Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja zrn vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I TKLZrOH: CHELSEA 3878 NO. 304. — ŠTEV. 304. GLAS NARODA List slovenskih , delavcev y Ameriki. Enured as Second Class Hitter, September 21, 1903, at the Post Office at Ntw York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 28, 1929. — SOBOTA, 28. DECEMBRA 1929. I- The largest Slovenian Daily in the United States. B Issued every day except Sundays | and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXTIL 4 PREDLOGI HOOVERJEVE PREISKOVALNE K IZVEDBO PROHIBICIJSKIH POSTAV IN DOLOČB BO TREBA POPOLNOMA CENTRALIZIRATI Poročilo komisije, ki je preiskala izvajanje prohi-bicijskih postav. — Število sodnikov in uradnikov ne zadošča. — Za izvedbo suhaških postav naj skrbi generalni pravdnik, ne pa zakladniski urad. — Postave je treba poenostaviti. WASHINGTON, D. C., 27. decembra. — Komisija, kateri je poveril predsednik Hoover težavno nalogo, naj preišče razmere, ki so nastale vsled uveljavljenja prohibicije, je sestavila svoje poročilo. Takoj, ko se bo sestal kongres, bo imenovan po-seb' n odbor, ki bo poročilo preštudiral ter skušal uveljaviti določbe, ki so v njem vsebovane. Najvanejše so naslednje štiri točke: — V sodiščih se je nakupičilo toliko slučajev kršenja prohibicije, da sodniki ne morejo posvetiti vsem potrebno pozornost, ampak jih morajo odga-jati na poznejši cas. Vsledtega bi bilo treba več u-radnikov in več sodnikov, ki bi se pečali izključno le s kršilci suhaških postav. Izvedba prohibicije naj bo poverjena generalnemu državnemu pravdniku, ne pa zakladniškemu tajniku. Cariniki, obrežni stražniki, priseljeniški inšpektorji in prohibicijski agentje naj bodo pod enotnim vodstvom. Suhaške postave, katerih je petindvajset, naj se strne v eno samo. Pred kratkim je rekel senator Borah, da prohibicije ni mogoče izvesti s sedanjimi uradniki, dočim je senator Morris iz Nebraske izjavil, da bi moral državni zakladničar Mellon odstopiti, če bi hoteli izvesti prohibicijo. Po njegovem mnenju delujejo politiki z uradniki roko v roki, vsled česar prohibicije ni mogoče izvesti. NUNCIJ BO NAČELNIK DIPLOM. ZBORA DAUDET0V0 IZGNANSTVO JE KONČANO Kočljiv položaj bo najbrž Vlada ministrskega pred nastal, ker je bil pred- sednika Tardieu-ja j e lagan ruski poslanik.— dovolila amnestijo vo* Amerikanci so za nun- ditelju monarhistične ciia. stranke. BERLIN, Nemčija. 26. decembra. Po dveh dnevih razburjenih razprav v francoskem poslaništvu. Je berlinski diploma tični zbor konečno imenoval n ovčka papeškega nuncija, ki ni bil ie osnačen, kot glavarja diplomatičnega zbora. Francoski poslanik de Margerie preči tal memorandum grofa Tat-tenbacha, ki daje izraza želji, da bi bil novi nuncij Izbran za to častno mesto. Ameriški poslanik Shurman je nato izjavil, da Je dobil iz Washington navodilo,. naj podpira izbiro nuncija. Njegovemu vzgledu je sledil ; a potiski poslanik Nagaoka in ves diplomatski zbor Južne Amerike, z Izjemo Uruguaya. Ruski pooblaščenec je nasprotoval izbiri nuncija v prilog poslanika Krstinskega, ki je baje najstarejši diplomat-v Berlinu Ruskega pooblaščenca je podpiral turški po-general Kemaledin Sami PARIZ, Francija, 26. decembra. Leon Daudet, rojalistični voditelj, ki je preživel skoro tri leta v izgnanstvu v Belgiji, bo praznoval novo leto na svojem pariškem domu. Vlada ministrskega predsednika Tardieu-ja ga je sklenila po-milostiti. Daudet je* pobegnil iz ječe meseca junija 1927. H. Daudet, ki Je sUi znanega novelista Alphonsa Daud|ta ter dobro znan pisatelj in politični bori tel j, Je služil svojo zaporno kazen, ko se Je njegovim proistašem posrečilo izvabiti ga iz ječe s pomočjo ponarejenega telefonskega poziva. Pomiloščenje bo najbrž jutri predloženo predsedniku Doumergue v podpis. Pomilostilni svet je tudi priporočil pomiloščenje večjega števila poslancev skoro vseh strank v poslanski zbornici. DOBER PLEN BOSTON, Mass., 27. decembra. — Danes Je obrežna straža zaplenila v bližini tukajšnjega svetilnika'ladja "Ireno C", ki Je bila polna šampanjca. Plen je vreden približno tisoč dolarjev. H00VER PRI 0RTISU RUBIJU Predsednik Hoover je ignoriral staro pravilo ter prvi obiskal novega mehiškega predsednika v poslaništvu. WASHINGTON, D. C., 26. dcc. — Predsednik Hoover je včeraj omalovaževal staro pravilo, ko je obiskal izvoljenega predsednika Mehike, Pascuala Ortis Rubia ter potrdil iznovo prijateljstvo, ki v zadnjem času obstaja med obema deželama. Predsednik Hoovor jc objavil, da se povsem strinja z zakonodajo, katero mora rešiti sedaj mehiški kongres. Ta zakonodaja bo določila množina denarja, katero mora izplačati vlada v gotovini za zemljo, ki bo ekspropriirana na tem\?lju nove zemljiške postave. Mehiški izvoljeni predsednik je rekel nadalje, da je bil verski spor v Mehiki uravnan "dokler se bo rimsko svečeništvo držalo postav". Sedanji položaj pa ne u^aja Cerkvi, ker nima več prve besede. Senjor Ortiz Rubio je rekel na-dale, da ima Mehika dovolj virov in da noče najeti posojila v Združenih državah in da ni prišel semkaj v ta namen. Smejal pa se je vprašanju, če namerava Mehika uvesti prohibicijo. TRUPLA POGREŠANIH LETALCEV SO NAŠLI PARIZ, Francjja, 26. decembra. Trije francoski avijatiki so našli nesrečno srr.rfc na obali Tripokta-nije, kot javljajo poročila, ki so dospela na zračno ministrstvo. Razvaline francoskega aeroplana so razkrili na obali, v bližini Sirte. Trupla teh avijatikov, ki so najbrž takoj umrl po nesreči, so našli v razvalinah aeroplana. Ubiti avijatiki so bili Le Salle, Rebard in Fal-tot, katere pogrešajo že več dni; potem ko so skušali odleteti iz Pariza v Indokino. Kapitan La Salle je bil znan francoski avijatik, ker se je odlikoval v mnogih poletih od leta 1926 naprej- BYRDSEJE ZAHVALIL TAJ. ADAMSU Sporočilo mornariškemu tajniku vsebuje zahvalo za imenovanje.—Ob enem je hvalil tudi čic.-ne ekspedcije. WASHINGTON, D. C.. 26. de-. — Podadimral Richard E. Byrd se je danes zahvalil v brzojavki mornariškemu tajniku Adamsu za čestitke katere mu je poslal ob priliki njegovega imenovanja. Sporočilo je dobil mornariški department potom mornariške zračne postaje v Tutuila, Samoa. Admiral Byrd je ugotovil, da bo po svojem povratku v Združene države predložil departmentu imena petnajstih modž. ki so najve? prispevali k uspehu ekspedicije. Poročilo na ameriški department se glasi: — Sporočilo departmenta. v katerem so me informirali o mojem napredovanju na mesto podadmi-rala. sprejel in se zahvaljujem za odkritosrčne čestitke departmenta Takoj po svojem povratku v Zdi dižave, bom predložil mornariškemu departm* utu imena petnajstin mož, ki so v veliki meri prispevali k uspehu našega podjetja in ki vsled tega zaslužijo ves kredit za delo ekspedicije, za katero je bil voditelj odlikovan. Byrd. 5 POLICISTOV OBTOŽENIH Whalen j e odredil obravnavo proti trem policijskim uradnikom in dvema policistoma, ker so zanemarjali svojo dolžnost. Trije policijski poročniki in dva navodna policista so bili navedeni včeraj od policijskega komisarja Whnlena, da bodo procesirani radi zanemarjeni a dolžnosti v zvezi z u-morom igralca Arnold Rothesteina Vseh pet je bilo prideljenih postaji na zapadni 47. cesti. Z njimi je naraslo število uradnikov, ki so obtoženi zanemarjenja njih dolžnosti v aferi Rothstein, na osem. Najnovejši obtoženci so poročniki Steinkamp, John Collins in Edward Moran ter policisti Davis in Rush. Komisar ni hotel podrobnejše obrazložiti svojih obtožb ter le rekel, da bodo obteženi vršili naprej svojo službo, dokler se ne bo pričel proti njim proccs. ANGLEŠKI KRALJ ČESTITAL PAPEŽU VATICAN CITY. Vatikan, 27. decembra. — Angleški kralj Juri je poslal papežu brzojavko, v kateri mu čestita k petdesetletnici maš-niškega jubileja. Brzojavka se glasi: Ob tej srečni priliki moram Vaši I Svetosti čestitati ter Vam želeti vso ; srečo. i — Moje čestitke naj Vam bodo zagotovilo mojega odkritosrčnega i prijateljstva ter dokaz velikega spo-| štovanja, ki ga imam do Vaše Sve-1 tosti. KOMUNISTI BRANIJO MAKSIMA GORKEGA MOSKVA, Rusija, 27. decembra. Maksima Gorkega, enega najbolj glavnih ruskih pisateljev so začeli napadati literarni krogi tako močne. da še je zavzel zanj centralni komitej komunistične stranke. KomiteJ je objavil, da ni pustil natisniti nekega uredniškega članka, v katerem je bil Gorki napaden. Gorki se je pred kratkim razjaril nekatere kritike, ker je zavzel milo stališče napram novelistu Borisu Pinjaku in drugim pisateljem, ki so bih osumljeni, da širijo protisovjet-sko propagando. PAPEŽ JE ZAPOSLEN Z AVDIJENCAMI Sprejel je kardinala Hayesa iz New Yorka v poslovilni avdijenci. — Tudi belgijski kralj ga bo obiskal. RIM, Italija, 26. decembra. — Papež Pij je danes zjutra- sprejel v avdijenci vojvodo in vojvodinjo de Aosta. nju sina. vojvodo iz Spo-leta in vse druge žlahnike italijanskega kralja, ki so prišli k njemu na obisk. Sprejem v Vatikanu je predstavljal cerimonije, kot so ponavadi pri sprejemu poslanikov. Prince je sprejel Monsignor Cac-cia Dominioni, papeški majordomo obenem z grofom Vecchi, italijanskim poslanikom pri Vatikanu, ki jih je predstavil papežu. Obiskali so tudi kardinala Gasparrija, potem ko so molili v katedrali sv. Petra. Papež je tudi sprejel kardinala Hayesa iz New Yorka v poslovilni avdijenci. Razgovarjal se je več koc pol ure s kardinalom ter se informiral glede potreb škofije v New Yorku. Na dan pred poroko nju hčerke z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom bo sprejel papež tudi belgijskega kralja in kraljico s ce-rimonijami, kot so bile določene za sprejem italijanskega kralja in j kraljice, ki sta obiskala papeža dne 180 KOREJCEV ARETIRANIH V japonskem glavnem mestu je aretirala policija 180 korejskih dijakov. — Oblasti jih dol- že, da so povzročili nemire v Koreji. TOKIO, Japonska, 26 decembra Tckijska policija je aretirala 180 korejskih dijakov na vseučilišču v Tokio, ker so bili baje zapleteni v zadnje dijaške nemire v Koreji, kot se je danes razkrilo tukaj. Japonske oblasti v Koreji trdijo, da so se nemiri prvotno razvili iz nekega dijaškega prepira, ki Je dobil naglo političen značaj, pod vodstvom tajne družbe, ki ima komunistične tendence. Več kot 900 dijakov je bilo aretiranih v Seoulu. v Koreji, dne 9 decembra in mnogi so še vedno pridržani za preiskavo. Tukajšnji Usti trdijo, da je v gibanje zapletenih 40 šol v šestih korejskih provincah, a zadnje ugotovilo japonskega generalnega gover-nerja je trdilo, da so se zadrege končale tam. 5. decembra. YEIKA SREBRNA MAJNA ZAPRTA MEXICO CITY, Mehika, 27. dec. Iz Pachuca, provinca Hidalgo, poročajo, da je izgubilo dva tisoč rudarjev delo, ker so zaprli srebrni rov v Real del M on te. Rov so zaprli, ker se je cena srebru znatno znižala. BOŽIČNI DAROVI Tekom božičnih praznikov Je rov8 so prispevali trgovci bilo ▼ New Yorka na tisoče te tisoče siromašnih otrok. Da-orcaaisacije. Slika nam kaže prizor v Claridf e hotelu. DAR PRESTOLONASLEDNI-KOVI NEVESTI RIM, Italija, 27. decembra. — Sardinke bodo poklonile belgijski princesinji Mariji Jose krasno obleko iz temne svile, posejano z zlatimi cvetkami, ko se bo poročila z laškim prestolonaslenikom princem Umbertom. Obleka bo napravljena po sardinskem narodnem kroju. ADVERTISE .n "GLAS NARODA" SKRIVNOSTNO JEZERO - SKLAD SOLI ADELAIDE, Avstralija. 26. dec. -Cecil Madigan, avstralski raziskovalec je danes razkril, da obstaja obširno slano jezero, ki bo postalo mogoče eno čudes sveta. Vrnil se je ravnokar od jezera Eyre v puščavi centralne Avstralije. Mr. Madigan je izjavil, da je je-zeo znano kot Lake Eyre ter pokrito s kosi kristalne soli. kot ledeni plovi v arktičnem morju. Kraj wr.a vse značilne poteze jezera, z izjemo vode in celo strmi bregovi so včasih visoki trideset čevljev. Soglasno z Madiganom vsebuje jezero neizmerne zaklade soli, kajti njamanj 3.000.000.000 ton soli se nahaja izključno le na severnem delu jezera. Če bi našli še potaš v kemični analizi, bi bila najdba neizmerno dragocena. — DENARNA NAKAZILA za vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 ........... " 1000 .... " 2500 .... " 5000 .... " 10,000 .... ......... 5 9.35 ............. 518.50 ........... S 46.00 _______ 5 91.00 ___________ 5181.00 Lir 100 200 . 300, 500 .. 1000 $ 5.75 S 11.30 S 16.80 5 27.40 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporaz&mete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno isvršena v dveh do treh tednih« i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSpR STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Telephone: Barclay 0380 f - — \ § S lilfll Mn WW YORK, SATURDAY, DECEMBER 28, 1929 W "Gias Naroda" Owned and Published by 8LOVKMG PUBLISHING COMPANY C A Corporation) frank Bakser. President Louis Benedlk, ] Place ol budne« of the corporation and addresses of above officers: «1« W. ISth Street. Boroifta of Manhataa, New York City. N. Y "GLAS NARODA (Votes of the People) lasited Every Day Except Sundays and Ho Ka celo leto velja list za Ameriko In Kanado _________________MM ia pol leta —------------------43.00 Za četrt leta .............................$1JS0 Za New York sa celo leto___Jffitt Za pol leta---------------------$j_50 Za inozemstvo sa celo leto____41.90 Za pol leta _____________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" lahaja vsaki dan lzvsemSi nedelj in pramiknv. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA". 21« W. l«tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 1878 demokracija I- Dogodki, ki .so se završili izza svetovne vojne, so dokazali, < -kim vzdihom sodniku skesano odkril: "Sina sem ubil...." Janez Rupar je za trenutek povesil oči, nato pa je sodniku, ki je tkoj.odredil vse, da se je začel sestavljati uradni zapisnik, pojasnil v vseh najmanjših podrobnostih, kako je prišlo do rodbinsko tragičnega dogodka. Govoril je počasi in presekano: „ "Ubil sem ga, ker sem bil nanj togoten. Jezilo me je, ker mi sin nI hbtel dajati vsega, kar sen.- imel izgovorjeno v notarskem pismu'. Stari Janez Rupar. ki je bil kot prevžitkar še vedno petlčen. je preiskovalnemu sodniku nav.ijul o-kolnosti, zakaj je bil jezen na sina. Najhuje ga je jezilo, ker mu sin Pavle ni hotel dati 100 kg svinjskega mesa, ki so bili zapisani v pismu. Jezilo ga je tudi. ker mu sin ni vrnil 4000 Din, ki mu jih je posodil. da jih je dal za zvonove. Sin mu b^je tudi ni hotel vrniti 2750 Din, ki jih je zanj založil za nakup svinj. "Kako je prišlo, da ste sina umorili?" ga je končno vprašal sodnik "Pred 14 dnevi smo se zadnjikrat skregali. Bil sem jezen. Mislil sem si: Bolj pametno je, da sina ubijem potem mi bo vsaj tisti plačal ki bo po njem podedoval. Po prepiru sem odšel opoldne", je stari Rupar nadaljeval, "z doma v Škofje Loko, kjer sem popival. Spil sem 5 četrtink vina. Domov sem šel. Med potjo sem tuhtal. Šel sem v gozd ki je blizu doma. Tam sem imel skrito staro puško, katero sem "la-dal od spredaj". Rupar je nato pripovedoval, kake je prišel do te usodne puške. Puška je bila prej last nekega "ravbšica" ki ga je večkrat videl v godu in je tudi vedel, kam jo skriva. "Ravb-šic'\ je utonil pri zadnji veliki po-vodnji v Poljanski dolini. Zato" si je prilastil Rupar puško in je z njo "ravbšical". Puško je imel v štori že nabasano. Vzel je puško in krenil iz gozda proti domu. Pri oknu je postal ter pogledal v sebo. Ko jf zapazil sina. je pomeril skozi okno nanj in sprožil. Nato je odšel nazaj v gezd, spravil puško v štoru. Okoli devetih zvečer se je napotil proU domu. da bi videl, kaj se je zgodilo. Ni mislil, da bo strel iz puškr za sina smrtonosen. Ali so izjave starega Ruparja v vseh podrobnostih verjetne, bo pokazala preiskava. Kakor smo že poročali. je bil pokojnik skrben in pošten gospodar, ki je užival med vaš-čani splošen ugled. Iz Škofje Loke še poročajo, da so po vztrajnem iskanju našli v gozdu blizu Rupar j eve hiše puško skrito v trhlem štoru, s katero jc morilec ustrelil nesrečnega posestnika Pavla Ruparja. Orožje in smodnik iz Ruparjeve hiše so poslali v kemični pregled v Ljubljano. Pod oknom, kjer je neznanec stre-! Ijal, so se našli odtisi v mehki zem-| lji. ki se ujemajo s čevlji starega f Ruparja. j Obtežilno za starega Ruparja je tudi dejstvo, da ni dal natakniti ■ kljub precejšnjemu mrazu na ok-I na zunanjih polken. e. «.l«to 1930 ki je letos izredna zanimiv. ADVERTISE * GLAS NAHODA POŠLJEMO VAM J>OžlTNINE P BOST O ZA If KNJIGARNA 216 Weet 18 Street Me Work. M. 7. Smrtna nesreča šoferja v potoku. 12. decembra je prejela ljubljanska policija brzojavko iz Velenja, da so iz potoka Pake v ližini šmart-np. pri Velenju potegnili truplo 34. letnega šoferja Ivana Keršiča. doma iz Ljubljane. Imenovanega so pogrešali njegovi domači Že več tednov. Ivan Ker-šič je bil poslednji čas uslužben kot šofer pri avtomobilskem prometnem podjetju Kcšir v Vitanju. Zadnjič je nastopil službo ko je imel peljati neke potnike v smeri proti Velenju. Keršilč je odpeljal popoldne, nakar ae je zvečer vračal nazaj domov. Po par dnevih šele so domačini iz Šmartna našli v vodi *tik ob bregu Pake avtomobil, o katerem pa se ni vedelo, čigava last je. Iz položaja avtomobila so sklepali, da je moral voznik po nesreči za vozi ti v vodo, nakar se je morda iz strahu odstranil ter prepustil vos usodi. Šuiljalo iti ugibalo se je tudi o samomoru voznika, nI se pa ve-delo, kdo bi bil te. Orožniki pa so kmalu dognali, da je to Koširjev avtomobil, ki ga je vozil fagiivnn Ivan KarHč. Ker Ker&ča ni bilo na spregled, se je začelo sumiti, da je Šofer postal žrtev precej narasle Pake. Domneve so se izkazale kot upravičene. Orotaiki sa s pomočjo domačinov pričeli iskati truplo, U ga pa niso mogli izslediti v ttUttnl. Pregledali so tok Palce za več sto meteor dol, vendar ni bilo o KeriKevem truplu ne duha n* sluha- U- dec. se je moglo truplo izslediti. Keršlčevo truplo je tirala narasla voda globoko dol po strugi in ga ppgptfa čez tri manjše padce. Dotnaiini so ga izvlekli na suho dober kilometer daleč od ineirta, kjer se nahaja avto- | mobil in kjer se je pripetila ne-jsreča. Za smrt svojega moža je zvedela pokojnikova uboga žena, stanujoča na Vodovodni cesti 8, šele 12. dec. Da se je zgodilo nekaj hudega, je slutila, saj od moža naravno ni dobila že več tednov nikakega glasu in so tudi njena pisma prihajala nazaj na njen naslov Tragična izguba mlade matere. 8. dec. popoldne so ob spremstvu Šmartna in vse soseske pokopali trag.mo žrtev težkega materinskega poklica. V najlepši ženski dobi ob zvršetku tretjega desetletja je preminula Povšetova, hčerka Host-nika iz Šmartna. Povšetova je bila na porodu, po-jayile so. se komplikacije, nastopila je krvavitev in zastrapljenje. Zdravnik, so. ga poklicali k bolnici, je" Odredil * ozirom na o-pasno stanje takojšen . prevoz v ljubljansko bolnico. Tudi ta nasvet, žal, ni več nudil pomoči. Vožnja v Ljubljano je bila brezuspešna: mati je z qtročickom vred - odšla za vedno od svojje drt^hjicft. ^ Samomor. 9. decembra zjutraj ob 6. je bila rešilna postaja obveščena, da se je v neki ljubljanski tovarni obesil neki delavec. 7. Požene! je našel svojega tovariša viseti na škripcu. Člani rešilne postaje so naglo prerezali vrv in skušali samomorilca z umetnim dlhunjpin oJwdiU k življenju, pa se jim to ni posrečilo. Kencin se je najbrž že ponoči o-besU, kajti truplo je bilo ž? popolnoma mrzlo. Katero poročilo je važno in značilno? Odgovor na to je težak. Objavil bom dvoje poročil, ki jih jc objavilo včeraj časopisje. Prvo se glasi: — Dvesto milijonov Indijcev se zavzema za prostost in zahtevi* neodvisnost cd Anglije. MacDonai-dev kabinet je v nevarnosti. Tc je važna novica. Tiče se bodočnost indijskega naroda. Drugo poročilo prihaja iz Kansas Cilty in se glasi: — Zvezni sodnik Reeves je obsodil Mrs. Frances Bootka, staro dva-ii^petdeset let in mater sedmih ctrok, na petnajst mesecev ječe, t?stran kršenja prohibicijske postave. Pclicija je našla v njenem stanovanju štiri pajnte žganja. Tudi tc je vožna novica. Razodeva namreč, da je nekaj narobe s pestavo. katero smatrajo nekateri za najvažnejšo v deželi. ¥ Pred kratkim je umrl na Dunaju mož. ki je imel leseno nogo, v leseni nogi so pa naSli po njegovi smrti eseminosemdeset bankovcev po tisoč dolarjev. Denar je dobila njegova žlahta v New Yorku. Čedna vsota — oseminosemdeset tisoč dolarjev. Toda stavim, da žlahta vzdihuje: — Dcbcr mož je bil. Mir in pokoj njegovi duši. Samo škoda, da ni imel dveh lesenih nog. * Vsakovrstni slučaji se dogajajo na svetu. V New Yorku ie naprimer živel možak, ki je bil vsega sit, dasi je bil sestradan in lačen In je sklenil, da se to poslovil s tega sveta. Zaprl jc okna. odprl je plin in legel na postelj. Toda stanovanje je Imelo odprtine na vseh koncih ln krajih, in plin ni učinkoval. Naslednjega dne jc zepet poskušal. Z bate je zamašil razpoke in odprtine, odprl plin in sc pripravil za drutn svet. Pa se mu ni posrečilo. Prebudil se je nekoliko omamljen, sic?/ pa čil in zdrav. In tako je še dostikrat poskušal do konca meseca. Koncem meseca pa dobi račun za plin. Ko je račun pogledal, jc vztre-petal. telebnil na tla ter mrtev obležal. Zadela ga je kap. * Nekatere ženice so res ljubeznive. Sedemletna hčerka Je vprašala mater: — Ali naj nese m jaz pismo na I pošto, da ga bo teta že jutri dobi-I la? Sicer bo prepozno. Mati pogleda skozi okno in vzklik: ne: i — Za božjo voljo, nikar, otrok! | Lije kot iz škafa. Po cesti je broz-j ga od snega, ki je včeraj zapade!, j Niti psu bi ne privoščila, da bi šel i v takem vremenu na cesto Kar lepo doma ostani. Bo že papa nesel pismo na pošto. * Poznam rojaka, ki je bil strasten kadilec, pa že dva meseca ne kadi. Vzrok? Njegovi prijatelji in znanci so sklenili, da mu ne bo dal nihče več nobene cigarete zastonj. H- Profesor: — Pravijo, da se človek spomni med padcem vseh grehov, če pade z visoke gore v prepad. Je bilo tudi z vami tako? Hribolazec: — Vseh grehov se nisem spomnil, ker sem padel samo 700 čevljev globoko. * — Je vaš mlekar zanesljiv? — Popolnoma, saj vodo. ki jo naliva v mleko, prej vedno prekuha. T Do gotovega časa Imajo vsi moški trdno voljo, po^em se pa -oženi jo. * Slovenska narodna poezija je nekaj krasnega, slovenske pesmi so naš ponos. Narodno dušo razkrivajo, srčnim občutkom dajejo duška, v časi pa tudi nekoliko polažejo, kar nam ni v nikako škodo, pač je pa v slepilo tistim ki nas ne poznajo. Ena teh pesmi je posebno zna-čila v tem pogledu. Proti jutru vstanejo rojaki, in primejo vsak svojo čašo v desnica Z levicami se oprimeje-stolov — eastran varnosti !n ravnotežja. Po sobi oziroma dvorani pa zaori pesem: — Že dolgo nismo pili ga, pili ga, pili ga..... & m NEW YORK, SATURDAY. DECEMBER 28, 1929 LARGEST SLOVENE DAILY in (7. S. ft. FREDERIC BOUTET: Vlak se Je oddalji. Yvonne La- croix, ki Je stala na pločniku, Je Se enkrat videla pri oknu vp.gona o-bras svojega moža. Pomahala mu Je v zadnji pozdrav in on Ji Je odzdravil. Potem Je odšla s postaje proti domu. Ko je zrvvila s trga na ulico, jo je nekdo poklical po imenu. Vzdrhtela je in se ozrla. Gla? »e ji je zdel tako znan, da se ni mogla zatajiti. In res, pred njo je stal mlad mcškl. lepe rasti in se j" rahlo priklanjal. Yvonne si ni mogla reči, da ga ne bi poznala — zato se Je skušala vsaj obrzdati iu oatati mirna. "Kaj.... Roger? Ti si tukaj?" le začudeno vprašala. Za trenutek je bila "sa zmedena in lz navade, stare navade, ki-je že bita poz?.bila nanjo, mu je rekla: "ti". Za to besedico se je takoj po~ kesala, a bilo je že prepozno. Roger je med tem povzel: — Tukaj Mm da. že od včerai-Stanujem v Grand hotelu.... Kak i lučaj, to srečanje." Čeprav sta. prišla v razgovor in se menila o čisto vsakdanjih rečeh je vendarle oba prevzela nekakšna ganjenost. V zadnjih štirih letih, odkar sta bila ločena, sta se namreč le redko sreč a vala. In še kadar sta se srečala, sta se gledala iz daljave, zvedavo seveda, kakor bi hotela drug o drugem zvedeti, kako jima je zdaj. .. Ko Je Roger nekaj časa med ravnodušnimi besedami opazoval Yvonne, je rekel: "Ali veš, da si postala lepša? — Videl sem te že sinoči v Caslnu pri j plesu. Nisi bila sama ..." "Ne," je odvrnila Yvonne," moj j mož Je bil z menoj." In ne. da bi mislila na kaj posebnega je dostavila: "Pravkar sem ga spremila na postajo. Odpotoval Je za mesec dni." "Alt se lahko kaj vidiva?" je zapeljivo vprašal Roger. "Vidiva? Čemu neki? Sploh ne razumem, kaj te je sprožilo, da si mc nagpvoril. .." "Draga moja, če se nekdaj nisva razumela., s tem še ni rečeno, da se bova vedno sovražila..." "Seveda ne — pomisli, da sva drug drugemu čisto tuja človeka! Nu.... in končno ni nič slabega, da sva se spet našla. Ali si sam tu-r kaj?" "Sam. Hotel sem ostati do jutri. Pripeljal sem se z avtomobilom." Nastal je kratek odmor. Mqlpala LOČENCA POZIV ! Vsi jwpeniki katerim jfe, oziroma bo v kratkem pošla naročnina list, sq naprošeni, da j6 po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. sta oba. Nato Je Roger prekinil tišino: "Kako je s teboj? Ali si srečna? ' "Lahko rečem, da sem. Predvsem pa imam brezskrbno življenje. Moj mož je zelo dober, ljubezniv in prijazen." "Morda še ne veš, da se po ločitvi nisem oženil." "Na srečo tiste, ki si jo morda nameraval vzeti za ženo. .." "Yvonne, ♦! si okrutna!" • Mogoče. Pomisli, da nikakor ne morem pozabiti življenja, ki jp hvala Bogu, že za menoj. Ti si me razočaral. Dobil si me nežno, ljubečo, polno vere v moža. In si ne onesrečil in razočaral." "Mar še vedno niso pozabila?" "Nisem. A hvaležna sem usodi, da je vse to za mano. Zdaj sem svobodna in se mi ni treba bati, da bi doživela še eno razočaranje." "D.r, draga moja. .. le to pozabljaš, da sva preživela tudi srečne ure..." "Ne tajim. In najrajša np govorim o tem, kar je daleč za menoj. A kar se tiče tebe, oprosti, popravim svojo sodbo v toliko, sva bila nekoč prjiatelja.... ki sta se do dclgem čr.su zopet našla " "Ali dovoliš, da ti spet malo po-dvorlm?" Vabljivo sc je nasmehnila: "Če te posebno veseli — prosim! Opozorim te pa, da ti ne bo. mnogo koristilo..." % Spet sta obmolknila. Vsak je skuš?.l v tem molčanju dobiti nov dojem o drugem. Prošlost. ki sta jo delila do pred štirimi leti, je bila zelo čudna, polna ljubezni, a tudi mržnje, prepirov, prevar in ljubosumnosti. Navdala je oba z neko žalostjo in bridkostjo, če ne celo z grenkobo.... Oba sta snovali osve-to — a kakšna naj bi bila, o tem si nista prišla na jasnp. Roger Je zdaj videl Yvonno pred seboj, mnogo mikavnejšo, nego je bila v zakonu. Čutil je. da je njeno življenje dobilo neki nov zmisel. Zato jo je vprašal: "Ali bi hotela sprejeti vabilo na skupno večerjo?" "Ne morem, hvala," je odvrnila Yvcnne. "A po večerji lahko prideš v Casino. Če hočeš, bova plesala." "In jutri? Povabim te na izlet v mojem avtomobilu." "Hvala. Tudi tej želji ne morem ustreči. Napovedan imam poset neke rojakinje svojega moža, katero sem že obvestila, da jo sprejmem." Njene besede so bile ljubeznive, odkritosrčne. Govorila je ponosno in z nekim posebnim zadovoljstvom je poudarjala "ne", ki je zanj pomenil. da ni in ne bo več njegova kakor nekoč. Roger pa je čutil, da je bil odbit. Yvonne ni bila več zaljubljena vanj. To tudi ni bila več tista poslušna Yvonne, ampak druga, ne-pristopna ženska, vredna, da se vrže zanjo moški v boj z vso silo.... Roger je to storil. Dvoril ji je, kakor je vedel in znal in Yvonne je morala najprej sebi, potem pa še njemu priznati, da je njeno srce povsem drugače ubrano kakor pred štirimi leti. Neko nedeljo sta se odpeljala na izlet Jn tedaj je oba prevzel občutek tihe sreče. Sestanki so se nadaljevali, dokler ni ona dobila pisma od svojega moža. Naznanjal ji je. da se vrne v najkrajšem času. "Kaj še, ali misliš, da te bom res prepustil njemu?" je dejal Roger, ko mu je povedala, kaj se bliža. "Draga moja, jaz te ljubim, ne morem drugače...." "Razumem te, a jaz imam dplž-nosti, ki Jih ti nimaš. Vrni se lepo v Pariz ... Kdaj pa kdaj se bova sestala, če ti je prav...." Roger je pobesnel. Nikakor ni hotel dopustiti, da bi šla vsaksebi. Zaklinjal je Yvonno. naj ga ljubi, in jo prosil, naj vloži tožbo za ločitev zakona. Ona pa je bila hladna in se ni dala pregovoriti. Povedala mu je v brk: "Ti si prav tako ljubezniv ljubimec kakor je: živeti morava vsak zase! Srečujeva, sestajava se pa lahko. Ti sestanki bodo zame prava sreča — da bi pa s tebpj živela, o tem ne more biti govora. Če bi se spet poročil, bi najina sreča že v drugo umrla. In tega nočem. Saj veš, da sem vedno imela rada — samo tebe...." KDO JE PRVI? * Pred mesecem dni so v Parizu Gbesili spominsko ploščo na hišo. kjer je bival Martinvllle, ki je baje Izumil fonograf pol leta prej nego Edison. Ta slavnost je povzročila ogorčen spor o prednosti. Angleži trdijo, da je prijavil njih rojak Charles Chauce v Parizu sličen izum točno 8 mesecev in 11 dni pred Edisonom. Martinvillov aparat «:c Je imenoval fonoavtograf, Chauce-ov paleofon. Razen tega je prijavil Anglež William Barlow v istem letu svoj lothograf. Zdaj so posegli v spor arheologi, ki hočejo pomiriti vse tekmece, fonograf je bil baje znan že v starem Egiptu in sir Robert Hards je naznanil, da so posluževali sličnega izuma tudi Kitajci pred 2000 leti. Neki princ, namestnik v Kantonu, je govoril "v škatljo" in zapečateno pošiljal v Peking na dvor. Ko so jo tam odpirali, so se iz nje slišale v Kantonu zabeležene besede. Sedanjim izumiteljem bo tedaj težko dokazati prvenstvo. LEVI OBLEGAJO FARMO II' 'II^UPMH^tiif^MMIffl^ imajo uspeh H Naseljenci v AIriki le nimajo tistega idiličnega življenja, kakor se včasih zazdi nam hiperborejcem, ako se zasanjamo pod večno jasne južno nebo in v palmove gaje bujnih tropskih dežel. Vsa idila in romantika preneha, ako farmo nasei-nika tri dni oblega osem levov, kakor se je to zgodilo v Bulawayu Angležu F. E. Gpddartu, kolonistu v Severni Redenziji. Goddart je nekak specialist za leve in jih je v svojih dvajsetih letih bivanja na vročih afriških tleh pokončal že 51. Vendar je junaka oblivala zona, ki je nekdaj napadla njegovo farmo tolpa osmih levov, ki se jih Goddart ni mogel ubraniti ker mu je na nesrečo pošlo streljivo. Lačni levi so ponoči vdrli na dvorišče in odnesli s seboj štiri krave, tako da je farmar našel drugi dan le oglodane in polomljen? kosti. Tudi naslednje dve noči so levi ponavljali napade in si osvojili na-daljnih šest krav. Četrti dan pa je Goddart dobil streljivo in je s svojo družino sam napadel leve. Obležalo je pri tem vseh osem $ivali, med temi trije kralji puščave in pet kraljic. pobiH smo drug* iffžUjatc? B^AZ-NIROVIB PBATI^ ter Hh *U*-slalt vsem, ki so Jih nafočpL OstafcfMM* gh |e if hoče imeti BLAWORQVQ ?RA-rtKO, wtm^iar*^ Knjigarna M6k> 1M»M. Mi SEVERNI FRANCOZi Znani danski raziskovalec polarnih pokrajin dr. Knut Rasmusen je predaval v kodanjskem zemlje- VLADA BRANI ZVERJAD PRED LOVCI Britska vlada ozemlja Tanganika v srednji Afriki je proglasila o-pisnem društvu o svojem bogatem grcmno sergentsko stepo za zaščit-raziskovalnem delu med Eskimi.'ni teritorijt kamor ne sme stppiti ■ Glasbena Matica v Parizu. Znanost je že davno ugotovila, da bivajo ti pastorki narave prav dol-1 go, menda že od kamenite dobe, vi noga Ibvca. Imenovana stepa leži j na vzhodu Viktorijinega jezera ter' je silno redko naseljena. Pač pa je svoji mrzli domovini. Vendar ni ve- prepolna vsake vrste step_ ; del nihče povedati, iz kakšnega vzroka so si poiskali tako neprijazno deželo. Po zunanjosti so jih smatrali za mongole. Njih jezik je bil popolnoma osamljen. Toda Rasmusen je dospel po geologičnem-etnografskem in arheologičnim razisko-va'nju do presenetljivega zaključka: Eskimi so Kelti, potomci nekdanjih Galcev, ki so se izselili na sever iz sedanje Francoske! To se je dogodilo pred mnogimi tisoč letji. Takrat so bivali predniki sedanjih Francozov po jamah, nosili medvedje kože in s kamenitimi sulicami preganjali orjaške merjasce v bližini sedanjega Pariza. Na Gren-lanskem ugotovljeni ostanki orožja, kuhinjske posode in slikarij eo popolnoma enaki onim, ki jih je zapustilo na Francoskem prvotno ljudstvo "lovcev-slikarjev". Eskimi so torej Gr4ci. Iz katerega vzroka so zapustili domovino? Najbrž se je to zgodilo radi elementarnih naravnih nesreč tekom starejše kamenite dobe. Galski lovci so sledili umikajoči se zverjadi, dokler niso prišli v Grenlandijo. Orjaški tečajni ctok je bil trierat lepa, topla dežela z bogatim živalstvom in rastlinstvom. Na severu so ohranili Eskimi jeklene sulice in koščen nakit, kakor se najdejo ob Eoini. Tudi njih lcbai*2 so popolnoma na ravnana je bila zadnja leta pri-! ljubljeno izletišče lovcev, ki so z avtomobilov streljali 11a divjačine merda iz gole krviželjnosti. Do Laki čudni športniki popolnoma ne opu-stošijo tega zanimivega predela .1-friške celine, je vlada proglasila Sergentsko stepo za zaščitno ozem- 1 lje in prepovedala tam vsak lov i Zverjad je v tej stepi tako krotka da so se lovci na avtomobilih lahko na nekoliko metrov približali' ievom. nosorogom, žirafam, gnujem in antilopam. To krotkost so lovci | obilno izrabljali in cele karavana ' avtomobilostov so nesmiselno po- 5 bijale živali kar na debelo. Vlada I je določila strogo kazen zoper uni- j čevalce afriške favne in namestila mnogo paznikov, da prepreči tak divjaški način lova. VILJEMU JE BILA VOJNA PREKRATKA Bivši nemški cesar je dovolil zastopniku nekega angleškega lista po govor, ki izdaja vso njegovo omejenost ni popolno nepoznanje sveta in njegovih stremljenj. Ko ga je nevinar vprašal, zakaj je Nemčija izgubila vojno, je Viljem odgovoril, da ni nemško ljudstvo zaupalo slepo v Boga. Uprlo se je. da bi se postavilo v bran za svojo vero. Bilo jc slične onim nekdanjih Galcev. Mi-! P^rebno, da bi vztrajalo do zari-nulo je več tisočletij. Eskimi so te prilagodili novim vremenskim raz- njega moža. in do zadnje krogle Zaupati bi moralo v Boga in se nc meram in postali domačini v deželi' vdati skušnjavi Wilsonovih 14 točk Dalje jc bivši petentat izjavil, da smatra svojo usodo kot preizkušnjo večnega snega. Na svoj izvor so pozabili. Pomešati so se morali z rde-čekožci, prednjaki poznejših Laponcev in ameriških Indijancev. Ohranili so si tudi besedni ziklad teh sedaj izumrlih rodov. A Rasmusen je odkril starinsko sveto pesem, ki jo poznajo pri Eskimih le njih PARIS. 4. decembra. Danes dopoldne so si Matičarji na povabilo vojnega ministrstva ogledali "Invalidski dom", velik kompleks stavb, v katerem so Napoleonov grob. izredno bogat vojni muzej in zavetišče za najtežje vojne invalide. Ob vhodu v Invalidski dom je pričakoval Matičarje komandant general Marieaur. invalid z leseno nogo. Pozdravil jih je prisrčno in jim potem v spremstvu generala Henrija najuslužneje razkazal vse mnogobrojne znamenitosti vojnega muzeja in Napoleonovega groba, na katerega sq Matičarji položili venec. V zavetišču najtežjih vojnih invalidov je sprejel geste gen. Gouraud. tudi invalid brez desne reke. ki pa je š ■ aktiven komandant Pariza. Na povabilo genralov sc se zbrali invalidi v okrogli dvorani zavetišča. Na naj-različneje konstruiranih vozičkih > 1 jih večnoma pripeljali ali pa so sami vodili svoja vozila, slepce pa j privedle usmiljenke. Matični zbor je zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi, uvodoma p franco k > .r< jugosiovensko himno. Srce. pre tre u' joče je bilo gledati, s k ko pokornostjo so invalidi poslušali ubrano petje, zamaknjeni 50 sledili vsani. točki. Posebno so jim ugajale redne in otožne pesni, med temi prav posebno "Zdrava Marija" in "Gji čez j^izero". Matičarji so položili vso toploto v svoje izvajanje, saj je bila večina ganjena do solz, ob pogledu na te žrtve vojnega klanja. Po končanem koncertu .so se generali Gouraud. Maricaux in Henri v kratkih govorih zahvalili Matičarjem za njihov obisk in z?. Iju- I ki so jih posneli za govoreči film. Tako pojde slika Matičnega zbe a, s pevkami v pestrih narodnih nošah. daleč križem sveta in ž njo naša pesem. Pred nastepem je prof. dr. Pretnar v kratkem nagovoru kot uvod k govorečemu filmu podal kratko karakteristiKo zbora v ] francoskem jeziku, in bo svet. kadar bo gledal in pcslušai ta film. sez-n vnil s provenijenco in kvaliteta-1 mi Matičnega zbora. Še bolj pomembno in vnžno je bilo laskavo vabilo "Instituta pho-netique" 'Fonetičnega instituta) pariške univerze, ki raziskuje člo-; veško besedo, človeški glrs in govor in hrani ozir. zbira v svojem arhi-I vu nc gramofonskih ploščah razne govo:ice. glasove, pesmi in rekla najrazličnejših naredov Z i svoj • arhiv je želel imeti ta institut tudi nekaj tipičnih nanft pe;rni, da jih hrani v svojem Muzeju človeške besede. Matični zbor še je odzval i tudi temu vabilu in se zoral zgodaj popoldne v velikem ateljeju Pathe freres. ki izdeluje take plošče za imenovani institut. Posneli , so šest plošč. Za dve plošči je pel Matični kvartet mer* drugim lepo I ponarodelo "Sijaj, sijaj solncece", štiri nadaljnje pesmi pa j'e» podal kompletni zbor Matice in sicer Schwabovo " Zdravo Marijo . ki je povsod na vseh koncertih žela toliko odobravanja, nadalje narodne pesmi "Gor čez jezero", "ški janček poje žvrgoli" in "Bratci veseli vsi" Snemanje teh pesmi je trajalo precej dolgo, ker so morali pevci morali mnogo in mnogokrat ponoviti vsako pesem, dokler se ni odpravila vsaka hiba in dokler sc ni doseglo za mikrofon pravo razmer je glasov in popclna harmonija, beznivost, ki so jo izkazali invali- Tako bo v prccej lepi cbhkt ohra_ iz nebes in jo prenaša vdano kakor | Job. "Namesto, da bi vladal ljud J stvu, sadim rože. Poskušal sem, da • bi upravljal svoje cesarstvo v večjo j čast božjo in v tem zmislu upravljam sedaj svoje posestvo v Door- žreci. Bila je najsvetejša skrivnost nu" Morda me je Bog izbral- da bi dolge vrste pokolenj in pripisujejo! svctu Predal resnico o vzrokih voj- sleherni njeni besedi čarovniški 00-j nc" Tcm naloRarn *,osvce m ves sv°j men. Eskimi sami ne razumejo bc-! VoOn^i in ponoči '. sedila pesmi. Rasmusen je ugotovil; Kakc ic videti so Viljem z Bo* da so številni izrazi slični besedam S°m zelo dobro razume, čeprav je sedanjih Bretoncev! Na ta način delal V5C življenje hudiču v zacjpš-dobijo Francozi nove brate, ki ;-c cenJe- jim najbrž ne bodo zdeli posebno -- lepi. A Eskimi imajo eno lastnost, za katero jih Francozi la.hko zavidajo: so j ako odporni in imajo dosti otrok ter se ni bati, da bi izumrli. Rasmusenova izvajanja so vzbudila seveda ogromno pozor- nost pri francoskih znanstvenikih, ki bo prepeijai iz Italje na Angle-kakor tudi pri angleški Keltski ligi- dom. Poudarjali so te.sne vez' meri Francijo in Jugoslavijo in izražali željo, da bi ostale te vezi vedno neskaljeno prisrčne. Tudi navzoči invalidi so dali Ma tičarjem ob slovesu prijazno besedo ali pa izkazali svojo hvaležnost s pogledi, polnimi simpatij. Neki-teri, ki morejo sami voditi svoje vozičke. so spremljali Matičarje do vrat. Po kosilu so si Matičarji v skupinah ogledavali po svoji želi razne znamenitosti Pariza, zvečer c.b 7. njenih z?, ncdoglcden čas v tem znamenitem pariškem arhivu tudi vrsta naših lepih pesmi. Oh 11. uri dopoldne je bila v pariški mestni palači recepcija. l;i jo je priredil na cast Matic t jem predsednik občim kega sveta mesta Pariza. V ogromni in lufcsuriozno opremljeni palači so si Matičarji najprej pod vodstvom višjih mestnih uradnikov c^ledali krasne in umetniško izredno bogate dvorane in slavnostne prostore, nakar jih jc DRAGOCEN TOVOR NA PARNIKU Čez nekoliko dni odpluje iz Genove parnik "Lionardo da Vinci". , v slavnostni dvorani sprejel pred- pa so nastopili v pariškem radiju s sednik občinskega sveta romte d. kratkem koncertom, v katerem je Andigni v daIjšcm govofu jc ^ podal zbor najbolj karakteristične zdravil Maticarje in se jim Zlhva_ pesmi svojega programa, zlasti ju- m 2a obisk ^^ Jfi prcf dJ. pret_ goslovenske in posebno slovenske nar ko, pooblaščencc ljubljanskcga narodne pesmi. Uvodoma je ozna- župana izrekel pozdrav Ljubljane njevalec razglasil po radiju ime in in predsednik Glasbenc Malicc dr. provenijenco zbora in potem dodal Ravnihar pozdrave iu zahvalo zbo. I: vsaki pesmi poleg naslova tudi ra Glasbene Matice po kratkem> kratko karakteristiko dotične pc- prijateljskem sestanku so se Mati- smi. Tako je mogla slišati na sto-; čafji posloviIi siovesno spremljani tiseče poslušalcev v Franciji in NOVO PLEMSTVO 61 —- ško slike, določene za razstavo ita- 1 lijanske umetnosti v Londonu. Za to razstavo so zbrali najboljše slike iz vse Italije, tako iz javnih, kakor iz privatnih zbirk, tako da bodo za- : --stopani najznamenitejši umetniki Nekdanji mornarji znane nem- od Cimabueja do Segantinija. Na ške križarke "Emden". ki jo je po- parniku bo preko 300 slik neprecen-topila 1. 1914. angleška ladja "Sid- ljive vrednosti, med temi več dei i ney", so večkrat prosili vlado, naj' Rafaelovih, Botticelli j evo "Rojstvo [ jim dovoli v spomin na jfrebite1 Venere", Tintorellova "Adam in nevarnosti dodati svojim imenom Eva", in enkoliko slik Giorgioneja. "von Emden". Pred kratkim je od-: Za razstavo bodo več del italijan-bil hamburški senat slično prošnjo skih mojstrov posodile tudi fran-desetih "emdenovcev", ki živijo na j ccske, nemške, nizozemske in ame-ožemlju mesta Hamburga. Zdaj ' riške galerije. Slike so zavarovane-je uslišala prosilce osrednja nem- ! za ogromne vsote, med njimi ena ška vlada in se bodo lahko pisali; sama za pol milijona funtov. Par-"von Emden" tudi oni mornarji, nik s temi zakladi umetnosti čijih osebne prošnje so poprej bile ■ spremlja v London flotilja vojnih odbite. ladij. drugod po Evropi vrsto naših lepih pesmi. « 5. dcccmbra. do izhcda, ki je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Napad pri belem dnevu v Kranju. Te dni je hotel neki brezposelni Današnji dan je bil določen "a' trgovski pomočnik iz Ljubljane iz-temeljit odpočitek in za prosto po- vrsiti napad na neko gospodično. Okrog 10. dopoldne jo je zalezoval rabo časa. Ogromni uspeh, ki ga ie Matični zbor dosegel s svojima koncertoma in z drugimi nastopi pa je vzbudil v umetniških in od gostilne pri "Bekselnu" po ozki ulici proti Marjanišču. kjer jo je hotel prisiliti, da bi mu .iledila. Pre- Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York -IB Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vftia naročila ne bodo vsled odda- drugih interesiranih krogih občo strašena gospodična se je na vso pozornost. Tukajšnje podjetje govo- m&č branila in se hotela c-esti rečega filma je povabilo zbor. da nasilneža, k sreči so prišli mimo nastopi v njegovem ateljeju. Zbor ljudje, ki so nasilneža zagrabili in se je vabilu cdzval in zapel serijo. ga izročili mestnemu stražniku. Se-slcvenskih in jugoslovenskih pesmi. J daj se nahaja v sodnih zaporih. Lepota pokrita vsled UTRUJENOSTI A. . 5P "_ Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ Je res, da se pozna vsled utrujenih živcev in mišic na obrazu radi preveč dela, ampak največkrat povzroča to zabasanost v črevih. Krasota, živel j in vztrajnost se vam povrne le ako se iz-čisti prostor kjer so take zaostalosti in se vredi normalno pre-bavnost. Za obdržati in imeti lepo kožo lahko rabite razne kosmetične stvari ako tako želite, ampak na pozabite držati vaš prebavni del v pravem redu. Ne zamudite prilike prepričati sami sebe kaj Trinerjevo grenko vino napravi za vas s tem. da izčisti vaša čreva in ojača naravno pretakanje sokov v želodcu. Pošljite nam spodnji kupon in dobili bode te tridnevno po- Jb'S-nS skušno steklenico zastonj, poštnine prosto. Ako si niste upali jesti teških škrobnih jedil, bo-dete videli kaj hitro, kako se poda to izvrstnemu kalifornijskemu vinu, kaskari, regradu in drugim zdravilnim zeliščem- Pišite še danes predno odtegnemo to ponudbo. Velika steklenica $1.25 v vseh lekarnah. BO|LJIT¥ TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Co. Dept. 72, 1333 So. Ashland Aye., Chicago, Illinois. Ime ....................................................... ... Ulica •'V—V v'■"•<■• wr Mesto Država NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER «8, 1929 T*m LARGEST ILOTm DAILY BO. t. A MAŠČEVALNA LJUBEZEN ■■ Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. m (Nadaljevanje.) Trelaurier ji je držal listine pred očmi. Anina se je bolestno stresla ter potisnila listine od sebe. Njene lepe oči so imele umirajoč izraz, a Trelaurier je nadaljeval brez usmiljenja: — Tukaj imaš moža. Anina, ničvrednega lopova in radi njega hočeš zbežati v smrt? Ali si v resnici premislila vse to? Ah, ti misliš, da ti bom dovolil kaj takega? Ne, od prvega trenutka naprej sem za trdno sklenil iztrgati te njemu. Ne misli prav nič podlega ali sebičnega! Sedaj pa, ko si sklenila celo izvršiti samomor, te hočem obvarovati pred tem krvnikom. Jaz ne delam sebično ter ti ponavljam, da si prosta in da boš ostala taka! Jaz te hočem rešiti le pred samo seboj. Kakorhitro te bom iztrgal nesreči, bom zopet položil tvojo usodo v tvo- ! ji lastni roki. j Anina se je pogladila z roko po svojem mrzlem, belem čelu ter rekla z negotovim, blaznim pogledom: — Kaj pa, če se motiš? Kaj, če je vendar odkritosrčein, ter se vrne k meni, ker me ljubi? Kljub vsem svojim pregreškom me še vedno lahko ljubi!.... . j — Ah, kako trdno se drži upanje človeškega srca! Ti veš sedaj, da je brezčasten lump ter računaš na drugi strani na čudež, na ne-možno vrjetnost, da je ostal majhen kos te umazane duše čist! Anina, ali moram res razdejaU tvoje zadnje iluzije, čeprav zadenem s tem tvoje resnično življenje? j — Ah, nc muči me! — je rekla ter sklenila roki. — Imej usmiljenje z menoj! j — Če pomenja usmiljenje milost za tega lopova, ne smem imeti nikakega, Anina! ; — Kakšno skušnjo mi hočeš torej naložiti, da me prepričaš? * j — Ali bi imela pogum prestati to skušnjo istočasno ž njim? _ je vprašal Trelaurier z izrazom neupogljive odločnosti. I — Strašno me plašiš! Prijel jo je za roko ter prisilil pogledati mu v obraz. Anina, le nekoliko trdnosti!.... Rana krvavi in očistiti jo je treba. da ne nastane kako strupeno ulje. .. Ob eni bo prišel sem gospod de Prcigne. Valanccn me je pripravil na to. On ni mož, ki bi se ustrašil kake stvari! Prav gotovo bo prišel. V istem trenutku je zazvonil zvonec vrtnih vrat. Nehote je stopila Anina k oknu ter videla vstopiti Andreja ter mirno korakati skozi vrt. Sedaj je tukaj! — je vzkliknil Trelaurier s trpkim smehom. _ Sedaj se mora v prihodnji četrt uri odločiti vse! Ti vidiš tega mladega mdža. Anina, če hočem, te bo zopet prodal meni! Bernaut ima na-: tanačna navodila od mene. Sprejel ga bo! Poslušaj natančno! Ateljej ima galerijo, odkoder lahko slišiš vse, ne da bi te kdo videl! Sledi mi....! Prijel je neodporno za roko ter jo potegnil iz sobe. Majhna vrata so vodila do lože, odkoker je bilo mogoče videti po celem ateljeju. Napol nezavestna je omahnila Anina na zofo, dočim je Trelaurier obstal poleg nje, poln nestrpnega pričakovanja. Enajsto poglavje. Lepi Andrej, katerega so železni živci obvarovali pred vsemi posledicami razburjenj .je vstal ob običajni uri po navadnem spanju ter pričel hoditi po vrtu gorindol, kot je pripovedovala Zoe. Ničesar ni bilo več opaziti o pretresih, ki jih je dejanski imel po razburljivih dogodkih prejšnjega večera in premislil je svoj položaj z največjo hladnokrvnostjo. Nravni pomen storjenih dejanj je pustil pri tem popolnoma pri miru ter se pečal izključno z materijalnimi posledicami. Ker je bil odločen korakati preko trupelj človeških bitij kot pre-preproge, ne da bi se niti malo brigal za to, koga poškoduje ali rani, je razmišljal o posledicah svojega vedenja izljučno z vidika škode, ki bi nastala iz tega. Dogodki z igranjem so mu delali le malo preglavic. Poznal je namreč človeško strahopetnost ter ni niti malo dvomil o tem, da ga bodo v klubu prav tako ponižno in udano sprejeli kot poprej. Imel je celo namen pokazati se jim tam danes, ker ni še nikdar doživel, da bi kdo zavrnil roko človeku, ki zna tako dobro zadeti. Ostalo pa je lahko prenesel, kaj vedel je, da bodo ljudje kmalu govorili: — Ubogi vicomte ni imel s knifi napačnega Madžara niti najmanjšega opravka. Že poprej je izgubil prav toliko kot vsi ostali. Nikake nekorektnosti mu ni mogoče očitati in če bi bil vsakdo odgovoren za vse. kar se dogaja pri igralni mizi, bi storil človek najboljše, če se nikdar več ne udeleži nikake partije. Protokol, katerega so sestavili v navzočnosti predsednika. Valan-cona. Lingueta ter par policistov, mu istotako ni delal nikakih skrbi. Če bo danes odštel svoto, namenjeno za odškodovanje igralcev, ne bo več govora o tej papirnati cunji. Upor in beg Anine pa ga je vznemirjal tem bolj. Pred vsemi stvarmi mu ni bilo jasno, koliko je vedela mlada žena. Ali ga je le zalotila pri njegovi nezvestobi, potem ko mu je poprej objavila, kakšni nevarnosti se izpostavlja s tem? Še vedno mu je bilo možno priseči Anini, da je bil ta obed prvi z Cortazzijevo in da se je takoj kesal, da je ustregel trenutni želji! Navzočnost, gospe de Prejean in Trist&na pa je kazala, da je bila to dogovorjena stvar in to ga je zelo vznemirjalo. Ni si mogel namreč prikriti, da je stal Valancon z gospo de Prejean in Tristanom od početka zelo odločno na strani Trelaurier j a in da so kazali vsi precej sovražno razpoloženje napram njemu. Kaj pa, če so mu nastavili s Tristanom vred zanjko in če je bil on tako bedast! aa se je pustil ujeti? Ko se je služkinja vrnila ob eni popoldne iz mesta, jo je povedel v majhno stanovanjsko sobo Anine, kjer jo je natančno izprašal. Iz 1 njenega poročila je sklepal povsem varno, da so Valancon, gospa de Prejean in Tristan sprejeli skupno varnostne odredbe, da preprečijo srečanje med njim in gospo Trelaurier. Vsled tega niso blU njegovi sovražniki tako gotovi o tem, da je Anina trdno sklenila prekiniti vse stike in to ga je navdalo z novim upanjem, katerega tudi ni prikrival. Predvsem Je moral preskrbeti sredstva, da zadosti zahtevam igralcev, ki so zahtevali svoj del na prizadevanje Lingueta. Brez pomisleka se je Andrej zopet poslužil čekovne knjižice Anine. Niti malo se mu ni zdelo, da ve ona za zlorabo, katero je uganjal z njenim podpisom. Malenkost je bila napisati par besed in črk na papir. Naenkrat je imel s tem sredstva, da dokaže svojo možatost. Povsem mirno ln zadovoljno je sedel vsled tega k zajtrku. I Ko Je udarila ura ena, je šel Andrej v voz ter se pustil peljati k fcyetonovi banki, Tam ga je pričakovalo prvo, mučno presenečenje. Potem ko Je uslužbenec za mrežami neobičajno dolgo motril ček. Je Izjavil vtcomtu, da ne more izplačati svote, ne da bi preje govoril z lastnikom banke. Obenem je povabil Andreja, naj mu sledi v njegovo delavno aobo. čutil, kako ga Je takoj oblil mrzli polt. Mesto da Je v le domneval, da se mudi v justični palači, kjer sede--lesenih klopeh ter pričakujejo, kdaj jih bo paznik prive-pmiskovolnega sodi.ika. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA • vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, lizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali ra Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja J U Š A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko U življenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski -šoli št v. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od II, do 12., soba štv. 308, ah pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5» soba 413. POZOR, ROJAKI ! Is naslova prejemate, na listo, katerega je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte torn j, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Zakaj je radij tako drag? Pariški "Journal" je nedavno objavil daljšo razpravo znanega francoskega radiolo&a Dioskoride-sa, ki strahovito obtožuje skupino belgijskih industrijcev, lastnikov afriških rudokopov v Gornji Ka-tangi na ozemlju belgijskega Konga. Ti brezdušni izkoriščevalci zemeljskih bogastev afriške celine so ustanovili kartel fki naj za vse večne čase vzdrži cene radiju na dosedanji nedosegljivi višini. En gram radija stane šest do osemsto tisoč frankov, dasi se ta pretirana cena nikakor ne da utemeljiti z redkostjo te velekoristne prvine. Ko je gospa. Curie-Sklodowska 1. 1903, odkrila radij, je bilo treba 10,000 kg jahimovske smolnate rude, da se je na silno kompliciran način pridobila iz teh desetih ton materiala količina enega grama radija. Od tedaj pa so našli po svetu na več krajih snovi, vsebujoče radij, zlasti na Švedskem, v Španiji, v Ameriki, osobito pa v Gornji Ka-tangi, znani po svojih kositrovih in bakrenih rudnikih. Zaloga radija v Katangi je neizčrpna ter ?e smolnata radijeva ruda koplje obenem z rudo imenovanih dveh kovin. V Katangi bi blo mogoče pridobiti radij za desetino, da, celo za dvajsetino dosedanjih stroškov tako da bi en gram radija stal le kakih 40,000 frankov. Trust industrijcev se opravičuje, češ, da zato ne pridobiva radija iz vzporedno izkopane rude, ki leži in se zametava kot neizrabljena, ker je povpraševanje po radiju premajhno. Ta cinični odgovor brezvestnega trusta je resničen, kajti danes si lahko samo najbogatejše države lahko dovolijo izdatek 800,000 frankov za en gram radija. Ako pa bi njegova cena bila 40 tisoč frankov, kar je prava malen- kost v primeri s koristnostjo te prvine, bi si svoj gram radija lahko kupila vsaka večja bolnica. Dobiček iz rudokopov v Gornji Katangi dosega za naše razmere skoro astronomske številke. Par sto delničarjev, po večini belgijskih bogatašev, si je 1. 1927, razdelilo 125 milijonov frankov dobička, lani se je zvišala ta številka na 245 milijonov, pri čemer se je na razne od tise porabilo le 119 milijonov, kar zopet ni nč drugega nego zatajen dobiček. Letos se obeta izkoriščevalcem še vse večji dobiček. Eni delnica tega podjetja z imensko vrednostjo 500 frankov notira danes 195,000 frankov. Treba je vpoštevati, da pri pridobivanju radija ne gre za snov, ki bi imela vrednost v industriji, marveč služi radij le v medicinske svr-he, da se olajšajo muke in ohrani življenje onim trpečim stotisočem, ki bolujejo na raku. Sredstva za nakup dragocene zdravilne prvine gredo predvsem iz javnih sredstev, iz ustanov posameznih človekoljubov in iz zbirk celih narodov, da se onemogoči pu-stošenje raka, ki je najhujši sovražnik človeštva. Zaradi pretirane cene radija umira v mukah na tisoče ljudi, ki bi jim bilo mogoče prožiti pomoč in rešitev, nekoliko nenasitnih sebičnežev pa si grabi neizmerna bogastva. Ti delničarji bi morah pomisliti, da vsak milijon njih dobička plačuje človeštvo s smrtnimi mukami stotisočev. ki padajo leto za letom kot žrtve raka. Zoper to sramotno dvajsetega stoletja in toliko slavij ene evropske civilizacije bi se moral zavzeti zdravstveni odsek Društva narodov in razbiti trust, ki tako brezdušno izrablja nesrečo človeštva v svoje koristoljubne namene. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase i članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici« __n * -ln: CENE ZA OOASE SO ZMERNE CALIFORNIA Font ana, A. Roche var San Francisco. Jacob Ijumhlo COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, i Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splliar. | Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes Močuik. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezle^ MINNESOTA Chlsholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkoviek m Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie. Virginia, Frank HrvaUch. Sheboygan, John Zorman. West All is. Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan I Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. i NEW YORK j Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masla. I ! OHIO Baiberton, Jonn Baiant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. | .{arlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J. Kumše Niles, Fxank Koguvšek. Warren, Mrs. F. Rachar-Youngstown, Anton Klkelj. | OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakte. . Bessemer, Louis Hribar. m Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jertn. Conemaugh, J. Brezovec, v. Ro-vanšek. . Crafton, Fr. Machek. . Export, G. Previs, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank BaHoch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway. John 2oat . Moon Run, Fr. Podallftak. Pittsburgh, z. Jakshe, Tine. A!rh ln U. Jakobich, j. Pogačar. Kretanje Parnikov x— Shipping Newt — 2. Januarja: Berlin, Cherbourg'. Bremen 3 januarja Pennland, Cherbourg. Antwcrpvn 4. januarja: SJinnt-tonka, Cherbourg Kt-rfiigaria, Cherbourg Milwaukee, liamburK Cherbourg C<nte lirande, Napoli.* Oenow, 12. februarja: America. Cherbourg, Bremen 13. februarja: Muenchen. Cherbourg, Premen 14 februarja: Saturnta, Trst 15. februarja: flepub.ic. Cherbourg. Bremen Mlnnewactka, Cb»rbourg 19. februarja: President Harding, Cherbourg, Bremen 20. februarja: Stuttgar t. IV ulogne »ur Mer. Bremen 21. februarja: J'aria. Havre Majestic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Br« m»-n We*ternland, Cherbourg .\gustu*, Napoli, Genova 22. februarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: PREK0 0CEANA NalkraJia In najbolj ugodna pot ta ootovania na ogromnih oarnlkJh: IIE DE FRANCE 17. Jan.; 7. feb. (7 P. M.) (1 P. M.) PARIS 24. jan.: 2t. februarja <5 P. M.) ' (1 P. M.) Najkrajfta pot po Ceiaintcl V*ak6-Je v posebni kabini s vnemi moderni mi udobnosti — Pija£m In slavna francoska kuhinja. Izredno alike cen« VpraAaJte kateregakoli oooblaičenega tfanta alt FRENCH LINE 19 STATE STREET NIVV YORK. N. V. Rotterdam — New Amsterdam Volendam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARNI K A TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje s parnikl Holland-America Bine pomenja udobnost, domače raz-jiolorženje, neprekoaljivo kuhinjo in postrežbo. Tedensko odplutja. — 5£a i>o-drobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 2* STATE ST. NEW YORK CITY Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton, A. Hren. / Unity Sta. in okolico, J. Skerlj Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovan WILlock, J. Peterne'. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik v. Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'xaucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero ]e prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Gias Naroda: t Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za i tiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City \t $7. celo leto Naročnina za Evropo'je $7. sa četo leto. Kako sc potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je nam-oj^n potovati v star? kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prti jati is drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml morem* dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne bm> parnike. Tudi nedrtavljanl um«?t]o potovati v stari krJ ua ofclak, tod* preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) is Wash-ingrtona, ki je veljaven sa eno leto. Bres per mi ta Je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teka «. mesecev In fcii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prostlee osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit m mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, id potnjejo preko New Torka. Je najbolje, da v prošnji označijo, naj -se Jim pošlje na Barge Offle«. New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljav« z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni Tizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Starišl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 19ZS. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni «lo prve polovice kvote. Do drago polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedriavljanov, U so Mli postavno pripuščeni v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila m obračajte aa poznano In saaesljivo SAJCSER STATE BANK «1 ©ORTLANBT STREET NEW ,-A',-