASNIK

Na belo nedeljo bo v župni cerkvi v
San Martinu ob 3/4 na 9 uro maša za
pok. Ivano Rigler, ki je umrla pred dve¬
ma mesecema v ljubljanski bolnišnici ter
je bila pokopana na pokopališču Hrova¬
ča pri Ribnici.

OBVESTILA

Občni zbor Družabne pravde bo v ne¬
deljo 1. maja točno ob deveti uri v pro¬
storih J. O. C.a na Diaz Velez 3817, Ca¬
pital. Vse člane prosimo, da se tega edi¬
nega obveznega letnega sestanka udele¬
že. Družabna pravda.

“KAKOR SKALA NA BRANIKU
STOJ, ČE ZA DOM GRE TVOJ!” To je
geslo pod katerim bo delala SFZ v letu
1955, leto 10. obletnice smrti slovenskih
domobrancev. Mi poznamo borbo naših
fantov in vemo, da so to, kar so nešte¬
tokrat peli, tudi izpolnili do zadnjega
diha. Niso se omejili samo na to, kar je
bilo ukazano. Storili so mnogo več, vse,
kar so mogli. Moremo reči, da je bila
njih želja, . da bi vsi slovenski fantje
vedno delali v smislu Gregorčičevega
verza “Ne samo, kar veleva mu stan,
kar more to mož je storiti dolžan”. O
tem nam so bo na drugem rednem se¬
stanku govoril naš pesnik in pisatelj g.
dr. Tine Debeljak, v nedeljo 24. aprila
ob 16.30 na Pristavi v Moronu. Vsak
član SFZ je udeležbe obvezen, še prav
posebno pa so vabljeni, vsi ostali fantje,
ter so iskreno dobrodošli. Odbor SFZ

SFZ pripravlja ping-pong turnir za
prvenstvo Zveze. Javiti se je najkasneje
do 24. aprila g. Lovretu Tomazinu. Za
nagrado je medalja — dar SDO.

Začetek kulturnih večerov. V soboto
23. t. m. ob osmih zvečer prične Sloven¬
ska kulturna akcija z rednimi kulturni¬
mi večeri v sezoni 1955. Uvodni večer
se vrši v dvorani pri Sv. Juliji. Vstop
poleg cerkvenega vhoda, pa tudi skozi
V. Martinez 50. Predaval bo univ. prof.
dr. Ignacij Lenček o sodobnem kultur¬
nem življenju v Evropi. O nalogah slo¬
vanskih kulturnih delavcev v izseljen¬
stvu bosta govorila gg. Ruda Jurčec in
M. Marolt.

Rojake v Cordobi, Comodoro Rivada¬
via, Bariloche in po drugih krajih v re¬
publiki prosimo, da se v svrho nakupa
knjige Krivda rdeče fronte obrnejo pis¬
meno na Dušnopastirsko pisarno, Victor
Martinez 50, k iji mbo knjigo dostavi¬
la proti plačilu 20 pesov.

"ČASA BO TU” - urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre /  od Cabilda 2300

ZLATNINA, SREBRNINA, URE

Zapestnice, uvožene, zajamčeno nerjaveče,

kot reklama prodaja po . m$n. 10.—

VSA POPRAVILA TOČNO IN ZANESLJIVO

Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

“Nalogo? Kakšno nalogo?”

“O tem ne morem govoriti, Maksina.”

“Vse to je nesmiselno, Chris. Saj bi
me vendar morali bolje poznati.”

“Niti bseede ne morem dodati, Maksi¬
na. Morda sem že tako zinil več, kakor
bi smel povedati.”

In to je bilo vse. Toda, kakšen je bil
— kakor •— kakor mlad menih, ki je
pravkar izrekel slovesno zaobljubo. Kar
prestrašena je bila.

“Chris — menda vendar ne boste vsto¬
pili v kakega izmed vaših redov?”

Nasmehnil se je malce, toda brez pra¬
ve veselosti. “Ne, ne, Maksina. Za kaj
takega mora imeti človek poklic; tega
pa nimam.” Laže ji je bilo, a v istem
hipu je bila nejevoljna, ker se je čuti¬
la olajšano. Hotela je spraševati še na¬
prej, toda odkimal je z glavo in na krat¬
ko, odločno odsekal z roko, kar je pri
njem tako dobro poznala: to je vse,
ne maram več govoriti o tem, nič več,
konec!

Nič več, konec!

Otrpnila je in postala hladna. Zakle¬
to! S tem pa mu je še vso zadevo olaj¬
šala. In vendar ni mogla storiti nič dru¬
gega. Odšel je močan in velik, s prož¬
nimi koraki, na glavi pa mu je živahen
koder visel čez čelo kakor skoraj vedno.

Kako drugo dekle bi se nato vrglo v
naslonjač in začelo jokati. Kaka druga
bi morda odprla omarico z likerji in se
spravila nanje. Tretja bi delala morda

oboje hkrati.

Ona pa je razmišljala. Ali je morda
kaka druga vmes ? To Chrisu ni bilo
podobno. Toda kdo se more v tem spo¬
znati? Saj moških ni mogoče doumeti.
Morda katera druga — toda katera?
Ali je bila domišljavost, ali je bil ponos,
ni si mogla zamisliti kakršne koli dru¬
ge. Chris je bil naravnost čudovit, dobro¬
dušen, malce neroden in prav nič lep.
In prav to ga je delalo vse bolj privlač¬
nega kakor še tako lepe poteze. Prav
gotovo je vplival znatno na ženske; to¬
da on sam bi se zakrohotal, če bi mu
kdo to povedal. Pa sijajno službo je imel
v tovarnah.

i Toda kdo, kdo bi mogla biti tista dru¬
ga?

Neumnost! Chris se ni nikdar lagal.
Vsaj to mu je morala priznati. Nikdar
ni lagal. Moral je opraviti določeno na¬
logo. — Izven države. — In utegnilo hi I
trajati dolgo, zelo dolgo, preden bi se
vrnil...

Res včasih je že slišala o takih stva¬
reh. Toda Chris pa — tajni agent?

Od kdaj pa uporabljajo pilote za taj¬
ne agente? Pa tudi besede ni rekel, da
bo pustil svojo službo v tovarnah, če
jo je pa pustil, mora to vedeti oče, saj
je oče vedno vse vedel tudi o najneznat-
nejšem svojem uslužbencu — kaj šele o
možu, s takim položajem, kakor ga je
imel Chris.

Oče. ..

Seveda, tu je najbrže rešitev. Oče!
Ali morda kaj ve o njej in o Chrisu? In
če je kaj zvedel...

Morda je imel z njo druge načrte. Si¬
cer ni nikdar o tem govoril, a to še ni
pomenilo prav nič, zakaj molk je bil
zanj nekaj bistvenega.

Kar neverjetno se ji zdi, da se še ved¬
no dobe taki ljudje, kot je njen oče.
Ljudje, ki so vedno storili natančno to,
kar so hoteli; in vedno samo tedaj, ka¬
dar so sami hoteli. O svojih načrtih je
govoril šele tedaj, ko so dozoreli. Mor¬
da pa tiči on za vsem tem? Prav go¬
tovo! Morda je kaj zapazil in je Chri-
sa enostavno prestavil — v Evropo, v
Južno Ameriko, kamor koli, nekam pač,
kamor živa duša sama od sebe ne bi šla.
Da, to bi mu bilo čisto podobno. In Chris
je vse to kar enostavno požrl. — Seve¬
da, Chris si pač ni mogel dovoliti tega,
I da bi si napravil Cyrusa B. Armitageja
za sovražnika.

Preponosna je bila, da bi ponudila
Chrisu, češ da bo čakala nanj, in če
tudi bi to trajalo zelo dolgo. Končno pa
se tudi on ni čisto jasno izrazil — vsaj
ne dovolj jasno. Na drugi strani pa tudi
ona ni — kako se že pravi, tista neumna
goska, ki bo čakala na Odiseja tako dol¬
go, da se bo vsa dežela norčevala iz nje.

Škoda, da tega vendarle ni rekla in vi¬
dela, kakšen obraz bi napravil. Ubogi
fant, ki ni maral tvegati, da bi ga oče
postavil na cesto. Toda končno, dobre

službe tudi niso kar tako.

Ali — ali pa je morda Chris čakal,
da bo ona spregovorila?

Ne, tak on ni bil. Nikdar ni on človeka
preizkušal. Saj je bil tako enostaven,
tako naravnost, sijajno preprost, o
Chris, Chris.. .

Sedaj je bil New York že za njo. Mo¬
gočni avto je brzel po ravnini. Rio ji ne
bo ušel. Najprej hoče govoriti z očetom.
Res je že zadnji čas, da mu pove, da
tako ne bo postopal z njo.

Močneje je pritisnila na pedal. Avto
je drvel še hitreje.

Njene ustnice, krepko stisnjene, so
bile kakor tenka krvavo rdeča črta.
Njena brada je ostro štrlela naprej. Ka¬
kor brada njenega očeta.

*

Tovarne Armitage — nedaleč od dr¬
žavne meje med New Yorkom in Connec¬
ticutom — so se raztezale po ogromnem
ozemlju. Podobne so bile v nečem ureje¬
nemu neredu na mravljišču. Kljub temu,
da je Cyrus B. Armitage gradil tudi tan¬
ke in nek nov, za sedaj še tajen tip bom¬
bnika na reakcijski pogon, mu je dala
Army Ordonance mir. Imel je namreč
svojo lastno policijo in v Washingtonu
so vedeli, da so vsakega člana te polici¬
je že stokrat pretehtali. Zanesli so se
na starega C.B.-ja, vedeli so, da pri tem
nikdar ne bo sitnosti. Vse ogromno o-
zemlje je obdajala ograja z belo žico,
ki je bila nabita z električnim tokom

visoke napetosti.

Sekcija A — za atomske in elektron¬
ske poizkuse — je ležala daleč vstran
od drugih tovarn in delovala popolno¬
ma samostojno. Kdor je delal v njej,
sploh z drugim “prebivalstvom” ni pri¬
šel v stik. Pa je bila sekcija razmeroma
majhna. “Samo nekaj laboratorijev”, je
navadno dejal C. B. “Vse skupaj ni sko¬
raj nič več kakor igrača.” A v Wa-
shingtonu so vedeli bolje in nad A sekci¬
jo je bdela posebna skupina varnostnih
agentov.

Maksinin avto je z devetdeset kilo¬
metri na uro zdrvel po zadnji cestni kri¬
vini in se ustavljal še le poslednjih pet¬
deset metrov. Obstal je komaj tri metre
pred velikanskim železnim vhodom, sko¬
zi katerega nihče ni mogel, na da bi se
legitimiral.

“Ko se me boste nagledali, mi boste
morda tudi odprli vrata”, je hladno de¬
jala Maksina. Najbližja agenta sta se
zarežala. Starejši in sivolasi možakar s
kljukastim nosom, ob usnjatem pasu mu
je bingljal težak revolver, je dal zna¬
menje. Velika vrata so se odprla in
Maksina je zdrvela naprej.

“Ta bi pa že bila vredna, da bi jo
malo bolj natančno preinšpiciral, he—!”
je zagodel mlajši.

Sivolasi ga je resno ošvrknil od stra¬
ni. “Ali nimaš dobre službe tukaj”, “ je
tiho ugotovil. “In dobra mesta je naj¬
bolje držati — osel!” (Nad. sledi)