4ooofr53> (o mm Ih IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO M ATI &NA KN J| Ž NI QhPoštnJna Pečana pri pošti 1270 Litija litijs November 2001, št. 10, leto 2 ZA VAS ZE12 LET POSLOVNI IMENIKI ■E SIM® SlEEE “ lel.(Ol) 436 53 90, fax(01) 436 85 20, www.intermarketing.si I N T E E MARKETING ■ - Ministrica za šolstvo, znanost in šport na delovnem obisku v naši občini V četrtek, 25.oktobra2001, je bila na delovnem obisku v litijski občini celotna ekipa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Njihov obisk na Geoss-u je bil predvsem delovne narave, namenjen pripravi in usklajevanju načrtov na področju izvajanja politike izobraževanja, a so se kljub temu, na priložnostnem srečanju in razgovoru s predstavniki občinske uprave in ravnatelji litijskih šol seznanili tudi s konkretnimi problemi na področju šolstva in otroškega varstva v naši občini. V letošnjem letu je Občina Litija v sodelovanju s šolskim ministrstvom začela večjo investicijo z izgradnjo prizidka pri OS Šmartno ter sanacijo OŠ Litija iz naslova intervencijskih sredstev. V naslednjih letih pa se pričakuje še izdatnejša pomoč države pri sofinanciranju novogradenj in adaptacij šolskih objektov in vrtcev v litijski občini. Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr.Lucija Co\ z ekipo državnih ’rave na GEOSS-u. ^sekretarjev in predstavnici občinske upi C N Nova knjižnica v Šmartnem - sanje postajajo resničnosti Idejne načrte za novo šmarsko knjižnico bodo predstavili v sredo 21. novembra 2001 ob 18. uri v OS Šmartno. Sanjske, a ne neuresničljive načrte za novo šmarsko knjižno in kulturno središče bo predstavil arhitekt in odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Vabljeni vsi, ki razmišljate o viziji razvoja vašega kraja, ki se zavedate pomena znanja za prihodnost, vsi, ki za Šmartno zahtevate več! V šoli si boste lahko ogledali tudi razstavo o rojaku Slavktt Grumu, kj se je v Šmartnem rodil pred 100 leti. X______________________J Iz uredništva ... V mesecu, ki je pred nami, naj bi več razmišljali o soljudeh, o dobroti. Kaj je dobrota? Kaj je dobrodelnost? Vsak od nas si jo meri po svoje. Nekaterim je edini, poslednji up in posebej njim je tudi namenjena. Tudi v Litiji jo doživimo, če jo le hočemo prepoznati ali biti njen del. Zbere se skupinica, strne moči in pomaga. Dati ni treba dosti - pomeni pa ogromno. Tako nekateri preživljajo svoj vsakdan prežeti z dobrodelnostjo, saj je postala del njihove osebne kulture. To so člani humanitarnih organizacij, društev, skupin za pomoč, skupin za prijateljstvo. Pomagajo iz različnih prepričanj in verovanj, a druži jih nesebičnost in altruizem. Njihovo delo smo vzeli za samoumevno - družba in posamezniki ga potrebujejo. V Občanu pišemo tudi o takšnih iskricah, ki so se zgodile zaradi dobrodelnosti, in se javno zahvaljujemo vsem, ki nesebično pomagajo in mnogim polepšajo življenje. Naj bo december pravljičen tudi zaradi takšnih dejanj. v...... Andreja ŠTUHEC — > Podeželje v prazničnem mestu Prednovoletni čas je čas stiskov rok prijateljem in sklepanja novih poznanstev. Center za razvoj Litija je zato v goste povabil svoje prijatelje s podeželja, da vam v najbolj prazničnem delu leta pokažejo kako živijo in s čim se ukvarjajo ljudje na različnih koncih naše občine. Tako bo v starem delu Litije, v času od 19. do 21. decembra, predstavljeno tradicionalno življenje litijskega podeželja z vsemi značilnostmi kot so dobrote podeželskih žena, izdelki domače obrti in nenazadnje tudi slovenska pesem. Želimo, da bo prireditev, ki smo jo poimenovali Podeželje v prazničnem mestu, pripomogla k oživljanju morda že pozabljene dediščine naših dedkov in babic. Karmen SADAR _____________________________________v G E O i D - Geodetske meritve - Podjetje Geoid izvaja geodetske meritve s področja inženirske geodezije in zemljiškega katastra v katerega spada: • ureditev parcelnih mej • parcelacija zemljišč • odmera stavbišč • katastrska klasifikacija zemljišč • geodetski posnetki za potrebe lokacijske dokumentacije • vse vrste zakoličb Geoid d.o.o., Kidričeva 1, Litija (v upravni stavbi PREDILNICE LITIJA) Tel.: 899-02-28 Litija Tel.: 436-71-94 Ljubljana Fax: 436-70-14______________ Uradne ure: PON: 9-14 SRE: 9-17 PET: 9-14 V Litijskem občanu si še preberite: ^►Smučanje na Dolah.....................stran 5 ^Dobrodelnost v OŠ Litija...............stran 6 ^►Državno prvenstvo v lokostrelstvu....stran 9 Jubilejna Levstikova pot Letošnjega jubilejnega 15. popotovanja po Levstikovi poti, ob 170 letnici rojstva Frana Levstika, se je na zasneženo pot od Litije do Čateža odpravilo za več kot polovico manj udeležencev kot lani. Letos je precej ponagajalo vreme, saj je popotnike preko Grmad spremljalo tudi 20 cm svežega snega. Gost letošnjega popotovanja je bil dramatik Tone Partljič, ki je v svojem pozdravnem nagovoru opozoril na rabo in uporabo slovenske besede. (Stran 9) 1 ^ Prispevke pošljite do 7. decembra 2001 na naslov: ^ Tiskarna ACO, CDJK. 39,1270 Litija ali po | ^faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net^ Gost letošnjega popotovanja je bil dramatik Tone Partljič, ob njem je Stane Skrabar, eden izmed tistih, ki so zraven že od vsega začetka in župan Mirko Kaplja (od desne proti levi) Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v malem nogometu v Spanci navdušeni nad Litijo z okolico T n vsem kar so jim ponudili in pokazali organizatorji in s tem -L tudi gostitelji šeste kvalifikacijske skupine za evropsko klubsko prvenstvo v malem nogometu. Med 7 in 9 novembrom se je namreč v litijski športni dvorani odvijal turnir, ki je odločil kdo potuje na finalni del, ki bo dal evropskega klubskega prvaka. V litijski športni dvorani sta tako ob slovenskem prvaku Svei Lesna Litija, nastopila še prvak Makedonije Vetadzoka iz Prilepa in prvak Španije in Evrope Playas de Castellon. In prav slednjih so se domači organizatorji najbolj »bali«, tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Nenazadnje je španski klub pravo malo podjetje saj zaposluje ob igralcih in vodstvu, okrog 50 ljudi. Pa se je na koncu izkazalo, da niso nič zvezdniški, temveč prijetni ljudje, ki jih je zanimalo ob malem nogometu tudi še vse kaj drugega. In če pustimo tekmovalni del za nadaljevanje, lahko rečemo, da so bili predstavniki španskega kluba navdušeni nad našo osrednjo Slovenijo in okolico. Verjetno so imeli predstavo o Sloveniji in Litiji precej drugačno, vsaj sodeč po pisanju na njihovih klubskih spletnih straneh. No na koncu ob slovesu so bili precej drugačnega mnenja in predvsem polni hvale nad organizacijo tekmovanja invidenega. (Stran 9 ) t v vVl 04 | C Politika-J___ Celjska kronika Fsoboto, 27.oktobra, smo se s Katjo in Teo odpravile v Celje na 12. kongres Mladega Foruma Združene Liste Socialnih Demokratov. V lepi dvorani Celjskega doma smo se zbrali 104 delegati iz 55 slovenskih fommov. Najprej nas je nagovoril zdaj že bivši predsednik Mladega Foruma Aljuš. Njemu so sledili predsednik Pahor, župan Sovič, sekretarka Koušca, minister Dimovski in ostali. Podali so nam nekaj zanimivih političnih naukov katere so začinili s “fiilkulračunajte-nanasmegažur” besedami. Kongres seje nadaljeval pretežno oblačno. Sprejeli smo spremembe statuta in več poročil. Prod večeru smo se razdelili v štiri zanimive delovne skupine, ki so pripravile predlog manifesta. Skupine so obravnavale naslednje teme: socialna izključenost, varnostna politika, mladinska politika in globalizacija. Naslednji dan smo soglasno sprejeli manifest. Izvolili smo novo vodstvo, med pomembnejšimi predvsem latino predsednika Luka Jurija in regijskega koordinatorja za Ljubljano Gregorja Gorjupa (alias Pahorjev klon). Nekaj zanimivih povzetkov novega manifesta: Socialna izključenost predvsem mladim onemogoča enake možnosti za vključevanje v družbo. Mladi smo lahko izključeni zaradi slabega socialnega statusa, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti, odvisnosti, drugačnosti ali preprosto zaradi spola. Nujno potrebna je decentralizacija univerz, te je potrebno ustanoviti tudi v manjših mestih, da bo izobraževanje enako dostopno vsem. Na račun sredstev za vojsko naj se povečajo sredstva za socialo in izobraževanje. Marginalizirane skupine (odvisniki, istospolno usmerjeni, uporabniki psihiatrične pomoči, duševno in telesno prizadeti...) se morajo začeti odpirati dmžbi in obratno, potrebno je aktivno vključevanje žensk in mladih v politiko, da se spremeni sedanji način vodenja politike. Globalizacija je v najširšem pojmovanju fenomen, ki se pojavlja že vse od začetka razvoja civilizacije in vsebuje tako pozitivne kot negativne posledice. Te zadnje po logiki kapitala največkrat prizadanejo revnejše sloje, pozitivne posledice pa so privilegij višjega družbenega statusa. Ideja pravične globalizacije želi izboljšati proces zdmževanja sveta za vse in ne le za tiste, ki imajo zagotovljeno visoko materialno osnovo, aktivizem gibanj za pravično globalizacijo se prek medijev in javnega mnenja dojema največkrat in zgolj kot problem kršenja javnega reda in miru - mladi forum ima podobno vizijo, kot jo imajo gibanja za bolj pravično globalizacijo, ki ni zgolj ekonomska, temveč tudi etnološka, kulturna in ideološka. MF ugotavlja, da v sedanji Evropi klasične vojne niso več mogoče in zato je tudi klasična varnostna politika postala zastarela. Uspešna varnostna politika je tista, ki je zmožna preprečiti konflikte preden do njih sploh pride, tega pa državni vojaški aparat, ki je izrazito militantno usmerjen, ni zmožen zagotoviti. Fenomen zunanjega sovražnika v slovenski politiki ni več aktualen. Svetovno dogajanje kaže, da je še vedno potrebna organizirana oblika oboroženih sil, seveda v okrnjeni in posodobljeni obliki. Mednarodna povezanost močno povečuje stopnjo varnosti države. Predlagamo ustanovitev posebnih »Slovenskih mirovnih enot«, ki bi se udeleževale mirovnih operacij OZN, takšna visoko izurjena sila bi povečala stopnjo varnosti in bi v hipotetičnem primeru tujega napada lahko hitro vzpostavila kontakte s tujimi vojaškimi organi in diplomacijo Članstvo Slovenije v NATU bi prispevalo k bistvenemu zmanjšanju varnosti, saj to članstvo predstavlja določeno brezpogojno podrejanje interesom ZDA, kar omejuje našo suverenost, zato podpiramo partnerstvo in nečlanstvo, podpiramo pa aktivno sodelovanje Slovenije v obrambno-varnostnih organizacijah v Evropi (OVSE, EU, WEU). Polna nove energije, elana in z novim manifestom vas pričakujem na konferenci MF Litija, ki bo zelo kmalu. Kaja MLAKAR-AGREŽ (s-s) LDS LBERALNA DEMOKRACIJA SLCVENUE Končno zelena luč za litijsko občino še z druge strani resnice. Bernarda Trašrikar s.p Marjeta (jrobojseK Sp Hotič i& TeLOi/&9&9 009 Zaželjeno naročanje po telefonu! ZA VSE OKUSE - ZA VSE ŽELJE -ZA VSAKOGAR FRIZERSKI STUDIO TREND (PRI LOKALU ",STRELA BAR") "V Ta strani prispevkov političnih strank, v rubriki IN POLITIKA, ste lahko v prejšnji številki Litijskega občana pod naslovov »Končno zelena luč za vodovod in ceste v občini Litija« prebrali le del resnice. Vsaka resnica ima dve plati in tudi resnica ni zmeraj resnica samo iz enih ust oziroma izpod enega peresa. Svetnik g. Martin Hostnik je v svojem članku navedel, da je to, kar je včasih povedano, le prikrita sreča in obljube ljudem, vam volilcem in davkoplačavalcem. Njegov članek je bil korekten, vendar je zamolčal, da je na 26. seji Sveta občine z dne 20.9.2001 in nadaljevanju seje 24.9.2001 resnično potekala vroča razprava, ampak ne zato, da bi se komu jemalo ali nekomu dajalo, vendar z namenom, da bi vaš denar racionalno in s premislekom razdelili. Uvod te vsebine pa sega še nekoliko nazaj. V občinskem proračunu so bila resnično predvidena sredstva a le kot podlaga za razpis sredstev iz demografije - ohranitev in razvoj podeželja. To pomeni, da občina da svoj delež (70%), država pa potem primakne svojega v višini 30 %. Pri tem je še ena resnica: projekti so bili prenizko ocenjeni, saj imajo nekatere ceste, ki so bile ovrednotene z 10 milijoni, končni znesek investicije več kot 50 milijonov. Na državnem razpisu za sredstva demografije pa je uspel le projekt vodovod Liberga, za vse ostale projekte pa država ni hotela dodeliti svojih sredstev. Iz tega sledi, da je potrebno vse ostale projekte v celoti pokriti iz sredstev proračuna in še to v veliko večjih zneskih, kot so bili predstavljeni na občinskem svetu . Sedaj pa k drugemu delu resnice. Predlog Občinskega odbora LDS je bil, da se kot prednostna naloga uvrsti problematika vodovodov, in sicer projekta vodovod Liberga in vodovod Čateška Gora - Gaberška Gora in projekta dveh lokalnih cest. Glede na stanje v občinskem proračunu je pomembnejše, da zagotovimo v občini kvalitetno vodooskrbo in pa dokončanje še dveh lokalnih cest, kjer so bila dela tik pred zaključkom in so za njih že bila zbrana lastna sredstva občanov, kot pa da potrdimo vse predlagane projekte in je za realizacijo vseh premalo denarja. Državna sredstva so bila le delno odobrena za vodovod Liberga, za vse ostale pa je le toliko sredstev, da bi projekte le začeli, ne pa tudi dokončali. Občinski odbor LDS Litija je zato podprl predlog, da bi se realizirali projekti vodovodov in dokončanje dveh že skoraj dokončanih cest in se ne bi podprli predlogi, kjer se odpira spet nove projekte in izgradnje cest. Mnogim so takšni projekti poznani po tem, da izvajalci pripeljejo stroje, zgradijo kakšen kilometer ceste, potem pa se vsa stvar ustavi, ker je premalo denarja oziroma preveč začetih gradenj. Naj omenim, da je izgradnja cenejša, če se pri tem upošteva postopno uvrščanje projektov oziroma izgradnje le tistih, ki jih je možno v smiselnem obdobju izgraditi. Naj bodo želje še tako velike in obljube še tako lepe, nam bodo decembrski možje Miklavž, Božiček in Dedek Mraz prinesli le toliko, kolikor imamo denarja Vsaj tako je v družinskih proračunih ( na to se pa vsi spoznamo). Sandi GOMBAČ Vesti iz parlamenta Oktobrsko zasedanje je Državni zbor pričel z obravnavo prve obravnave Zakona o državni upravi. Zakon predvsem vzpostavlja sedanje okvire, bistveno premalo pa daje odgovorov na vprašanje, ali bo državna uprava učinkovita in racionalna, saj je leta preko Upravnih enot osnovni servis občanov. Sprejet je tudi nov Zakon o samoprispevku, s katerim je odpravljena dosedanja pravna praznina, ki je nastala po odločbi ustavnega sodišča na tem področju. Tako zakon opredeljuje določila, da je referendum za uvedbo samoprispevka sprejet, če se ga udeleži več kot polovica volilnih upravičencev, od katerih je večina, ki so glasovali, odločila za. Samoprispevek se bo lahko izpeljal na območju občine ali krajevne skupnosti oz. na območju enega ali več naselij - odvisno od zainteresiranosti občanov za izgradnjo določene infrastrukture. Skratka, zakon daje okvir rešitev, katerih se občani lahko poslužijo, opredeljuje pa jasno določilo, da so plačila oproščeni vsi, ki imajo zajamčeni osebni dohodek. V prvem branju je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki predvsem daje zakonsko podlago vsem gluhim in naglušnim, pravico do uporabe tolmača v javnih prostorih. V razpravi je bilo opozorjeno, da naj vlada v nadaljnji proceduri bolj aktivno vključi Združenje tolmačev Slovenje. V nadaljevanju se je Državni zbor dotaknil predloga sprememb in dopolnitev Zakona o policiji, ki naj bi v večji meri učinkoviteje opredelil parlamentarni nadzor nad delom policije, predvsem naj bi bil bolj precizen nadzor nad uporabo posebnih metod in sredstev. Državni zbor je po mnogih prekinitvah zavrnil predlog poslovnika, hkrati pa je poslanska skupina SLS SKD Slovenske ljudske stranke pozvala vse poslanske skupine, da vse dosedanje usklajene predloge vključimo v nov predlog, ki ga lahko obravnavamo po hitrem postopku že na novembrski seji. Franci ROKAVEC Poslanec DZ RS SLS mSKD Slovenska ljudska stranka Zgodba se ponavlja Tako kot vsako leto do zdaj, tudi letos župan Mirko Kaplja ni predlagal predloga proračuna za leto 2002 Občinskemu svetu v zakonsko določenem roku. Zakon o javnih financah namreč jasno pravi, da morajo župani posredovati predlog za naslednje leto, mesec dni po vložitvi državnega proračuna s strani vlade Državnemu zboru. Nič nenavadnega ni, da je zakonodajalec predpisal tak postopek, saj se le tako lahko pripravi kvaliteten in celovit predlog proračuna do začetka novega leta oz. najkasneje v prvih mesecih že tekočega leta. Sedanja slika pa jasno kaže, da občinski proračun ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, ki jih predpisuje, kaj šele, da bi bil opremljen z izvedbenimi programi na področju tekoče porabe in investicijskih del. Težava je še večja, saj Občinski svet do sedaj ni bil seznanjen oz. ni mogel obravnavati šestmesečne realizacije proračuna v letu 2001. Dodamo nepreglednost porabe denarja davkoplačevalcev pa predstavlja dejstvo, da župan še vedno ni posredoval informacij Občinskemu svetu in nadzornemu odboru, s kakšnimi ukrepi namerava odpraviti ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti pri poslovanju občine v letu 1999, kar je bilo eno izmed ključnih vprašanj svetnikov pri obravnavi zaključnega računa za leto 1999. Zaključnega računa za leto 2000 pa svetniki sploh še nismo prejeli. Izjema je le poročilo Nadzornega odbora, ki je dal pridržek k zaključnemu računu predvsem zaradi nesodelovanja občinske uprave, ki bi morala posredovati celovite odgovore na vprašanja, ki so se pojavila tekom pregleda. Svetniška skupina SLS SKD Slovenske ljudske stranke Litija ponovno apelira na župana, da pospeši aktivnosti za pripravo proračuna za leto 2002. Le pravočasna vključitev vseh proračunskih uporabnikov v razpravo ter pravočasen sprejem proračuna je namreč ena od temeljnih podlag, da bo denar davkoplačevalcev koristno porabljen. Martin HOSTNIK Svetniška skupina SLS SKD Slovenske ljudske stranke Litija SDS Država pa takšna! Mnogi, ki smo s srcem in celotnim bitjem doživljali rojevanje samostojne Slovenije, se po 10. letih lahko upravičeno vprašamo: »Ali je to tisto kar smo pričakovali od lastne države?« Sam sem nad njo močno razočaran, ker so bila naša izhodišča med vsemi tranzicijskimi državami daleč najboljša, danes so samo še primerljiva. Vzemimo npr. avtocestni program. Slovenski projekt stoletja! Z najetimi krediti je vlada zadolžila še naše pravnuke. Porabljen je domala ves razpoložljiv kapital, projekt pa še zdaleč ni zaključen. Samo trojanski odsek npr. je s svojimi petimi tuneli in dvanajstimi viadukti »požrl« polovico denarja, ki je bil predviden za celotno avtocesto od Kopra do Maribora. Pri tem pa bi bil ta del avtoceste nekaj desetkrat cenejši skozi Tuhinjsko dolino, kjer bi bil potreben le en viadukt in en tunel. Ali so Izlake res tako pomembne? So morda središče sveta? Torej, enkratni kapital v zgodovini Slovenije je porabljen in to na podoben način, kotsega spominjamo pri številnih zgrešenih investicijah v bivši »Jugi«. Kaj hočemo, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Primer nespametnosti pa je tudi zaporedje gradnje posameznih odsekov. Tako je bil npr. prej zgrajen odsekdo Sežane, kot pa odsek do Kopra in s tem smo »krasno« pripomogli Italijanom povezati njihovo, to je nam konkurenčno luko Trst, s celinsko Evropo. Koprska luka pa bo tako še nekaj (?) let ostala pod neugodnim Črnim Kalom. “Naša” glavna cesta Vladni način vodenja državne cestne politike se seveda odraža tudi na glavni cesti GII-108, skozi savsko dolino na območju občine Litija. Pred kratkim smo bili priča poskusu, da bi se to cesto prekategoriziralo v regionalno, kar je seveda nižja kategorija in s tem so dani pogoji za nižji standard eventualnih rekonstrukcij (nižja povprečna hitrost, manjši radij ovinkov, manjša širina vožišča), nižji standard vzdrževanja (tudi zimskega) in predvsem bistveno manjša sredstva namenjena za zgoraj opisane namene. Podlaga za takšno ali drugačno kategorizacijo pa je povprečni dnevni lemi promet ali število vozil, ki prevozijo to cesto venem povprečnem dnevu. To štetje je Družba RS za državne ceste opravila v avgustu, ko je čas dopustov in podatki seveda niso realni. Povedano drugače, odgovorne državne službe so to cesto poskušale potisniti v položaj, ko jo lahko pozabiš za leta in leta. To jim sicer ni uspelo, kljub temu pa je kategorizirana občutno prenizko (GII - glavna cesta dmgega reda). Glede na promet in pomembnost pa bi morala biti kategorizirana kot HITRA cesta ( H ), ali vsaj kot GLAVNA cesta prvega reda (Gl). Pričujoča rekonstrukcija na območju Vemeka in Ribč pa je seveda posledica zgoraj zapisanih dejstev. Tako po obsegu, dinamiki izvajanja del, kakor tudi po elementih ceste (širina vozišča, radij ovinkov, pločniki) in po sredstvih, ki so bila ali bodo zagotovljena. Verjemite, da se nam ne obeta skorajšnja rešitev tega tako perečega problema. Seveda pa ne morem mimo odgovornosti lokalnih oblastnikov s sedežem na Jerebovi 14 v Litiji ali Šubičevi 4 v Ljubljani. Ali se zavedajo pomembnosti prometne odprtosti občine, ki je predpogoj za razvoj na domala vseh področjih? Zato vprašujem: »Ali toglavnocesto res vsi smatramo zaNASO?« Še več: »Ali sploh to občino vsi smatramo za NASO?« V popolnosti se zavedam pomembnosti vsakršne odprtosti MOJE občine. Anton KOVIČ O mladih in problematiki druženja, prostorov in dejavnosti se v litijski občini veliko govori, kar gotovo kaže, daje napočil čas, da se v zvezi s tem tudi kaj stori. Reciklirajmo prostor - z MIIKS-om! Ideje o mladinskem, informacijskem, izobraževalnem kulturnem središču (Miiks) so se porodile pred dobrim letom, ko so zvenele še kot prava znanstvena fantastika. 'T7'o so si udeleženci predstavitve _LN. idejnih načrtov za Miiks v sredo 17. oktobra, v litijski knjižnici ogledali še lokacijo, pod nadvozom, so si morali priznati, da so načrti sicer fantazijski, a izredno privlačni in uporabni. Arhitekt Marko Boltin, ki je projekt zasnoval, govori o reciklaži prostora, saj objekt v naravi ničesar ne jemlje, pušča celo prepotrebne parkirne prostore pod nadvozom, po drugi strani pa daje toliko novega, svežega, skratka izkorišča luknjo v proštom in oživlja utrip našega mesta. Objekt bi stal pod nadvozom, tik ob knjižnici, s katero bi bil tudi fizično povezan, saj bi se dejavnosti med ustanovama prelivale: v novem centru bi tako našli prostor za čitalnico, predavalnico, galerijo, mladinsko središče in informacijski center s sodobno informacijsko-komunikacijsko opremo.Tako bi v Litiji pridobili dobrih 400 kvadrat- nih metrov prostorov predvsem za mlajšo generacijo, ki jih tako zelo pogrešamo. Sodeč po izjavah prisotnih realnost obstoja Miiks-a ni več tako daleč. Finančni zalogaj izgradnje je arhitekt Marko Boltin ocenil na 100 milijonov tolarjev, dokončanje projekta pa vidi nekje v letu 2004 ali 2005. Prostor za Miiks je v zazidalnem načrtu Litije na tem mestu že opredeljen, s pridobivanjem sredstev pa tudi ne gre čakati: projekt Miiks naj bi si denar za projekt zagotovil iz sredstev zapiranja zasavskih rudnikov (10 % delež litijske občine), zanemariti pa ne gre tudi tendenc v Evropski uniji, ki podpirajo uporabo in izrabo že obstoječega prostora, reciklažo torej. Projekt Miiks je v nekaterih glavah torej že zaživel. Mladih ne smemo pustiti čakati, je izjavil direktor ZIK-a Jože Sevljak, župan Mirko Kaplja pa je pristavil: “Cegre res za sto milijonov tolarjev, bomo stvar naredili.” (AS.) A H LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA CAR commerce o £ S znižanje maloprodajnih cen za vozila s e at IBIZA 6 LEON POPUST 190.000 SIT že od 1.785.000 SIT 200.000 SIT že od 2.476.000 SIT e TOLEDOI JiJJlLi| 300.000 SIT I VLEUV ! KfiiF že od 3.134.729 SIT Vsa vozila SEAT odlikuje zanesljivost, kvaliteta in bogata serijska oprema Popusti veljajo za vozila iz zaloge Še vedno v akciji SEAT CORDOBA in CORDOBA VARIO POPUST St .771 Nujna vzdrževalna dela na OŠ Litija V'' ^ ' ~ «1 msm 1 I 1 I mr I J- j i Mi E* ■ _ j t-i fr jmOŠ rgapc ** 1 Nova streha na zahodnem delu objekta OŠ Litija. || i—*~ u" lk* ^ * 1 "X Ta podlagi izdanih inšpekcijskih odločb, sklepov občinskega sveta o zagotovitvi potrebnih investicijskih J_\| sredstev ter pridobitvi dela intervencijskih sredstev za nujna vzdrževalna dela na OŠ Litija tudi s strani države, so se v mesecu novembru končno pričela intenzivna vzdrževalna dela pri nujni obnovi oz.zamenjavi strešne kritine ter pri sanaciji lesenih medetažnih stropnih konstmkcij v starem delu šole. Vrednost sklenjenih pogodb za krovsko-kleparska dela znaša 21 mio sit, za sanacijo stropov pa približno 6 mio sit. Dela na strehi bodo zaključena do konca meseca novembra, sanacija stropov pa predvidoma do konca decembra letos. V naslednjem letu se predvideva, da bo občina Litija ob pomoči sofinanciranja države, nadaljevala z obnovitvenimi deli starega šolskega objekta ter pričela z novo investicijo na prizidku šole, kjer naj bi v mansardi tega objekta dobila prostore tudi Glasbena šola Litija. Oropesa del Mar, Španija Mladinsko svetovno šahovsko prvenstvo Jure Plaskan se je kot državni prvak v kategoriji do 10 let uvrstil na svetovno šahovsko prvenstvo, ki je potekalo od 20.10. do 3.11. V Španijo je odpotovalo 13 tekmovalcev iz Slovenije, ki je bila tako zastopana v vseh kategorijah. Ekipa je skupno osvojila 48 % točk, kar je ena boljših slovenskih uvrstitev na svetovnih prvenstvih. V skupini dečkov do 10 let, kjer je tekmoval Jure, je bilo 87 tekmovalcev iz 55-ih držav. V enajstih kolih se je srečal s predstavniki različnih držav s celega sveta. Njegovi nasprotniki so bili iz Kitajske, Avstralije, Indonezije, Španije, Moldavije, Hrvaške, Nemčije, Francije, Mongolije, Makedonije in Irske. Osvojil je 5 točk (tri zmage, štiri remije, štiri poraze) in 50 mesto. Z uvrstitvijo smo bili zadovoljni, saj je po mnenju reprezentančnega trenerja in svojega mentorja prikazal kvalitetno igro. S svojim nastopom je dokazal, da se lahko enakopravno kosa s svojo šahovsko konkurenco iz vsega sveta. Partije so se pričenjale ob štirih popoldne, trajale so povprečno dobre tri ure in so se odločale šele v zadnjih minutah. Jure pravi, da se bo trudil še naprej in upa, da to ni bilo njegovo edino svetovno prvenstvo. Seveda mu želimo vse najboljše, saj vemo, koliko truda, dela, vsakodnevnega treninga je potrebno za tak uspeh. Je pa udeležba na takšnem tekmovanju velik finančni zalogaj, zato se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali. Hvaležni smo tudi OŠ Litija, ki je pripravila promocijski CD z multimedijsko predstavitvijo naše države, Litije, OŠ Litija in Jureta. Skupaj s CD-jem je Jure svojim nasprotnikom podaril tudi majico. Le-te je priskrbel Srečo Kolar in propagirajo našo državo in šahovsko olimpiado, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Tako je tudi Jure pripomogel k promociji naše male države. Prvenstvo, ki jez dvema prostima dnevoma trajalo 13 dni, je bilo vzorno organizirano in se iz Španije seli v Erevan (Armenija). Prispevel{ smo povzeli po vtisih družine Plaskan in Srečka Kolarja Dopoldnevi so bili namenjeni pripravi na nastope, ko je Jure skupaj z reprezentančnim trenerjem Meštrovičem in svojim mentorjem Srečkom Kolarjem ponavljal variante otvoritev in si skušal osvežiti svoje znanje. Čas po kosilu pasmo namenili sproščanju, sprehodom in igri na peščeni obali Oropese. v V Šmartnem dočakali začetek gradnje Prostorska stiska, s katero se v Šmartnem ubadamo že nekaj let, bo najkasneje do leta 2003 odpravljena. Do takrat bo namreč končana gradnja, ki smo jo simbolično začeli v petek 19. oktobra 2001, s položitvijo temeljnega kamna. Ta pomemben trenutek smo obeležili s krajšo slovesnostjo, ki so se je udeležili vsi učenci in učiteljski zbor, predsjavniki občine, izvajalcev, nekateri svetniki in krajani Šmartna. Ravnatelj, Albert Pavli je med drugim dejal, da smo v Šmartnem čakali skoraj sedem let, da je prišlo do začetka gradnje. Povedal je tudi, da bomo s tem prizidkom pridobili sedem dodatnih učilnic, manjši bazen kot tretjo vadbeno enoto za športno vzgojo, prenovljeno knjižnico, medioteko in računalniško učilnico. Ob koncu se je zahvalil občini Litija in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki bosta vsak s svojim deležem prispevala, da bo prizidek dograjen. Župan, g. Mirko Kaplja je po- je pomen vzgoje in učenja, svoj vedal, da si občina po svojih govor pa končal z mislijo, ki je močeh prizadeva, in si bo tudi v zapisana na temeljnem kamnu: naprej, da bi vsem šolam zagoto- »Vsi in vse okrog nas so učitelji«, vili ustrezne prostorske pogoje za vključitev v devetletko. Poudaril Albert Pavli, prof. ( FORUMI NA WWWT TTIJA.NEt") Med novostmi omenimo tudi dodane vsebine Dogajanja na internetnih straneh občine Litija so vedno bolj pestra, čeprav si želijo še več sodelavcev, ki bi prispevali dodatne vsebine za popestritev. Od minulega meseca so na strani tudi program za forume, v katerih lahko sodelujete vsi obiskovalci (www.litija.net/phpBB) s svojimi temami in komentarji. ATV Signal iz Litije (www.litija.net/atv), kjer lahko najdete redne tedenske programe in izvlečke njihovih informativnih oddaj. Vedno je kaj novega. Skupina, ki pripravlja strani, pa prosi vse klube in društva, da posredujejo svoje predstavitvene fotografije in besedila, da jih uvrstimo na strani www.litija.net. Radioklub Litija S59DLR »Neurja in poplave v občini« Radioklub Litija S59DLR je v oktobru izvedel akcijo Aron, ki je nekakšen mednarodni radioamaterski pravilnik o aktiviranju članov v primeru hudih naravnih ali drugih nesreč. Z~'vkrog 10. ure so člani dobili V_V obvestilo, da je bilo na posameznih območjih več plazov, hudo neurje pa je onemogočilo mnoge komunikacijske povezave. Akcija je stekla in v manj kot pol ure so člani prišli iz Litije na najpomembnejše kraje v občini Litija in vzpostavili sistem zvez z upravno radijsko postajo v domu radioamaterjev na Goliš-čah. V zelo kratkem času so o stanju poročali upravni postaji, od tam pa so obvestili vse pristojne službe v občini in do prihoda gasilcev, policistov, reševalcev in cestarjev zavarovali ogrožena območja. Na srečo je bila to le vaja. Akcija je v celoti uspela, saj so litijski radioamaterji dokazali, da so pripravljeni tudi na najhujše pogoje dela, čeprav si tega ne želijo. Očitno pa se tega ne zavedajo v vodstvu občine, saj letošnje leto niso prejeli niti tolarja, ki naj bi ga po pogodbi in vključenosti v sistem zaščite in reševanja morali prejeti. Akcijo Aron so financirali člani iz svojih žepov. To bodo storili tudi v primeru resnične potrebe, čeprav jim je žal, da se občina do njihove dejavnosti obnaša tako neodgovorno. Od občinskih obljub se ne da več preživeti. Radioklub Litija S59DLR Dan odprtih vrat knjižnice 3. decembra> na Prešernov rojstni dan, bodo svoja vrata spet odprle kulturne ustanove po Sloveniji. T itijska knjižnica se jim J__ibo pridružila in je pri- pravila več aktivnosti. Občani lahko knjižnico obiščejo na vodenih ogledih, izšla bo nova informacijska zgibanka, uporabniki pa bodo lahko vračali zamujeno gradivo brez plačila zamudnine. Posebno presenečenje knjižnica pripravlja za mlade bralce. Ob 17. uri bo knjižnico obiskala čarodejka z Brada-vičarke, ki pozna tudi Harryja Potterja. Srečanje bo čarovniško zanimivo! 1. Srečanje gasilk v GZ Litija 2001 Skozi leta so ženske v gasilskih organizacijah počasi pridobivale na pomenu. Tako lahko s ponosom zapišemo, da je v gasilskih organizacijah po Sloveniji vključenih 25.000 žensk, ki smo se z leti dobro uveljavile in pomembno vplivamo na delovanje znotraj gasilskih organizacij. ^T^udi GZ je v zadnjih letih ugotovila pomen JL dela žena v gasilskih organizacijah. V okviru GZ Litija deluje 20 PGD in eno industrijsko gasilsko društvo. Po podatkih s XIII. kongresa je v GZ Litija 235 članic. Naloge članic v PGD so različne. Vodenje in organizacija so ene izmed najpogostejših. Vedno več žensk pa sodeluje tudi na strokovno-tehničnem področju. Aktivnost članic je različna od društva do društva. Predvsem v tistih društvih, kjer je ustanovljena tako imenovana Komisija za delo s članicami, je delovanje gasilk vidno tako v sodelovanju na gasilsko športnih Q,o jon£am a/(q/y rejevanja izp0(jruševin tekmovanjih kot tudi v drugih oodročiih znotraj '------------------------------------------------------' Šmarski upokojenci v slovenskem parlamentu Oktoberski izlet v neznano je bil za 49 šmarskih upokojencev veliko presenečenje, saj so obiskali slovenski parlament. Pred zgradbo jih je sprejel in pozdravil poslanec državnega zbora, g. Franci Rokavec in jih odpeljal v prostore stranke SLS SKD, kjer so jim postregli s kavo in sokovi. Tu jih je seznanil tudi z nalogami tega našega največjega državnega organa. Nato so si v spremstvu vodiča ogledali še veliko in malo dvorano, kjer zasedata državni zbor in državni svet ter druge prostore, kjer se sestajajo razne komisije in kjer sprejemajo tuje delegacije. Društvo upokojencev Šmartno se poslancu g. Franciju Rokavcu za njegovo gostoljubnost iskreno zahvaljujejo. Boris ŽUŽEK UEB^jGETO^ - Mil Andrej Pavlin s.p. Gobnik 3, Gabrovka Tel./Fax:01 /89 71-533 Tel.: 01/89 71-060 MOB.: 041/508-771 - izdelujemo in montiramo vse izdelke iz granita, marmorja in teraca igl - okenske police - notranja in zunanja stopnišča - balkonske obrobe - vse vrste pultov - venecianske tlake VSE PO ZELO UGODNIH CENAH drugih področjih znotraj društva. Kljub dokaj velikemu številu članic v GZ Litija pa je aktivnih bolj malo. To se je pokazalo tudi v soboto 20. oktobra, ko smo GZ Litija in PGD Ribče organizirali družabno srečanje gasilk iz vseh PGD r GZ Litija. Srečanja so se udeležile članice iz samo 4-ih PGD: PGD Ribče, PGD S«,«, PGD Polšnik in PGD Litija. Skupaj nas je bilo 23. Zbrane gasilke sem pozdravila predsednica komisije za delo s članicami v GZ Litija, vse skupaj pa je pozdravil tudi predsednik GZ Litija Ivan Lovše. Nekaj o zgodovini in delovanju domačega društva pa je povedal poveljnik društva Igor Cividini. Med potjo proti Miklavžu nas je poškropilo nekaj kapljic dežja, vendar se gasilke vode ne bojimo, zato smo pot veselo in družabno nadaljevale. Ko smo končno prispele na vrh, so nas tam že čakali člani Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije s tremi reševalnimi psi. Vodniki in njihovi psi so nam prikazali reševanje izpod ruševin, ki so ga s pomočjo treh gasilk izvedli v neposredni okolici cerkve svetega Miklavža. Z vrha smo opazovale tudi prikaz sledenja oz. iskanja izgubljene osebe, nato pa smo se vrnile v Ribče. Namen tega srečanje je bilo predvsem druženje in medsebojno spoznavanje, kakor tudi izmenjava mnenj in izkušenj v gasilstvu. Takšno srečanje je bilo letos organizirano prvič, morda pa bo srečanje postalo celo tradicionalno. Ob tej priložnosti pa bi se rada iskreno zahvalila vsem domačim gasilcem iz PGD Ribče, za pomoč pri sami izvedbi programa. Prisrčna hvala vsem gasilkam in ženam iz Ribč, ki so spekle tako slastna peciva. Se posebej pa bi se rada zahvalila Društvu vodnikov reševalnih psov Slovenije, ki so se kljub veliki zasedenosti z veseljem odzvali vabilu. Gasilke - hvala! Angela CIVIDINI ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV JESENSKO ZIMSKA KOLEKCIJA ZA VSO DRUŽINO: MijicE i« pi lov L lij i CET O PodloŽENE ]aI** . ^ ,.K: Foto: M. Š. še kako pomembno. Razstavljala je tudi kmetija CEGLAR iz Ponovič, ki prideluje zelenjavo na integriran način. Tak način pridelave pa je vključen tudi v Slovenski kmetijsko okoljski program, ki pomeni velik napredek pri izvajanju programa reforme slovenskega kmetijstva, hkrati pa predstavlja tudi pomembno prilagoditev slovenskega kmetijstva kmetijstvu EU. Ob desetletnici te prireditve smo organizatorji izdali zbornik v katerem smo predstavili naše prireditve v besedi in sliki. Tudi v prihodnosti želimo, da bi se v okviru te prireditve predstavilo čimveč kmetij, ki bodo ponudile svoje pridelke in izdelke potrošnikom. Lijana LOVŠE Dedek Mraz prihaja T J zadnjih decembrskih V dneh bo litijske otroke spet obiskal dedek Mraz. DPM Litija ga bo gostila v četrtek 20. in petek 21. decembra. Letošnje prireditve, v okviru katerih bodo potekale ustvarjalne delavnice, pravljične in lutkovne prireditve, obisk čarodej a in seveda dedek Mraz s svojim spremstvom, bodo v dvorani KC na Stavbah. J. O. 50 let Litijske mesarije Zaradi naravnih danosti - celotno območje litijske občine je hribovito področje primemo predvsem za živinorejo je Krajevni ljudski odbor dne 17.11.1991 ustanovil obrtno podjetje “Mesarija in prekajevalnica Litija”za dejavnost klanja živine in izdelovanje mesnih izdelkov. Ta osnovni predmet poslovanja je podjetje ohranilo do danes. Od takrat se je podjetje preko različnih organizacijskih oblik ter imen, z letom 1997 dokončno oblikovalo v Litijsko mesarijo delniško družbo. 11 aradi naravnih danosti - celotno območje / a litijske občine je hribovito področje primerno predvsem za živinorejo je Krajevni ljudski odbor dne 17.11.1951 ustanovil obrtno podjetje “ Mesarija in prekajevalnica Litija” za dejavnost klanja živine in izdelovanje mesnih izdelkov. Ta osnovni predmet poslovanja je podjetje ohranilo do danes. Od takrat se je podjetje preko različnih organizacijskih oblik ter imen, z letom 1997 dokončno oblikovalo v Litijsko mesarijo delniško dmžbo. V neprimernih poslovnih prostorih bivše mlekarne v Litiji je podjetje delovalo do leta 1970. Leto 1970 je prelomno leto v razvoju podjetja, ko se je preselilo v nove proizvodne prostore na sedanji lokaciji v Šmartnem pri Litiji. Upravna stavba je bila zgrajena leta 1976. Prizidek, ki povezuj e proizvodne prostore z upravno stavbo pa v letu 1980. S temi prostori so se povečale hladilniške zmogljivosti, oddelek predelave pa je dobil nove sodobne prostore z opremo. Z vsakoletnim povečevanjem proizvodnje je nastalo ozko grlo v oddelku klanja živali in obdelave mesa, zato je bil v letu 1990 zgrajen nov oddelek za klanje živali z govejo in svinjsko linijo za večfazni vertikalni sistem klanja. V letu 1997 je začela obratovati čistilna naprava, v letu 2000 pa je bil končan prizidek k proizvodni hali in zaključena rekonstrukcija oddelka predelave mesa. Nekdaj majhno podjetje je v vseh teh letih preraslo v uspešno podjetje s 56 zaposlenimi. Veliko truda, izvirnosti, inovativnosti in odpovedovanja je bilo v teh letih potrebno, da smo dosegli uspehe, na katere smo danes lahko ponosni. Brez dobrih, podjetju vdanih delavcev ne bi šlo, zato se vsi veselimo boljših delovnih pogojev, ki smo jih pridobili s posodobitvijo prostorov in opreme. V Litijski mesariji d.d. zakoljemo mesečno povprečno 250 kom. govedi, 1.400 kom. prašičev in izdelamo 35 ton mesnih izdelkov. V razsekovalnici pripravljamo meso za naše prodajalne v Litiji, Šmartnem, Ljubljani in Gabrovki in vse ostale kupce naših storitev, ki jih oskrbujemo z mesom živali z bližnjih kmetij, znanega porekla in pod stalnim veterinarskim nadzorom, z vsemi potrebnimi analizami za zaščito našega potrošnika. Predelava mesa zajema vse kategorije mesnih izdelkov. Ponudbo pa dopolnjujemo z vedno novimi izdelki, s katerimi zadovoljujemo okuse naših zvestih kupcev in jim tudi z ponosom pokažemo številna odličja, ki smo jih v zadnjih letih dobili na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni in vlivajo podjetju zaupanje v prihodnost. Predvsem izstopajo izdelki, ki so bili v letošnjem letu ocenjeni z naslednjimi priznanji: - GHT salama - srebrna medalja - Žar mix program - srebrna medalja - Litijski želodec - srebrna medalja - Svinjski jeziki in kumarice v a špiku - bronasta medalja - Litijska domača klobasa - bronasta medalja - Litijski domači želodec - bronasta medalja Podjetje vzporedno z uvajanjem sistema HACCAP uvaja tudi standard kakovosti poslovanja podjetja ISO, ki zajema vsa področja poslovanja podjetja, vključno z razvojem. Z navedenim mednarodnim standardom, želi podjetje predvsem izboljšati poslovanje ter zagotoviti večje zadovoljstvo poslovnih partnerjev. Svojim kupcem pa dokazati, da je podjetje usmerjeno v vedno bolj kakovostne izdelke in njihovo ponudbo, ter da zadovolji vse njihove želje in potrebe. Tomaž GRADIŠEK Športno društvo Dole pri Litiji Spet bomo smučali na Dolah! Leto počasi zaključuje svoj krog, kar pa ne pomeni za SD Dole, saj so prav ta čas na višku priprave na zimsko sezono 2001/2002. I 'Vruštvo je v tem času zaključilo z letošnjim JLv investicijskim vzdrževanjem vlečnice in smučišča. Izvedena je bila zamenjava vseh žičnih vrvi na napravi s strani pooblaščenega izvajalca, tako da je sedaj vlečnica pripravljena za nadaljnji dvajsedetni obratovalni ciklus. Posodobili so elektrifikacijo na smučišču, kar bo ljubiteljem zimskih športov še v dodatno veselje. Opravljene so bile tudi vse potrebne nastavitve na napravi in teptalnem stroju. Prvo nedeljo v mesecu Novembru, so člani društva izvedli tudi delovno akcijo, ki je bila usmerjena na urejanje smučišča in objekta pri spodnji postaji vlečnice. Po informacijah iz ŠD Dole je vlečnica pripravljena na prihajajočo sezono, dodajajo pa, da bo svoje morala prispevati še mati Narava. Urnik obratovanja, ki je seveda pogojen s snežnimi razmerami bo ustrezno medijsko objavljen. Poleg omenjenega, pa so člani društva v teh jesenskih mesecih izkoristili čas tudi za ostale dejavnosti. Tako je nogometna sekcija v sodelovanju z Lovsko Na Sarganiji prerezali traj Leto dni je preteklo od prvih razgovorov o polaganju asfata na cesti Moravška Gora - Zg. Vodice, pa do letošnjega 7. oktobra, ko smo se zbrali na Šarganiji, da uradno otvorimo to cesto. Vaščani Zg. Vodic in izvajalci del na omenjeni cesti smo prisostvovali svečanemu trenutku, ko je župan občine Litija g. Mirko Kaplja prerezal trak in smo se drug za drugim veseli podali na Zg. Vodice, kjer nas je čakala skrbno pripravljena pogostitev in veseli zvoki domačih viž. Župan je v svojem nagovoru dejal, da želi, da bi nas ta cesta vedno združevala in ne obratno. To smo skušali uresničiti že takoj, v lepem nedeljskem popoldnevu, ko kar nismo mogli zapustiti prostora pred »podom« sredi vasi. Franc KOTAR družino Dole organizirala tradicionalno srečanje lovcev in športnikov, ki so se pomerili v streljanju z zračno puško, malem nogometu in klasičnem pikadu. Tokrat so bili uspešnejši lovci, priznanja in pohvale najuspešnejšim pa so podelili na družabnem delu ob zaključku srečanja. Zelo aktivna pa je bila tudi sekcija za »ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, ki je na prireditvi »Dan KS Dole« predstavila zgibanko o Dolah, ki je izšla v samozaložbi in pa projekt » Oglarjenje na Dolah«, ki bo v mesecu maju 1. 2002 predstavljal vrhunec prireditev v okviru »Tedna gozdov« Slovenije. Prav tako pa so bili člani sekcije aktivni pri urejanju »Oglarske poti« in pa pri organiziranju spremljevalne ponudbe ob tej poti. Glede na letni čas pa je prav, da vsem ljubiteljem zimskih radosti zaželimo ugodne snežne razmere, vsekakor pa si to zaslužijo v ŠD, saj bo le tako nagrajena njihova požrtvovalnost. D. MAK Ul. Mire Pregljeve 4,1270 LITIJA = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu MS adzor, strokovno vodenje pri graditvi bjektov NEPREMIČNINE ČRNI POTOK - stan. hiša z vpeljanim gostinskim lokalom, vrtno uto in zemljiščem, PRODAMO. LITIJA - urejena in opremljena stan. hiša s parcelo 477 m2na mirni lokaciji, PRODAMO. ogledi: Telefon: 01/8983-888,8980-150, Fax: 01/8983-909, E-mail: pino.doo@siol.net Društvo upokojencev Šmartno Uvedli bodo nove dejavnosti Upravni odbor Društva upokojencev Šmartno je na zadnji seji ugotovil, da se njegovih dejavnosti, ki se omejujejo največ na izlete in tekmovanja udeležuje le tretjina članov, zato je sklenil, da bo uvedel nekatere nove dejavnosti. Tako bo v sekcijo ročnih spretnosti povabil vse članice in člane, ki se ukvarjajo z raznimi ročnimi deli. Za ljubitelje gledališča bo na voljo kulturna sekcija, v kateri bodo odkrivali tudi posameznike, ki radi sučejo pero, rišejo ali slikajo, prepevajo ali igrajo na kakšen instrument. Pohodniška sekcija pa bo namenjena ljubiteljem rekreacije, vendar ti izleti ne bodo prenaporni, saj bo hoje vsakokrat le tri do štiri ure, obiskovali pa ne bodo vrhov nad 1500 metrov. Odbor pričakuje, da bo s temi dejavnostmi razširil število aktivnih članov, morda pa se jim bo pridružil še kdo, ki še ni v njihovih vrstah. Za zaključek pa še povabilo. Šmarsko društvo upokojencev bo pripravilo ob izteku leta za vse članice in člane novoletno srečanje, ki bo v petek 14. decembra, v gostišču Pustov mlin. Prijave bodo sprejemali prvo sredo v decembru, od 9. do 11. ure v društveni pisarni, sicer pa bodo za to akcijo obvestili člane tudi s plakati. Boris ŽUŽEK V Novice iz društva “Prosti čas” Šmartno Z novim šolskim letom je društvo “PROSTI ČAS” Šmartno razpisalo programe za obdobje od oktobra do konca decembra 2001. Zavedamo se, da v okolju, kjer delujemo, še vedno nismo dovolj prepoznavni, zato si želimo z zanimivimi in kvalitetnimi programi razširiti krog naših članov in v čim večji meri uresničevati naš osnovni cilj -usmerjati mlade, pa tudi starejše v koristno in aktivno preživljanje prostega časa. TTHjub obilici slabega vremena -LXsmo za naš jesenski planinski izlet na Ratitovec “ujeli” sončen in topel jesenski dan. Teden dni zatem smo sicer zaman čakali sonce, a tudi dež je počakal, da smo se peš podali na Janče, med potjo nabrali kostanj in ga na cilju spekli. Kostanjevega piknika se je udeležilo 45 članov društva in drugih ljubiteljev jesenskih dobrot. Konec oktobra so se za šolsko mladino začele jesenske počitnice. Tisti, ki jim ni samo do počitka in sedenja pred TV ali računalnikom, so imeli možnost, da se udeležijo štiridnevnega plavanja v bazenu v Hrastniku. Tako je preživelo del počitnic 27 šmarskih osnovnošolcev od 1. do 6. razreda. Mlajši so izpopolnjevali svoje plavalno znanje, boljši plavalci pa so uživali v rekreativnem plavanju in igrah v vodi. Sredi oktobra se je začela še ena dejavnost in sicer plezanje na umetni steni v litijski športni dvorani. Vsak ponedeljek zvečer se skupina plezalcev, pod vodstvom dveh izkušenih alpinistov, dve šolski uri uči spretnosti plezanja, oprijemanja, varovanja in podobnega. Dejavnost bo potekala 35 ur. Do novega leta nas čakajo še nekatere akcije. Če bo vreme ugodno, bomo šli še na kakšen izlet, sicer pa se vsi veselimo pohoda z baklami, ko se bomo sredi decembra podali na Javorje, kjer bomo izvedli tudi občni zbor društva in se poveselili ob bližajočih se praznikih. V času božično-novoletnih počitnic (od 26. do 29. dec.) organiziramo zimovanje na turistični kmetiji Zavratnik v Logarski dolini in sicer tako za posameznike, kot za družine. Če se vam zdijo naši programi zanimivi, vas vabimo, da se nam pridružite. Za podrobnejše informacije nas pokličite na tel. 031 721 013. Danica SEDEVČIČ Pihalni orkester Litija V reklami za neki časnik že nekaj časa poslušamo, da se je zgodilo samo tisto, kar je zapisano, zato vam tudi v Pihalnem orkestru Litija predstavljamo delo, ki smo ga godbeniki opravili do konca septembra letošnjega leta. Pihalni orkester Litija je imel 24 nastopov, od tega 4 izven meja naše občine. Nekaj nastopov smo imeli tudi kot trobilne komorne skupine, pri čemer nam priskočijo na pomoč nekateri člani Zasavskih rogis-tov. Na seminarjih je letos nabiralo izkušnje šest mladih članov godbe. Vletošnjem lem smo z instrumenti dopolnili skupino tolkal, načrtujemo pa še nakup enega ali dveh francoskih rogov, če bodo to dopuščala sredstva. Po dolgih letih nam je s pomočjo prijateljev obrtnikov uspelo prebeliti sicer premajhno vadbeno sobo in zamenjati talno oblogo. Potrebna je tudi dopolnitev uniform, ki so jih mlajši člani že krepko prerasli, vendar se bo zaradi počasnosti zbiranja ponudb in pomanjkanja denarja ta problem najbrž zavlekel v spomladanske dni. Uredili smo mdi zadeve, ki so nas težile vse od nastopa novega vodstva orkestra. Našli smo skupni jezik z Nadzornim odborom Občine Litija in ustvarili razmere za normalno delo orkestra. Se vedno pa nas pestijo težave s članstvom. Zato vabimo vse, ki ste že kdaj igrali ali pa bi želeli igrati v litijski godbi, da se nam javite. Obstaja možnost učenja instrumenta v glasbeni šoli ali pa v okvira orkestra. Vsi, ki vas to zanima ali pa si morda želite, da bi godba popestrila kulturno dogajanje v vašem kraju, lahko pokličete na telefon 031 61 50 50, kjer se bomo o stvareh podrobneje pogovorili. Vabimo vas na tradicionalni novoletni koncert, ki ga bomo skupaj z gosti priredili v športni dvorani v Litiji v četrtek, 27. decembra 2001. VN. Praznovanje Humarjeve nedelje na Primskovem Tradicionalna Humarjeva nedelja v mesecu oktobru je v to hribovsko župnijo privabila nenavadno veliko vernikov iz vseh koncev Slovenije. T) ri slavnostni maši ob 10. uri, -L ki jo je vodil g. župnik Jože Koželj farna cerkev ni mogla sprejeti vseh vernikov, tako da jih je veliko ostalo zunaj. Pri pridigi je ljudem v prijazni besedi orisal življenje velikega slovenca Jurija Humarja, župnika, izobraženca, ki je tekoče govoril vse glavne svetovne jezike in bil domač zdravnik in čudodelnik preprostim ljudem. Ti so prihajali k njemu od blizu in daleč, celo iz Rusije in Španije. Kljub izobrazbi je spoštoval in učil domače preproste ljudi. Bilje zaveden Slovenec in je na nemška pisma odgovarjal v slovenščini, kar je bilo za takratne čase izredno pogumno dejanje. Pri tem se je župnik Koželj dotaknil spoštovanja do samega sebe, v družini in med sosedi in spoštovanja do lastne kulture, jezika, ki bo sicer izginil v združeni Evropi. Po maši je sledilo družabno srečanje v katerem so domačini pogostili vse udeležence s pecivom in moštom. Ob prijetnem klepetu so urice hitro minile in kar težko se je bilo posloviti. Zahvala velja vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi Humarjeve nedelje, še posebej domačemu župniku prof. Pavlu Spornu, ki tako vneto skrbi za župnijo Primskovo. RudolfOVNIK Mala šola risanja X T prejšnjem občanu smo V napovedali, da bo v organizaciji DPM v oktobru mala šola risanja za otroke od 7. leta starosti naprej. Na tečaj, ki je trajal tri srede zaporedoma in ga je vodil slikar Franci Lesjak, je prihajalo okrog trideset mladih. Na prvem srečanju v knjižnici so se seznanili s tehniko risanja na lesene ploščice, na drugem so risali na steklo, nato so v dvorani KC na Stavbah risali sceno gledališke predstave Cifra. Zanimanje za takšno obliko dela mladih je bilo tako veliko, da je bila organizirana še ena delavnica, v kateri so mladi likovniki zaključili svoja dela. Razstavili jih bodo v knjižnici 3. decembra, ko bo v knjižnici dan odprtih vrat. X______________________ Nekdo potrebuje pomoč... smo pripravljen i pomagati? Dvigalo za Bojana Uspešno seje zaključila dobrodelna akcija, ki je presegla šolske zidove. Ta prvih roditeljskih sestankih novega šolskega -L X leta 2001/2002 so učenci sami predstavili pobudo in sklep, ki so ga sprejeli na tretjem sestanku šolskega parlamenta v preteklem letu, da bodo na šoli več časa posvetili solidarnosti in dobrodelnim akcijam. Odločili so se, da bodo organizirali dobrodelno akcijo zbiranja denarja za učenca BOJANA POGLAJNA, ki obiskuje Podružnico s prilagojenim programom. Bojan ima cerebralno paralizo in je priklenjen na invalidski voziček. Obiskoval je razvojni oddelek v vrtcu na Savi, kasneje pa se je šolal v Zavodu za usposabljanje na Igu. Odhodi v zavod so bili vedno težki, Bojan je bil zelo žalosten, zato so si vsi želeli, da se šola v domačen kraju. Sedaj je že eno leto na naši šoli. Stanuje v hiši, kjer imajo do stanovanja stopnice, za prenašanje Bojana pa so potrebne tri odrasle osebe, saj je nepokreten in odvisen od pomoči staršev in drugih ljudi. Starši so se bili prisiljeni odločiti za dvigalo pri hiši, ki stane 3.500 000 sit. Izvedene so že bile določene akcije, na pobudo staršev, posameznikov, sosedov in vodstva šole, tako da je bilo do začetka omenjene zbranih že približno petina sredstev, ki so potrebna za nakup dvigala. Ves oktober je tekla akcija zbiranja denarja, zaključili smo jo zadnji dan oktobra. Nekateri oddelki razredne stopnje in člani šolskega parlamenta so obiskali oddelek vzgoje in izobraževanja, v katerega je Bojan vključen. Z njim so se pogovarjali in ga tako bolje spoznali. Srečanje z Bojanom je pripomoglo k uspehu akcije. Tako se razvijajo humani odnosi do otrok in še posebej do drugačnih od večine. V torek 6. novembra 2001 se je s prireditvijo Dvigalo za Bojana zaključila dobrodelna akcija. Ob kulturnem programu smo zbrana sredstva (322.580 sit) predali Bojanovim staršem, Bojan pa seje zelo razveselil plišaste igračke. Nastopil je učiteljski pevski zbor LITUS pod vodstvom zborovodkinje Selme Gradišek ter učenci Osnovne šole Litija in Podružnice s prilagojenim programom. Na prireditvi je sodeloval tudi LIONS KLUB. Njegov podpredsednik, Vinko Loga j, je predal Bojanovi družini 250.000 sit. Ravnateljica je v govoru poudarila, da je dokaz, da solidarnost še živi med nami, zaključek te akcije, ki je že tretja v zadnjih dveh letih v organizaciji in izvedbi učencev Osnovne šole Litija, njihovih staršev ter učiteljev. Milena DIMEČ Stenski koledar za 50. obletnico mesta Litije ŽE V PRODAJI! ponedeljek monday torek t»eeday sreda wednesday četrtek thursday petek frtday sobota saturday nedelja sunday rinnrrnnrrrrrrrr^ 4 5 6 7 _8_ ? 10 1J 12* 13 14 15 16 17 18 25 19 26° 20 2_7 21 28 2_2 23 24 TO I • II H M Ca i to 17 i* ii Februar Febmary 2002 io i ♦ u n ie Prostor za logotip TRODELNI STENSKI KOLEDAR velikost: 300 x 455 mm izvedba: 12 listni, papir 80 g - brezlesni vezava spiralna 380 SIT/kos + 8% DDV Naročila nad 50 kom. -POPUSTI! Koledar v sliki in besedi prikazuje glavne značilnosti nekdanje in današnje Litije ter Šmartna. Skupaj s teksti in fotogra fijami pomembnih Litijanov in Litijank pa predstavlja že kar zgoščen pregled litijske zgodovine. Količina je omejena, zato pohitite z naročili. V prednaročilu do 30.11.2001je cena nižja in sicer 740 SIT/kos + 8% DDV. STENSKI KOLEDAR velikost: 310 x 450 mm izvedba: 12 listni, papir 135 g biomat, vezava spiralna cena v prednaročilu: 740 SIT/kos + 8% DDV (brez tiska logotipa) s* ■hmmmm 'i m p. — i ■ j, ■ „44-^ D eE§ p ] ! j j M] 480 x 580 mm Izvedba: 40 listni, papir 80 g - brezlesni PVC pasica 5 620 SIT/kos + 8% DDV Prostor za logotip 54«“ .1 2 3 ČJ. 4 5 6 7 8 9 10 «°M ,11 12 13 14 15 16 17 .18 19 20 21 22 23 24 =._,25 26 27 28 rAAMC .12 3 j). 4 5 6 7 8 9 10 MM „11 12 13 14 15 16 17 . 18 19 20 21 22 23 24 .25 26 27 28 29 30 31 /I- 1 2 3 4 5 6 7 '~*T. 8 9 10 11 12 13 14 m^ ,15 16 17 18 19 20 21 &U.22 23 24 25 26 27 28 -- „29 30 Nepreklicno naročam: --------- kos jubilejni stenski koledar ----- kos TRODELNI STENSKI KOLEDAR _____ kos NAMIZNA PODLOGA pla£al(a) bom: Q po povzetju | | po izstavitvi računa (samo za pravne osebe) Ime in priimek (Ime podjetja): _____________________________ Naslov:_____________________________________________________ Telefon:____________________________________________________ Davčna žtev.:______________________Datum:__________________ Podpis: V .......... 7 N A R 0 Č 1 L N I C A Predstavljene artikle lahko naročite v Tiskarni ACO v Litiji ali po telefonu: 01/898-38-43, faksu: 01/899-53-54, oziroma z objavljeno naročilnico. Izdelke pošljemo tudi po pošti. 'rFeljton “Spomini na izgnanstvo” To povest je domovina n. del Onemeli smo, bolečina je bila prehuda. Prepovedano je bilo pogovarjati se dva ali trije skupaj. Delali smo, kot da se ne more nič zgoditi. Delali in upali. Polje, kdo bo tebe ljubil bi zapeli fantje skozi vas, če bi smeli. Župnik iz Konjšice, edini, ki so ga še pustili, je maševal eno nedeljo v Polšniku, dmgo na Savi in tako smo iskali utehe in božjega usmiljenja za našo prihodnost. Sredi oktobra je zapadel sneg in ustavil že začeto selitev od hrvaške meje. Tudi delo na polju je bilo ustavljeno. Ajde še nismo poželi, repa, korenje, zelje, vse je bilo pod snegom, do meter visokim in ob dnevu mrtvih niso gorele svečke na grobovih. Burja je brila in ustvarjala zamete. Sneg pa je padal in padal in nam vzbujal upanje, da je to morda naša rešitev, ker načrti za selitev so bili prav te dni, ko je bil vsak promet ustavljen. Sneg je skopnel in iz blata smo pospravili še zadnje poljske pridelke, na občinskem zidu jegrozil nov letak, ki je naznanjal selitev drugega decembra. Se tri dni pred selitvijo smo pod kozolcem obtrgovali korenje, kar pride mimo mladi gospodar, skoraj sosed, in pravi, kaj ste nori da še delate, ah še ne veste, da čez tri dni gremo. K Sevškovim na Borovak so prišli tri dni pred selitvijo neki skrivnostni možje iz gozda, o katerih do tedaj nismo nič slišali. Rekli so, da naj se nič ne bojimo, da nas bodo oni rešili, ko pa je prišel dan selitve, teh mož ni bilo nikjer. Prvega decembra zvečer. Polna luna je obsevala naše vasice in veter je rahlo božal naše domove in vso pokrajino, kot bi hotel nadomestiti vse zamujeno. Vsa bratova družina z menoj vred smo bili pred hišo in gledali čudo pozne jesenske noči, morda zadnjikrat. V svitu mesečine po cesti sta prišla dva moža; ko prideta do nas, se ustavita in povesta po nemško: “Jutri zjutraj ob sedmi uri bodite pripravljeni. Obleko lahko vzamete s seboj”. Ni besed za našo bolečino. Sli smo v hišo in začeli pospravljati, kar se je dalo vzeti s seboj. Dober sosed nam je zaklal dva prašiča in brat je po kosih meso spravil v dva mala sodčka, naredil nanju svoj naslov, a teh sodčkov nismo nikoli več videli. Prihajali so sorodniki od onstran Save in nas prigovarjali naj se umaknemo knjim, ker je bila naša občina zadnja v načrtu za selitev. Sorodnica Minka je odgnala kravo z obljubo, da jo bo prignala nazaj, če se kdaj vrnemo. Nekdo je kupil par volov, spet drugi malo tele, le dvoje živinčet je še ostalo v hlevu. Čuk, čuk, čuk je turobno zvenel glas nočnega ptiča, po cesti pa so prihajali ubogi ljudje, ki so bežali k svojim ljudem, kjer bodo vami pred selitvijo, med njimi sta bila tudi oče in mati mojega svaka. Vrgla seje mati okrog vratu, ihtela, kot bi vedela, da je isti dan umiral njen najdražji sin v taborišču Buchenvald. Zbogom, zbogom, morda se še kdaj vidimo smo si dajali dmg, drugemu upanje. Oj kako bridko je slovo. Pavla VOJE tse nadaljuje/ Novosti iz Kulturnega centra Litija Komedija Ljubim cifro se zmeraj navdušuje V litijskem Kulturnem centru so 11. oktobra organizirali za vse, ki si niso mogli ogledati prejšnjih predstav, še tretjo predstavo znamenite Grgičeve komedije Ljubim Cifro. Igralca sta bila s predstavo izredno zadovoljna, prav tako pa tudi gledalci, ki so ponovno prišli na svoj račun. Gledališče TALI-ti-JA j e odigralo omenjeno komedijo še za višjo stopnjo OS Šmartno. Mladi gledalci so predstavo izredno lepo sprejeli, ob koncu pa so se s šopkom zahvalili tudi igralcema. Oboji so želeli, da bi bilo takih predstav še veliko. Komedijo Avdicija si je ogledalo rekordno število gledalcev T T okviru gledališkega V abonmaja 2001/2002 se je 17. oktobra predstavil Cafe Teater iz Ljubljane s komedijo Branka Duriča Avdicija. Mladi gledališčniki so publiko, ki je tokrat zasedla vse sedeže v dvorani, nasmejali do solz. Nezahteven tekst, izvrstna situacijska komika, predvsem pa pravi gledališki perfekcio-nizem nastopajočih so prispevali k enkratnemu sprejemu. Močan aplavz je to tudi potrdil. HjI Kužekin muca sta prevzela najmlajse ri-T hi WMVEČJI trgovski center V UTlJi Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Foto: M. S. . j H Takole izgleda dvorana, košena odru dogaja gledališka ali lutkovna predstava ,J T Tsoboto, 27. oktobra, so se v okviru V sobotnih matinej zabavali najmlajši. Dodobra so napolnili prostor kinogle-dališke dvorane na Stavbah in široko razprtih oči spremljali dogajanje v lutkovni igrici z naslovom Kužek in muca. Nastopali so člani lutkovne skupine UŠ iz Ljubljane, ki so s posebnimi prstnimi lutkami zaposlili domišljijo najmlajših. Kako malo je pač treba, da se prebudi ustvarjalni duh mladih, da se zasliši smeh in aplavz otroških ročic! Bomo znali ohraniti navdušenje otrok in jim pripraviti še veliko takih srečanj P J. SEVLJAK Tel.: (01) 8984 017| UMETNO eNOJIKf^^Ššbi MPK 15:15:15 50 ka vreča = 2.570,20 STT 15:15:15 50 kg vreča = 2.570,20 SIT nad 2000 kg vreča = 2.498,80 SIT KAN SO kg vreča = 2.171,00 SIT nad 2000 kg vreča = 2.118,00 SIT NA ZALOGI: * gume za traktorje * gume za osebna vozila - Rotal * akumulatorji - Vesna * zimske verige za traktorje in osebna vozila ŽITA: KORUZA KORUZA KORUZA JEČMEN JEČMEN JEČMEN nad 500 nad 2000 nad 500 nad 2000 kg kg kg kg kg kg 28.70 SIT 27.70 SIT 26.70 SIT 31.70 SIT 31,00 SIT 29,80 SIT TEKOČINA PROTI ZMRZEVANJU ANTIFRIZ-100% 1/1 509,00 SIT -100% 4/1 1.878,00 SIT - 40% 1/1 384,00 SIT - 40% 4/1 1.383,00 SIT Vse za koline! Pohod na Tišje PD Litija vabi v NEDELJO, 9. 12. 2001 na 21. spominski pohod na Tišje. Pričetek pohoda bo med 7. in 10. uro pri Plečnikovem spomeniku v Litiji. Ob 11. uri bo na Tisju slovesnost, na kateri bo društvo prejelo posebno priznanje 22B NOV za organiziranje pohodov. Letos mineva 60 let od bitke II. štajerskega bataljona na Tisju. V spomin na to bitko smo litijski planinci tudi pričeli s pohodi na Tišje. Letos bo pohod s Tišja do Kostrevnice že drugič potekal po novi razširjeni trasi. Iz Kostrevnice v Litijo bodo organizirano vozili avtobusi. Geslo pohoda je »Na Tišje bom s seboj vzel prijatelja (prijateljico)«, zato se nam pridružite. PD Litija Na jesen življenja se zopet srečamo |Xo narava jeseni obarva pokrajino, se nam zdi prav neverjetna, ivpravljično lepa. In ravno v tem času smo si izbrali datum za prijetno in nepozabno druženje vseh, ki so že stopili v jesen svojega življenja. Kot vsako leto, smo tudi letos na Polšniku pripravili srečanje starejših krajanov. To nalogo smo prevzele aktivistke KO RK Polšnik. Kar lepo število se jih je odzvalo našemu povabilu. Mladi šolarji so skupaj z učiteljico Ido pripravili razigran program. Pevci MPZ Polšnik so s svojimi pesmimi spet ganili srca in orosili marsikatero oko. Spomini na mladost so spet oživeli... Predvsem pa so razveselile mlade pevke Erika, Katja, Petra in Špela, ki so z ubrano zapeto ljudsko pesmijo pokazale, da tradicija še živi: “Zakaj bi prepevale le moderne hite, če pa so stare pesmi prav tako lepe?" Seveda, če so zapete iz srca, potem res sežejo do srca. Udeleženci srečanja so ob pogostitvi prav prijetno in živahno poklepetali, saj se nekateri vidijo bolj poredko. Tudi zapeli smo, zmanjkalo ni niti dobre volje niti veselega vzdušja. Včasih je tako malo treba, da koga osrečimo in mu polepšamo dan. In 21. oktobra nam je to prav gotovo uspelo. Amalija KADUNC Obiskali so vojašnico /'"Nbmočni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija je tudi XVletos organiziral tradicionalno enodnevno ekskurzijo, ki se je je udeležilo 97 članov in njihovih svojcev. Z dvema avtobusoma so se najprej odpeljali v Vipavsko dolino, kjer so obiskali pršutarno v Kobjeglavi, kjer je ogledu sledila pokušnja, nato pa so se dalj časa zadrževali v vojaškem muzeju v Lokvi, katerega lastnik je zasebnik Srečko Rože. Muzej je v zanimivi okrogli zgradbi, ki je nastala v času turških pohodov in se imenuje protiturški tabor. V treh nadstropjih je predstavljen material iz časa 1. svetovne vojne, vse vrste vojaških uniform, od zaveznikov do nasprotnikov in zgodovina vasi Lokve v zadnjih sto letih. Od tu so nadaljevali pot do vojašnice v Pivki, kjer so si jo v spremstvu poveljnika ogledali in prisostvovali tehničnemu zboru, nato pa so se na bližnjem poligonu lahko popeljali s tanki, kar je bilo zlasti za najmljajše udeležence veliko doživetje. V tej vojašnici je namreč sedež 44. bataljona oklepnih enot Slovenske vojske, kjer prav v teh dneh pričakujejo nove vojake, da jih bodo začeli usposabljati za odgovorne naloge na bojnih vozilih. Po izmenjavi daril in zahvali so se Lilijani zapeljali še do gostišča Hudičevec pri Razrdrtem, kjer jih je čakalo kosilo, po kosilu pa so se vrnili domov. Boris ŽUŽEK OŠ Gradec poje \ /sredo 24.10.2001 smo imeli na Osnovni šoli Gradec Litija uspešno V pevsko prireditev z naslovom »OŠ Gradec poje«. Nastopilo je kar 8 zborov, skupno 230 pevcev. Na matični šoli delujejo: OPZ - vodi ga. Jožica Juvančič MPZ in Učiteljski pevski zbor- vodi ju ga. Marjanca Vidic. Na podružničnih šolah pa poje kar 5 zborov in sicer: v Jevnici, zbor vodi ga. Marina Eltrin, v Kresnicah, zbor vodi ga. Nuša Brvar, v Hotiču, zbor vodi ga. Marta Obreza, na Vačah pa kar dva zbora, ki ju vodi ga. Marjanca Vidic. Pedagogi na vseh šolah se trudimo, da bi otroci čimveč prepevali, saj pesem druži ljudi in nam_bogati življenje. Polna dvorana obiskovalcev je bila dokaz, da so take prireditve zaželjene in cenjene, obenem pa je bila to tudi vzpodbuda za nastopajoče za vnaprej, (ca)" 4. srečanje likovnikov LI-LA Vodice \ / soboto 13. 10. 2001 so se na Vodicah pri Gabrovki ponovno sre-V čali likovniki skupine Ll- LA. Čudovite jesenske barve so kar same vabile udeležence, da so jih prenesli na slikarska platna. Vsak udeleženec je izdelal eno ali dve sliki, ki sojih zvečer razstavili. Ogledali so si jih vaščani in drugi gostje. Srečanje so zaključili zelo družabno, ob zvokih kitar Dragi Turenšek in Aleksadra Juvana. Likovni amaterji so si s pomočju Jožeta Megliča in Pavla Smoleja izboljšali likovno znanje in nabrali novih iskušenj. Berta JUVAN Učenci OŠ Gabrovka v Tolminu V šoli v Gabrovki imajo učenci možnost obiska letne šote v naravi v 3. in 4. razredu, zimske šole v naravi v 4. in 5. razredu in bivanja v naravi v enem od centrov šolskih in obšolskih dejavnosti v 6. razredu. Letos so se udeležili bivanja v dijaškem domu v Tolminu. Udeležili so se ga vsi učenci. Ker je učencev tega letnika malo, so hkrati z našimi otroki bivali še otroci iz Murske Sobote. Na začetku so bili oboji malo plahi, po dnevu skupnega dela pa so se spletla nepozabna prijateljstva. T Tčenci so imeli zelo malo prostega časa, saj so v_y imeli dopoldan šest šolskih ur, popoldne štiri in po večerji še uro do dve različnih aktivnosti. S področja naravoslovja so se seznanili z življenjskim okoljem gozd in voda, analizirali so sestavine zraka in kamnin, kuhali čaj iz nabranih zdravilnih zelišč. Šli so po zanimivi naravoslovni učni poti na Kozlov rob, v najlepšem spominu pa jim je ostal ogled tolminskih korit z Dantejevo jamo in srečanje s soško postrvijo. Na področju družboslovja so se seznanili z orientacijo doma in okolice, kurjenjem ognjev, pre- Pohvaliti moramo pedagoški kader, ki je vse vsebine živetjem v naravi in ogledom kostnice iz prve pripravil in izvedel zelo kvalitetno. Še bolj svetovne vojne. Športno področje jim je prineslo pomembno kot kvaliteta izvedbe je njihov odprt, nova znanja iz kajak-kanuja; spoznavanje opreme topel, prijateljski odnos do vseh. Lahko bi rekli, da in reševanja iz vode, lokostrelstva in vaj v fitnes delajo s srcem. klubu. Igor MEDVED OS GABROVKA Letna šola v naravi na Hrvaškem Učenci OS Gabrovka in Dol so zadnja leta hodili v letno šolo v naravi v Simonov zaliv, zaradi čistejšega morja, prijetnejše nastanitve in možnosti plavanja v pokritem bazenu, pa smo se letos odločili za Medulin pri Puli, skupaj z učenci osnovne šole Šmartno. Dnevi so bili večinoma sončni, vendar mrzli, tako da so učenci plavali v morju le trikrat. Plavati so se učili v pokritem bazenu. Poleg plavanja so se veliko sprehajali, igrali na igriščih, ki jih v Medulinu ne manjka, obiskali zabaviščni park, ogledali mesto Pulo in njeno znamenito areno, se zapeljali z ladjico po puljskem zalivu in si ogledali luko in ladjedelnico Uljanik, se sprehodili po nočni Fazani in zaplavali v enem od zalivov na rtu Kamenjak. Klara Hostnik je svoje vtise strnila takole: »V šoli v naravi je bilo super. Plavali smo skoraj ves teden v notranjem bazenu. Ker sem bila v najboljši skupini, smo šli trikrat plavati v morje.« Nastja Vodenik pa je dodala : »Vsak dan smo imeli kakšno zabavo. Prvi večer smo imeli spoznavni večer. Vsaka soba se je morala predstaviti s svojim imenom. Me smo si izbrale ime Ribice. Imeli smo se lepo in zadnji dan smo si vsi želeli ostati tam še kakšen dan.« Iz šole v naravi smo se vrnili vsi zadovoljni, učenci in učitelji. Take šole si vsi še želimo. Igor MEDVED ENO SRCE-EN SVET /^~\bčina Slovenj Gradec vsako leto razpiše likovni in literarni natečaj na temo m im. Učenci podružnične šole Velika Kostrevnica se udeležujejo tega natečaja in tako je bila letos na razstavo uvrščena risba z naslovom “Srečno otroštvo” učenke Klavdije Bajec. Skupaj z mentorico Jožico Žurga sta se udeležili slavnostne otvoritve, ki je bila 23. oktobra, dan pred dnevom OZN. Govorniki so mlade pozivali k strpnosti do drugačnih in prizadevanju za mir po svetu. Jožica ŽURGA Cicihribci spet na izletu Tudi v novem šolskem letu smo se odločili, da bomo zopet hodili v naše hribe. Ker nam čas ni prej dopuščal, je bil naš prvi izlet šele 20. oktobra 2001. Odločili smo se, da za začetek obiščemo naše geometrično središče Slovenije. f I 1iko se je izpred vrtca Ciciban na avtobus vkrcalo 34 -L otrokin 7 spremljevalcev. Odpeljali smo se na Vače. Od tam smo se v hrib podali peš. Vseskozi nas je spremlj ala megla, ki pa seji nismo prepustili. Zato smo se odpravili še na vrh Zgornje Slivne. Tu smo se slikali, če nam ne bi verjeli, da smo tudi v megli našli vrh. Nato smo se spustili dogeometričnega središča. Tam smo se poigrali, pomalicali in se odpočili. Pregnal nas je dež. Zatekli smo se k prijaznemu gospodarju kmečkega turizma, ki nas je povabil pod svojo streho. Kmalu je dež ponehal. Poslovili smo se in se odpravili k avtobusu, ki nas je čakal na Vačah. DaniREPINA ZIK - Matična knjižnica Litija TOREK, 18. december, ob 18. uri Matična knjižnica Litija Narodni parki v ZDA predavatelj: FRANCI HORVAT °š litiia | Ponosni smo nanje... Vsi na šoli smo ponosni na učenca 4.a oddelka Jureta Plaskana, odličnega mladega šahista, ki je konec oktobra odpotoval na svetovno šahovsko prvenstvo. ~V Ta šoli smo želeli, da ponese s seboj darilo za nasprotnike in njihove -L N mentorje. V istem razredu kot Jure pa je še ena učenka, URŠA BRENČIČ, v tem trenutku že svetovna prvakinja v plesu. Urša trenira in nastopa v plesnem klubu Mojce Horvat, tako da jo starši vozijo v Ljubljano na treninge. V slovaškem mestu Liptovsky Hradok vsako jesen pripravijo pionirsko svetovno prvenstvo v show plesih. Nastopajo deklice in dečki do 12 let. Na dosedanjih preizkušnjah so se odlično odrezali in tako je bilo tudi na minulem svetovnem prvenstvu 12. in 13. oktobra 2001. Zadnje dejanje je bil prav nastop formacij v show danceu, kjer so si naši pionirji obetali in dosegli vrhunski rezultat. Ti uspehi so vstopnica za svetovno prvenstvo; v shovv plesih je bilo prvenstvo na Slovaškem, v stepu pa bo svetovno prvenstvo v Nemčiji v začetku decembra letošnjega leta. Milena DIMEČ JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litij« ^Zmagovalna skupina KOKOŠK, v kateri nastopa tudi Urša Brenčič. ^ Tel.: 01/8987-472 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki AKCIJSKE CENE za GOTOVINSKI NAKUP ApNO KresnIce CEMENT ARMATURNE MREŽE IcanaIIzacIJsIce cevI stIcjma dRENAŽNE CEVi mIvIca Rema PuconcI MivkA ZA OTROŠkA iCjRiŠČA UtOŽeIeZNE PEČI VlAdRUS vhod NA VRATA MIZARSTVO FurIaN PRANE ploŠČE ENOROČNE bATERijE ArMaI Tip VeC^A ju pol juboliN LepILa za slpoREX In kEramIko _______________LAMiNATi______________ [ Velika izbira novoletnih lučk ] PRODAJA PLINA z organiziranim prevozom - kurirska služba Trimček (031 765 721) - plin 10 kg 2.261,00 SIT, prevoz do 5 km 300,00 SIT. IZPOSOJA UDARNIH KLADIV IN ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA PREDSTAVNIŠTVO ______£ It VELUX OS GRADEC Ni zlato, je pa srebro Sem Premk Tadej, star 10 let. Rad bi vam opisal mojo pot do uspeha, ki sem ga dosegel na svetovnem prvenstvu na Slovaškem 11., 12. in 13.10. 2001. T Tše skupaj se je začelo na državnem prvenstvu, ki je bilo v mesecu V maju 2001, v športni dvorani Galjevica. Tam sem postal državni prvak Slovenije v show plesih - solo, v kategoriji pionirjev. S svojo skupino sem dosegel 4. mesto. Veliko sem treniral in vedel, da mi eno izmed prvih treh mest ne uide. Treningi so bili večinoma kondicijski in po enomesečnem počitku me je bolela vsaka mišica. Ker sem vedel, da se tekmovanje bliža, sem moral vsakodnevno trenirati v plesnem klubu Bolero. Pri tem mi je pomagala moja trenerka Nataša Lovše, ki je doma iz Jevnice. Prav tako sem izrabil tudi starša, ki sta me vozila vsak dan v Ljubljano. Preden sem šel na tekmovanje, sem imel zelo mešane občutke, a želel sem si dobre uvrstitve. Ko me je mami peljala na Trojane, skupaj z Natašo, me je bilo kar malo strah. Mislil sem si: «Ah, saj bo (»Vedel sem, da bo veliko prijateljev mislilo name, prav tako pa so me vsi domači spodbujali po telefonu. PETEK, 12.10.2001, 18.25 - še zadnje priprave, 18.30 - moj nastop s točko Indian. Štirje konkurenti! Sledilo je nekaj najbolj mučnih trenutkov. Potem sem le videl, da so mi sodniki prisodili drugo mesto v shovv plesu - solo. Drugi na s vem! Nisem mogel verjeti. Ne znam opisati, kako sem se počutil. Bil sem vesel, srečen. Hvala vsem, ki ste mi pomagali! Tadej PREMK ciMtioiNsmncuc GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacjjskih del Prodaja in montaža sekcijskili garažnih vrat N Izvedba dvoriščnih drsnih vrat OS GRADEC Medsebojno sodelovanje učencev v devetletkj V letošnjem šolskem letu smo učitelji in učenci razredne stopnje končno dočakali selitev v nove prostore. V lanskem šolskem letu so se skozi en vhod gnetli otroci od šestega do petnajstega leta. To je stresno predvsem za najmlajše, ki se »velikanov« osmošolcev kar malo bojijo. Zdaj imajo mlajši učenci svoj vhod. lig| m r : p* ' :• - \:f L Da pa ne bi pozabili, da so na šoli tudi »večji« učenci, smo se učitelji dogovorili za sodelovanje med starejšimi in mlajšimi. V ta namen smo izbrali osemnajst učenk in učencev osmega razreda devetletke, ki so postali zaščitniki drugošolcev devetletke. Zaščitniki naj bi skozi šolsko leto na različne načine pomagali mlajšim, slednji naj bi spoznali, da je življenje na šoli prijetno in učenje koristno. Prvega srečanja smo se lotili pred jesenskimi počitnicami. Naše zaščitnike smo povabili, da se nam pridružijo na naravoslovnem dnevu v gozdu. Vsak osmošolec je imel nalogo pomagati dvema drugošolcema pri reševanju nalog iz učnega lista, katerih cilj je začutiti gozd jeseni z vsemi čutili. Osmošolci so se svoje naloge lotili vestno in odgovorno. Med potjo do gozda, so se z njimi sproščeno pomenkovali in pripovedovali o šolskih dogodivščinah. V gozdu so vsi začeli delati, z zanimanjem so opazovali, tipali, vohali ter nabirali liste in plodove. Ko smo se vrnili v šolo smo skupaj pripravili razstavo in si za konec povedali kaj nam je bilo všeč in kaj ne. Vsi so bili zadovoljni, drugošolce pa je najbolj jezilo to, da ni uspela skupinska fotografija v gozdu. Zmanjkalo je namreč filma. _ . „ . * „ ’ Darja RAJSEK Državno prvenstvo in svetovni rekodi vJevnici Jevnica 21.10. SD Jevnica lokostrelska sekcija in Lokostrelska zveza Slovenije sta izvedli državno prvenstvo v disciplini CLOUT (ležeča tarča) in disciplina FLIGHT (streljanje v daljavo). Jutranje deževno vreme se je prevesilo v sončno dopoldne in tekmovanje je v brezvetrju, zelo primernem za streljanje v daljavo. Kasneje pri streljanju v ležeče tarče je bilo nekoliko več vetra, zato so bili rezultati v povprečju nekaj krogov slabši od dosedanjih državnih rekordov. Tekmovalo j e 49 tekmovalcev iz devetih Slovenskih klubov. Skupno je bilo v obeh disciplinah doseženih pet svetovnih rekordev in 19 državnih rekordov. Lokostrelci iz Jevnice so dosegli 4 (štiri) svetovne rekorde dva državna rekorda (državnih prvakov je bilo sedem). Članski svetovni rekord slogu ameriški dolgi lok ima Stmcelj Srečo iz LK Šmarna gora. Mladinske svetovne rekorde imajo lokostrelci iz LK Jevnica. Mladinka KončarTeja je izboljšala svetovni rekord za 115 m na 360, 47 m. Mladinec Žarič Davorje izboljšal svetovni rekord za 52 m na 279,76m, mladinka Godec Maja je izboljšala svetovni rekord z 43m na 291,41m. Vsi trije so streljali v slogu dvojnoukrivljenega loka. Četrta mladinka Godec Nina je streljala v slogu compound in dosegla svetovni rekord za dolžino 386,3m Absolutni državni rekord s 680.71 m je dosegel Cestnik Miran iz LK Žalec. Tudi v ostalih dveh močeh loka je izboljšal državna rekorda. Poleg medalj so bili podeljeni tudi pokali za najboljšo doseženo absolutno razdaljo in za 4. najboljša rezultata na štirih posameznih ležečih tarčah. En pokal je ostal v lasti jevniške lokostrelke. Ostali štirje pokali so odšli po drugih slovenskih klubih.Največji pokal je dobil Cestnik Miran iz Žalca za najdlje izstreljeno puščico. Za najvišje število krogov 173 od 180 možnih je Žlender Maja dobila drugi pokal. Tretji in četrti pokal sta osvojila Perhač Dušan in Bernarda Zemljak -Perhač iz Mozirja. Peti pokal je dobila jevniška mladinka Končar Teja. Pri mladinkah je s coumpoundnim lokom do 55 funtov Nina Godec presegla prejšnji državni rekord za 101 m, to je 386m in svetovni rekord. Pri mlajših deklicah je vseh pet deklic preseglo obstoječi državni rekord. Za 59 m ga je povečala z rezultatom 218m Jerant Sanja iz Jevnice. Mlajši deček Gašper Smodej iz Ankarana je z dvojno ukrivljenim lokom neomejene moči, dosegel državni rekord z 238m. Ogorčeni boji so bili zaradi vetra na ležečih tarčah do zadnje puščice. Med ženskami je na 125 m imela najvišji rezultat s 169 krogi in postala državna prvakinja Končar Tea iz Jevnice. Mlajša deklica Matja Zalar iz Mins Postojna je za 75 krogov izboljšala dosedanji državni rekord na 164 krogov. Kadet z dvojnoukrivljenim lokom Peterca Jaka ima rekord s 159 krogi in kadet Darko Žarič je scompoundnim lokom presegel državni rekord za 46 krogov in nastrelil 146 krogov. Vabimo Vas da se nam pridružite kot simpatizer, rekreativec ali kasneje celo tekmovalec. Informacije na tel.: 01 /5640062 Vinko UDOVIČ PA TUDI ŽEP IN OKUS VEDNO NOVA IN M ZVESTA TRADICIJI-ZA Vi LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. naGrmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 doflOpS Sobota: od 8.30 do 12.00 V Bogata izbira srebrnega nakita Bogat izbor nakita iz belega in rumenega zlata Popravila in predelava starega nakita v Oglasite se v naši zlatarni, nai z ugodnostimi pri plačilu se bomo prilagodili vašim željam in zmožnostim! 'i zlata. Nadaljevanje s 1. strani \Nadaljevanje s 1. strani I Španci navdušeni nad Litijo z okolico "XTekateri so si zabeležili tudi dopustovanje v prihodnjem letu v L X tem koncu naše države in obali, saj nenazadnje prihajajo z obale mediteranskega morja. Špance je navdušil sprejem pri našem županu na gradu Bogenšperk, njegova razlaga obdobja in življenja samega gradu. Navdušeni so bili nad vaško situlo, središčem Slovenije, tudi mesto Litija jim je, kot so povedali dalo nekaj misliti o ljudeh, ki tu živimo. In ko jih je organizator odpeljal še v pravo vinsko klet je bilo presenečenj za njih več kot dovolj. Stisk rok ob slovesu na letališču in povabilo, da še naprej obdržimo stike je več kot dovolj velik dokaz, da so bili v Litiji in okolici zelo zadovoljni. Nič nismo rekli o Makedoncih. Prijetni ljudje, ki pa na vse stvari gledajo z drugačnimi očmi, kot mi in tudi Španci. Razloge je težko najti, lahko pa si mislimo marsikaj. Poleg tega pa so bili predvsem razočarani z dvema prepričljivima porazoma, ki jih po njihovih besedah niso pričakovali, saj je bil njihov cilj prvo mesto. Z dvema zmagama so ga zasedli in si s tem zagotovili udeležbo na finalu mojstri (španski in brazilski reprezentantje) malo nogometnega usnja iz Castellona de la Pena kot je celotno ime kraja od koder prihaja klub. Že prvo srečanje pred polno litijsko dvorano je postreglo z vrhunsko predstavo, kjer pa domača ekipa ni odigrala stranske vloge, kot so morda nekateri pričakovali, govorilo se je tudi o visokem porazu. Španci so na koncu srečanja po dveh vodstvih domače ekipe zmagali s 4 : 2, domačih nogometašev pa niso podcenjevali, saj jim je celo španski selektor omenil, da ne smejo podcenjevati slovenskega prvaka Sveo Lesna Litija. Prvi evropski zadetek za zgodovino je dosegel Damir Matanič, ki je bil poleg tudi pri drugem, ki ga je v lastno mrežo zabil španski igralec. Za prvo evropsko zmago kateregakoli litijskega kluba in tudi slovenskega klubskega malega nogometa pa so igralci Svee poskrbeli zadnji dan turnirja, ko so ugnali makedonskega prvaka s 5 :1. Dva zadetka sta dosegla Horvat in Ibrišimovič, enega je dosegel Kristan. S to zmago so igralci Lesne osvojili drugo mesto in priigrali slovenskemu malemu nogometu boljši količnik za naslednjo sezono, ki se upošteva pri žrebu za ligo prvakov. Vsekakor pa bo potrebno za ponovno sodelovanje zmagati v domačem prvenstvu. Kajti le prvo mesto vodi med elitne ekipe malega nogometa v Evropi. Z veliko truda so si organizatorji zagotovili pozitivno oceno z vsemi pohvalami tudi s strani glavnega ocenjevalca, delegata evropske nogometne zveze Tomasa Gea iz Andore. Klub malega nogometa Svea Lesna Litija se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri zahtevni organizaciji tega mednarodnega dogodka v litijski športni dvorani. Stane KOKALJ SLOVENIJA PAKLENICA 2001 ■ a tnu mut i - J Lepo vreme, veliko število vzponov in prijetna družba so glavne značilnosti letošnjega tabora v Paklenici. Tam smo preživeli enkratne dneve od 26. do 31. oktobra. TXolni pričakovanj smo čakali, X da se iz daljave izlušči kulisa kanjonov, ki se vse od Starigrada zajedajo globoko v Velebit.Ta divji ambient ostrih in kompaktnih skal, delno poraščenih z dišavnicami in redkimi drevesi, prav zaradi svoje drugačnosti ponuja sproščujoče plezanje. Vse to in bližina morja je kot balzam ob koncu sezone v naših stenah. Vsak dan nas je sonce ujelo stenah nad kanjonom. V zraku je bilo mimo jesensko vzdušje, ki so ga zmotili le vzkliki med plezalci in prešeren vrisk na vrhu stene. Kako je prijetno posedeti na vrhu s prijatelji, ko preplezaš steno, si stisneš roko, vse naokoli divje stene, pod njimi pa modro in neskončno morje. Vzdušje v skupini je bilo enkratno. Tečajniki in pripravniki so preplezali veliko število vzponov, v navezi s starejšimi člani. Tisti, ki so pa že kar inventar tam doli v kanjonu, pa so zlezli tudi nekaj cukrčkov za svojo dušo. 23 udeležencev je preplezalo preko 130 vzponov različnih težavnosti. Naši skupini pa je s svojimi izkušnjami in dmžbo pripomogel tudi Dušan Košir, član AO Trbovlje. Takšnih taborov, tako nabitih s pozitivno energijo in željo po plezanju si seveda še želimo. Željo bomo uresničili že junija prihodnje leto na poletnem srečanju v Paklenici. Da pa bi vsem, ki si želijo spoznati kaj podobnega, doživeti naravo in sebe v njej in z njo, približali našo sredino in dejavnost, razpisujemo alpinistično šolo. Pričela se bo 29.11. v prostorih PD LITIJA, ki so v športni dvorani v Litiji. Vpišete pa se lahko vsak četrtek ob isti uri prav tako v prostorih PD Litija. Pridite, sprejmite izziv! Nikoli ni prepozno, da bi začeli smučati, hoditi po hribih pozimi in poleti, plezali kjer želite! Marjan BRODAR I jubilejna Levstikova pot T) opotnike so na vsakem koraku pričakali domačini s svojimi X dobrotami, z domačo pesmijo in harmoniko in seveda z moštom. Na popotovanju so bili po znanih podatkih udeleženci iz vse Slovenije in sosednjih držav (omenimo številne planince iz Zagreba), med tujci pa je bil tudi Dalibor Marinovič, 23-letni absolvent pravne fakultete iz Beograda, ki je Levstikovo pot našel na internetu in v Slovenijo pripotoval prav za to priložnost. Na cilju na Čatežu se je med pohodnike pomešala tudi domala polovica japonske skakalne reprezentance. Prvič po trinajstih letih pa ni bilo Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije, ki so ga obveznosti gnale na drugi konec sveta. Takole je zapisal v pozdravnem pi- »Spostovanepohodnice in pohodniki, prijatelji Levstikove poti, letos, žal te, nam tako drage poti ne morem prehoditi z vami. Delo meje odpeljalo na drugi konec sveta. Vendar bom tudivNeut Yorku mislil na vas, posebej na sklepno slovesnost na Čatežu. Želim vam čim manj žuljev, dobre volje je itak vedno dovolj. Prihodnje leto se zagotovo vidimo.« •--------------------------------------------------------✓ Med udeleženci jubilejne prireditve so bili tudi tisti, ko so sodelovali na vseh dosedanjih pohodih. Prejeli so srebrne značke Levstikove poti in prav je, da jih naštejemo: Stane Skrabar in Miroslav Kastelic iz Ljubljane, Jože Lipar iz Velenja, Marija Starin iz Doba pri Domžalah, Jože Kos, Tone Rozina, Boris Pantar in Tatjana Bizjak iz Litije, Fatima Mušič iz Kresnic. Iskrene čestitke, za njimi je že najmanj 330 km Levstikove poti. Posebej velja omeniti več sto osnovnošolcev in srednješolcev iz vseh koncev Slovenije, žal pa tudi letos ni bilo šolarjev iz domačega okolja, če ne omenimo tistih, ki so se na pot odpravili »na lastno pest«. Ob slovesu so si rekli »na zdravje, prihodnje leto se ponovno vidimo«. Rudi BREGAR PLANINSKI KOTIČEK Planinski krožek^ na OŠ Šmartno Na OŠ Šmartno pri Litiji že več let deluje planinski krožek tudi na razredni stopnji. Učenci od l. do 4. razreda zelo radi hodijo v planine, tako da je na vsakpn izletu okrog 50 otrok- Ker se vsi vse bolj zavedamo, kako dobra prijateljica nam je narava, in da moramo vsi poskrbeti za njeno neokrajenost, smo se z učenci odločili, da v letošnjem šolskem letu poimenujemo naš krožek Planinsko ekološki krožek. V preteklih dveh letih smo bili na Zasavski gori, 3. in 4. razred sta občudovala lepote Martuljških slapov, 1. in 2. razred pa sta bila v Krnici. Povzpeli smo se na Nanos, Križno goro nad Škofjo Loko, bili smo na Vršiču in se spustili v dolino, na Sv. Primožu pod Veliko planino. Imamo pa dogovor, da se na planinski izlet odpravimo le v lepem vremenu, saj se ne želimo izpostavljati neprijetnim ali nevarnim situacijam. V letošnjem šolskem letu smo izvedli že dva planinska izleta. V septembru smo se povzpeli nalll4m visoko Slivnico nad Cerknico. Tudi 13. oktober je bil lep jesenski dan. 47 otrok se je s petimi spremljevalci ob 8. uri odpeljalo izpred šole. Pot nas je vodila do Preddvora, od koder smo se povzpeli na sv. Jakob. Z višino 964 m je priljubljena izletniška točka številnih Kranjčanov. Spomladi pa načrtujemo še dva planinska izleta. Upamo, da bomo uživali ob pogledu na razcvetene narcise na Golici, če pa bomo zbrali dovolj volje in pohodniške moči, pa se bomo v juniju povzpeli na 1543 m visoko Češko kočo. Marjana BUČAR ČEVLJARSTVO LUKA DJUKIČ s.p. 1270 LITIJA Valvasorjev trg 11 Tel.: 031-697-561 Izdelava ključev DELOVNI CAS: od 8 -12 in od 14 -18 ure sobota od 8 -12 10 AlJLTURA/jr FORT November 2001 Oktobrski utrinki s Podružnice s prilagojenim programom Že samo vreme nas je vzpodbujalo, da smo v mesecu oktobru organizirali naravoslovne in proizvodne dni in preživeli del pouka izven šolskih prostorov. □ Vsak drugi petek so odšli na plavanje na Izlake učenci oddelka vzgoje in izobraževanja. Počasi se navajajo na vodo in izgubljajo strah. □ Proizvodni dan je realiziral 4. in 6. razred. Na kmetijo jih je povabila gospa Potiskova, ki je rejnica dveh učencev. Ličkali so koruzo in pod kupom jih je čakalo presenečenje. Vsak učenec je odkril vrečko sladkarij s svojim imenom. Pri malici so se posladkali s čudovito gibanico in tudi sicer so bili dobro postreženi. □ Učenci starejšega oddelka vzgoje in izobraževanja ter 1. in 2. razreda so se v četrtek 11.10.2001 odpeljali v Živalski vrt v Ljubljano, kjer so preživeli lep naravoslovni dan. □Tudi osmošolci so bili povabljeni na kmetijo. V torek 16.10.2001 so imeli na Bajčevi kmetiji proizvodni dan. Za dobrodošlico so dobili domače pecivo in čaj. Obtrgavali so fižol, pobirali jabolka, pulili repo in nabirali kostanj. □ V tednu vseživljenskega učenja je Varstveno delovni center Tončke Hočevar iz Ljubljane povabil naše varovance na prireditev PES - PRIJATELJ IN SODELAVEC. Učenci so v sredo 17.10.2001 spoznali delo vodnikov za šolane pse, enoto reševalnih psov in poslušali predavanje g. Simončič Martina. □ Mlajši učenci oddelka so preživeli naravoslovni dan v gozdu. Odpeljali so se v Gobnik, kamor jih je povabil Klemen. Sprehodih so se po gozdu in nabirali kostanj. Našli so celo štiri jurčke. Ogledali so si vinograd in občudovali ovce. □ Društvo Sožitje je povabilo na izlet na Gorenjsko tudi naše učence obeh oddelkov in v četrtek25.11.2001 so preživeli čudovit dan na Bledu, v Begunjah in na Brezju. Spremljali sojih tudi starši. □ Udeležili smo se občinskega crossa v Šmartnem, na katerem je sodelovalo sedem učencev s prilagojenega programa. □ Učenci 4. in 6. razreda so sodelovali pri likovnem natečaju OSVETLIMO POT K MIRU, ki jo je organiziral LIONS CLUB Litija. Med likovnimi deli so izbrali najlepšega in ga poslali v nadaljni izbor. Marjeta MLAKAR-AGREŽ Srečko Benčič s.p. AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, 1281 Kresnice Tel.: 01/564-07-00, 041/776-633 PRODAJA IN SERVIS PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE GUM •-* PRIPRAVA ZA TEHNIČNE PREGLEDE P ROTI KOROZIJSKA KANADSKA ZAŠČITA KROVVN MENJAVA OLJA SHELL, CASTROL Za zimsko veselje! S * 2'k » * -M«000 sn , c,-_ * * Poleg REGRATA še Regrat t**” " Do 31.12.2001 eo določeni modeli vozil Kla občutno cene|6i. Popusti vetNti c# ometene količim? vozil. www.avto-bencic.si V novembru je bilo v Litiji ustanovljeno novo kulturno društvo REGRAT. Društvo, ki ga vodi Marko Boltin, bo združevalo vse občane, ki želijo predstaviti svojo ustvarjalnost in sodelovati kot akterji sprememb v Litiji. V društvo in njegove sekcije (literarna, recitacijska, lutkovna, likovna, glasbena, dramska, video, fotografska, ...) se še lahko včlanite. Prijavnice dobite v litijski knjižnici. M.J. 12. novembra 2001 smo ta . "I „ r.7j7/l „ , muzej Idrija inv prisot- postale slovenske splošne ^Darll° fundacije ValvaSO J nosd ministrice za kul- knjižnice bogatejše za dva študijska zvezka turo Andreje Rihter, v imenu Fundacije Valvasor Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe poklonil njen predsednik dr. Matjaž Kmecl, sv. Dizma. Knjige nam je slovenskim na prilož- ^ pj nostnem srečanju, ki ga je organiziral Mestni Žival je človeku sopotnik skozi življenje iz ljubiteljstva ali koristi. Veliko je takih ljudi, ki živali sploh ne bi smeli imeti, ker ravnajo z njo kot z nepomembnim predmetom, ne pa kot z živim čutečim bitjem. Člani pri Društvu za varstvo živali pri terenskih obhodih opažamo vedno večji obseg malomarnega odnosa do živali. Zato prosimo in opozarjamo vse tiste brezvestne lastnike naj v tem zimskem času posvetijo več pozornosti svojim živalim. Naj bodo v toplih, suhih, čistih in varnih bivalnih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode. Žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje. Osnovni pogoji za psa so: suho in toplo zavetje, dobro toplotno izolirana nepremočljiva uta, dvignjena od tal in psu primerno velika. Vhodna odprtina naj ima preko zime visečo toplo zaveso. Pes naj ne leži na cementni podlagi ali na vlažnih blatnih tleh, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja, mehur in ledvice. Odvrženim živalim, mačkam in psom, ki jih brezsrčni, brezvestni ljudje odmetavajo med bloke, v gozdove, ceste in vaška naselja, se njihovo življenje spremeni v eno samo trpljenje s stradanjem, preganjanjem, trpinčenjem in poginom ob grozotnih mukah. To je skrajno nečloveško, brezsrčno in je kaznivo dejanje. Priporočamo vam, da poskrbite za sterilizacijo oz. pri samcih za kastracijo. S tem boste preprečili nezaželeno razmnoževanje. Vse ljubitelje živali pa prosimo, da poskrbe za lačne in žejne, premražene, zavržene, izgubljene živali (mačke, pse, ptice). Člani društev opravljamo redne ali občasne preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo s svojimi pravilniki, republiškimi zakoni in občinskimi predpisi. Š. KUREN ^19@74^ 8. krog OLMN na travi V nedeljo 28.10.2001 je bilo na Trebeljevem zadnje jesensko kolo OLMN na travi. ŠD Prežganje se je izkazalo kot odličen prireditelj tekem, ki so bile za razliko od ostalih krogov vse odigrane na istem igrišču. Prva tekma se je začela ob 9. uri, zadnja pa ob 15. uri. Vse tekme so bile zelo zanimive, še najmanj so bili gledalci zadovoljni z zadnjo, ki je odločala o jesenskem prvaku - pomerili sta se stari znan- ki, ekipi Omahen transport in Krea-tiv Zgornji Log. Prvi polčas se je končal z golom prednosti za igralce z Zgornjegea Loga. Zadetek je s pomočjo nasprotnega obrambnega igralca dosegel Boštjan Škufca. Izenačujoči zadetek za nasprotno ekipo je v dmgem polčasu dosegel Anton Mele, zato so po končanem rednem delu tekme o zmagovalcu odločali kazenski streli. Po osmih zaporednih zadetkih je Rok Savšek dosegel deveti zadetek za Kreativ Zgornji Log, kar pa ni uspelo ekipi Omahen transport. Tako so slavili igralci iz Zgornjega Loga. Organizator lige se zahvaljuje vsem članom ŠD Prežganje, ki so omo- gočili izvrstno izvedbo 8. kroga OLMN na travi. Najboljši strelci 8. kroga OLMN na travi (brez kazenskih strelov) so bili Vinko Pipan (Zdiko), Aleš Žlahtič (Gozdarstvo Kastelic) in Bojan Horvat (Viličarji Parkelj) -vsi so dosegli po dva zadetka. Rezultati 8. kroga OLMNna travi: Zidko - Polsnih 2 3:1 Korona - ŠD Prežganje 2 : 1 Dimas inženiring - King size 1:2 ŠD Polšnik 1 - Gozd. Kastelic 1:3 Gradbena dejavnost Tom - Viličarji Parkelj 2:3 Omahen transport - Kreativ Zg. Log 9:10 Tomaž ROZINA Kostanjev žur v vrtcu Medvedek Cel teden smoga nabirali, težko nosili, zbirali v velikih košarah in se veselili dneva, ko se bomo skupaj z našimi otroki in njihovimi prijaznimi vzgojiteljicami in pomočnicami/kom/ na igrišču vrtca MEDVEDEK gostili. Pa smo ga dočakali. Sončno četrtkovo popoldne, ko smo se zbrali na igrišču vrtca, kjer je že dišalo po pravi zabavi. In se je začelo zares. Mamice smo v družbi otrok in vzgojiteljic rezale kostanj, očki so poskrbeli, da je prijetno zadišalo po pečenem kostanju, ani pa je poskrbel za prijetno plesno vzdušje. A ni bila samo zabava, tudi ustvarjali smo na delavnicah, ki so jih pripravile vzgojiteljice na temo jeseni. Domov smo odhajali s polnimi trebuščki okusnega kostanja in polnimi rokami otroških izdelkov. Staršem zadovoljstvo naših otrok veliko pomeni. Kljub nenehni borbi s časom, ki ga vedno primanjkuje, se z veseljem dražimo s svojimi otroki in njihovimi vzgojiteljicami v okolju, kjer naši otroci preživijo velik in pomemben del svojega otroštva. Le na takšen način si starši lahko ustvarimo realno sliko o dogajanju v vrtcu in ni prijetnejšega občutka kot takrat, ko vidiš svojega otroka, ki ti z iskricami zadovoljstva in sreče v očeh pokaže, da se tam dobro počuti. Tudi starši smo se dobro počutili. Hvaležni smo Slavi, Klavdiji, Mateji, Mojci, Mileni, Tadeji, Andreji, Miri, Mojci, Matjažu in Branki, ki so poskrbeli za prijetno popoldne. Še veliko takšnih druženj, a drugič ne pozabimo na naše najmljajše Polžke in Pikapolonice. Merico kostanja, ki je bila namenjena g.ravnatelju, pa smo si razdelili. Želimo pa si, da se tudi on kdaj z nami poveseli. V imenu staršev. Melita D., Bernarda E, Mateja K. UK ELEKTRD $ INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22,1275 Šmartno pri Litiji h GSM: 041-622-817 e-mail: eluk-firmtiz siol.net ► SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTTOMAT ODPIRANJI POD STROP * X STRANSKO ODPIRAJOČA SE VRATA mm ► ELEKTROPOGONI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM ► AVTOMATIKA ZA DALJINSKO ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT (DRSNA VRATA, DVOKR1LNA, ENOKRILNA) ► ZAPORNICE, UNIPARK1 ► ELEKTROINSTALACIJE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE) !■:_ .]■ 8F3 Prihodnost je AVTOMATSKO ODPRTA! Povabilo na adventno razstavo Prihaja čas praznovanj in počasi se bomo že morali posloviti od starega leta. Vsalto leto boljše zavedamo tudi pomena adventnega časa in dekoracije naših domov. Venčki s štirimi svečkami, ki simbolizirajo prijetno pričakovanje, so vedno bolj priljubljen okras. Cvetličarna CIKLAMA bo zato tudi letos pripravila razstavo adventnih in novoletnih aranžmajev. V spodnji etaži prodajalne se bodo teden dni pred prvo adventno nedeljo * ■ " že bohotili adventni venčki, svečani božični in novoletn i aranžmaji ter veliko zanimivih in svečan ih okraskov. Razstavljene artikle boste lahko kupovali ves december, za pokušino pa obiščite prodajalno že preji Marjan Planinšekje namreč obljubil veliko zanimivih in izvirnih aranžmajev. Vabljeni torej v Cvetličarno CIKLAMA vsak dan, še posebej pa v bližajočih se prazničnih dneh. Alenka KOTNIK Delovni čas: 7. -19. ure SOBOTA: 7. - 13. ure NEDELJA: 9. - 12. ure IZDELAVA IN DOSTAVA: - šopkov - žalnih aranžmajev - vencev Vse dni dosegljivi na GSM: 041 631- 509 031 215-734 j Valvasorjev trg 17, Litija, tel.: 01/898-46-20 JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV občine Litija Center za razvoj Litija v sodelovanju z lokalnimi turističnimi društvi in Projektnimi odbori CRPOV v občini Litija, razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov občine Litija. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: ■ kulturno in naravno dediščino občine Litija, ■ turistični objekt, • so prvič javno predstavljeni, ■ jih je možno izdelati v večjih količinah. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila (umetniško-etnološka vrednost, komercialna vrednost, predstavljanje kraja, občine) dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade: prva nagrada 40.000 SIT druga nagrada 30.000 SIT tre.tja nagrada 20.000 SIT Poleg denarnih nagrad bo komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje tri najbolje uvrščene spominke. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Udeleženec natečaja lahko sodeluje z največ dvema izdelkoma. Prejeti vzorci spominkov bodo ocenjeni v skladu s pravilnikom. Spominke bo ocenjevala petčlanska komisija. Organizatorji razpisa bodo za nagrajene spominke po svojih možnostih organizirali promocijo doma in v tujini. V primeru uspešnih dogovorov z avtorji pa bodo pomagali tudi pri proizvodnji in trženju nagrajenih spominkov. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Centra za razvoj Litija, Kidričeva 1, 1270 Litija, do 31.1.2002. Vzorci ne smejo biti večji kot 30 x 20 x 20 cm. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka - ali avtor spominka išče proizvajalca spominka - ali avtor spominka išče prodajalca spominka - 2 fotografiji spominka (za katalog) - navedba ali je to le ideja za spominek. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Centra za razvoj Litija. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov. Z Smučarski sejem bo 25. novembra Tradicionalni smučarski sejem smučarske opreme in opreme za druge zimske športe bo v nedeljo 25. novembra med 9. in 16. uro v Športni dvorani Litija. V tem času lahko prinesete svojo opremo, ki bi jo radi prodali. Kdor ne želi prodajati sam, lahko opremo prepusti prireditelju, ki mu bo skušal opremo prodati. Poskušajte na podstrešju poiskati predvsem opremo, ki je namenjena X._______________________________________________________ N najmlajšim, saj je vsako leto prav po teh številkah največje povpraševanje. Na voljo bo tudi serviser smučarske opreme, ki bo lahko pregledal vašo opremo in vam svetoval ali ste dobro pripravljeni na prihajajočo zimsko sezono, ki nam je že kar kmalu pokazala svoje zobe. Vse kaže, da bo to zimo snega dovolj, zato ne zamudite letošnjega smučarskega sejma. _______________________________________________________/ KMN SVEA LESNA LITIJA VABI v ligo malega nogometa Klub malega nogometa SVEA Lesna Litija bo tudi v letošnji zimski sezoni organiziral ligo malega nogometa, ki bo potekala ob sobotah v litijski športni dvorani. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu, torej vsak z vsakim. Igralo se bo po pravilih mednarodne nogometne zveze FIFA in Nogometne zveze Slovenije. O pravilih tekmovanja in igre bodo vodje posameznih ekip v kolikor bodo to želeli prejeli na žrebanju tekmovalnih parov. Prijavite se lahko do ČETRTKA. 28 novembra v: BISTRO V&R MIRE PREGELJ 1 01 - 89 -83 - 428 ali STANE KOKALJ 8983-477, 8983-817, 041-410-651 Višina prijavnine bo odvisna od števila prijavljenih ekip in jo morajo vodje posameznih ekip poravnati do pričetka žrebanja, do takrat so možne tudi prijave ekip. Žreb bovČETRTEK 28. 11. ob 19.30 uri v BISTROJU V&R. Po končanem žrebanju bo znan tudi razpored igranja v prvem in drugem krogu. Vsa dodatna pojasnila so Vam na voljo na naslednjih telefonskih številkah: 8983 - 428 Tone in Andrej Vrhovec (lokal v dvorani), GSM 041-685-760 Tone in 041-685-742, Andrej 883 - 477 (služba), GSM 041 - 410 -651 Stane Kokalj. OBČINA LITIJA ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Jerebova ulica 14, 1270 Litija OBVESTILO Zainteresirane porabnike proračunskih sredstev s področja športa obveščamo, da je bil dne 02.11.2001 v Uradnem listu RS, št. 86/01, na strani 6764 objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2002, ki jih bo Občina Litija v letu 2002 sofinancirala iz občinskega proračuna. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Litija (soba 51) ob’ plačilu 5.000,00 SIT (gotovina ali dokazilo o nakazilu na ŽR Občine Litija). Zadnji rok za zbiranje prijav je 10.-12.2001. ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Igorij Parkel Mali oglasi Kmetijsko površino ali manjšo kmetijo v okolici Litije KUPIM ali NAJAMEM. GSM: 041 681-316. KUPIM rabljen skuter ali vespo. GSM: 041 272-323. Trisobno stanovanje 81 m2 CK, KTV, klet, trije balkoni (dva zastekljena) na CKS PRODAM. Cena po dogovoru. GSM: 041 634-941. IŠČEM inštruktorja za 1. letnik srednje šole za kemijo. GSM: 041 634-434. Trisobno stanovanje v Litiji ODDAMO V NAJEM. GSM: 041 370-258. Pravljična srečanja v naročju babice in dedka - le kdo si jih ne želi doživeti? Darinka Kobal vas vabi, da jih skupaj s svojimi vnučki in vnukinjami doživljate vsak mesec. Prvič se boste srečali v torek, 4. decembra ob 17.30 uri v knjižnici Litija, ko boste uživali v pravljici Miška Frančiška in njena hiška. *Otroke na pravljici obvezno spremljajo stari starši oz. starši, saj skupaj soustvarjajo pravljično uro. \________________________________________V Ali vaše delo ovirajo težavne stranke? Če bi radi rešili ta problem, vabljeni na delavnico z naslovom Delo s težavnimi strankami, ki bo v četrtek, 6.12.2001 ob 17. uri, v sejni sobi Predilnice Litija, Kidričeva 1. Na njej boste spoznali načine komuniciranja z različnimi tipi strank (nesramne, vzvišene, klepetave,...), ki lahko ovirajo tudi sklepanje poslov. Prijave zbira Center za razvoj Litija, telefon: 8990-298. RAČUNALNIŠKA KLEPETALNICA ___iz leta 1982... Nabor znakov je standarden, prvič pa se na tipkovnici pojavita znaka! (klicaj) in # (lojtra). Prav tako lahko sedaj uporabljate tri vrste oklepajev in celo znak za avtorske pravice (copyright ©). Kode, ki obveščajo o napakah pri programiranju so fascinantne; sedaj so napake navedene v angleščini in nič več kot skupek nekih črk in številk. Če vtipkate kup ukazov en čez drugega ali kup parametrov, dobite prijetno opozorilo: »Nonsense in BASIC« Kdorkoli je že zapekel ta sporočila v ROM, ta je imel smisel za hu- Wt%A Končno je prispel novi ZX Spec-trum! Velikosti knjige, z barvami in zvokom ter možno razširjenim naborom ukazov programskega jezika BASIC. S testi je sicer močno povozil konkurenco, pa vendar niti Sinclair ne more ustvarjati čudežev. Spectrum ima 8 barv, vgrajen zvočni generator ter zvočnik in prvič v zgodovini je Sinclair ustvaril »pravo« tipkovnico. Specifikacije presegajo tiste Modela A BBC in so precej blizu Modelu B. Za le 49.999 tolarjev (za model s 16kB spomina) dobite Spectruma, toliko pa je do sedaj stal ZX-81 z razširitvijo na 16K. Za model z 48Kboste morali odšteti še 19.999 tolarjev več. Spectrum uporablja »super nabor« ZX-81, tako lahko z malce spremembami uporabljamo programe ZX-a na Spectrumu in še mnogo več. Zapisi na kasetah sicer niso zdmžljivi, vendar pa novi Spectrum bere in shranjuje podatke na kasete bistveno hitreje kot ZX - fantastičnih 185,5 bajtov na sekundo (ZXle31,2)!!! Spectrum zna uporabljati male in velike črke, kot pisalni stroj! Velike črke pričaramo le s »shift« tipko. Pri tipkanju spremenljiv je na velike/male črke neobčutljiv, tako je zanj AS enako kot a$. TTehnkSno SŽEFIVISNI & E N T E R Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. Microsoft oai »vjLnee B GFi AulhorUetl reseller Tipkanje je poglavje zase, tako lahkotno in učinkovito. Prav kmalu se navadite mehkih, gumijastih tipk, ki jih kmalu tako obvladate, da lahko tipkate večprstno, brez da bi gledali na tipkovnico. Zaključek: z zmogljivi barvami in zvokom je Spectrum enkraten računalnik, ki presega specifikacije Modela A BBC, Basic ukazi so zelo podobni ZX-81, shranjevanje in nalaganje s kasete je izredno hitro - povprečna igra se naloži v 5-10 minutah! Debatirati o smiselnosti nakupa je nesmisel. Boštjan LABA Vzdrževanje vašega jeklenega konjička Velikokrat se sprašujemo, kako vzdrževati naše vozilo. Vozilo je izdelano za vožnjo in uporabo na različnih površinah: asfaltu, makadamskih poteh, blatnih brezpotjih, ipd. 'V Taj težje razmere za naša vozila pa so gotovo i. N poznojesenska obdobja in zima. Nižje jesenske in zimske temperature prinašajo našim vozilom težje razmere za njihovo delovanje. Dobro je, da zjutraj, ko avtomobil zaženemo počakamo nekaj trenutkov, da motor gladko steče in se nekoliko ogreje. Tudi, če je vozilo v garaži je dobro, da ga npr. zapeljemo iz garaže in ga pustimo v prostem teku, medtem pa zapremo vrata garaže. Enako velja, da je bolje prvih nekaj metrov voziti nekoliko mirneje, da se zaradi nizkih temperatur gostejša olja nekoliko ogrejejo in ustrezno podmažejo vitalne dele v vašem motorju in menjalniku. Nekateri vozniki trdijo, da je pranje vozil nepotrebno. To ne bo držalo, tudi v zimskem času moramo vozilo občasno očistiti in oprati, predvsem je dobro, da se posvetimo kolotekom in podvozju vozila, ter da iz njih speremo blato in eventualno sol, ter pesek, ki sta se nabrala zaradi posipanja cest. Za pranje izberemo toplejše in sončne dni, da se vozilo odteče in čimbolj osuši. Nikar se tudi ne branimo nekaterih loščil in zaščitnih sredstev, saj z njimi dodatno zaščitimo zunanje površine našega vozila, ki so najbolj izpostavljene atmosferskim vplivom. Notranjost vozila lahko le občasno očistimo z vlažno krpo, pri loščenju armaturne plošče bodite pozorni, da se vam prekomerni blišč, v sončnih dneh ne bi odseval v vetrobranskem steklu. Sedeže najlaže zaščitimo z ustreznimi prevlekami. Nova vozila imajo specifične samosvoje sedeže. Zato ni slabo, če se odločimo za prevleke po meri, ki bodo ustrezno zaščitile vaše sedeže in se vam ne bodo nabirale na robovih sedišča. Talne tepihe izberemo primerne vozilu, da nam ne lezejo pri vstopanj u in izstopanju in tudi ne med vožnjo. Pa spregovorimo še o naših garažah. Kot trdijo strokovnjaki ni dobro, da je vaša garaža ogrevana. Vitalni deli motorja in pločevine, bi se ob velikih temperaturnih spremembah med garažo in zunanjostjo lahko prekrili s kondenzom kar lahko povzroči, da vaše vozilo odpove. Garaža naj bo le toliko topla, da se vozilo osuši. Kot pa trdijo že prej omenjeni strokovnjaki, naj bi bilo za vaše vozilo najboljše, da bi ga parkirali pod ustrezno veliko nadstrešnico, ki bi ga ščitila pred dežjem in soncem, hkrati pa omogočala, da ga prosti pretok zraka osuši, avto pa se dobro odteče. Skrb za vaše vozilo pa lahko prepustite tudi servisom, če seveda to ni za vas predrago. Dosti ceneje bo, če boste ustrezne pripomočke kupili v trgovini z avtodeli in se sami pozabavali z lažjimi vzdrževalnimi deli. BUČAR B. IM = BoMto® feteSto® =teMm®gsi9te[lslla °mastem@la =aaratartsi® @6)0®®© =SKteksaHasGfita avtoprevleke za vse vrste vozil PO NAROČILU; dobavljive 5 - 7 dni «5» aVTOUSLUGa avtodeli rabljena vozila Toni Soklič s.p. Pungrt 28 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-77-12 (trgovina) Vintarjevec 23a Tel.: 01/898 73 93 (doma) I65TERALTH CVROPSKO OKNO V SLOVCNSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24 PE Litija GSM: 041/770-298 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja. Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. tAzvedmlo ► _________- • t ' - - w KEMIJSKI AVSTRIJSKA AVTO r ZNAK ZA V°JS“KI' SMUČARKA OZNAKA DnV°"VvEfC' DUŠIK_________________B0RCI (SILVIA) REKE 0MAHU'VEC ZAPREKA, OVIRA DANSKI FIZIK ODKRITELJ EL. MAGNET MESTECE V VZHODNI BOSNI POKRAJINA V SEVERNI GRČIJI DRŽAVNO PRVENSTVO DEL TENIŠKE IGRE OSEBNI ZAIMEK JUDOVSKA ČETRT DELAVKA V PROTETIKI MESTO V TERAMU (ITALIJA) NADALJE- VANJE GESLA ATA MESTO V NORMANDIJI SLOVENSKI NOGOMET. (MARINKO) VODA POMANJ- ŠEVALNO SLOVENJ- GRADEC NEUBRAN' UIV UDAREC PRI TENISU DEL KMEČKEGA VOZA IME SMUČ. VVACHTER KONEC POLOTOKA ITALIJANSKI RAPER BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK FRANCOSKI UTOPIČNI PISATEU (JULES) NASPROTJE MAJHNEGA MEDNARODNI CIRKUS LOJZE VIDMAR FINSKO MESTO JUGOSLOV. DENAR GL MESTO BELORUSIJE ZIMSKA PADAVINA DEPARTMA V FRANCIJI TELEV. REŽISER (VODNIK) ČRT KANONI RDEČI KRIŽ RUMENO- KLJUNA PTICA MOSTOVŽ ALTANA NADZORNIK V STARI ŠPARTI PODOBA GOLEGA TELESA POVRŠINSKA d E RA VZDEVEK EISEN- HOVVERJA RUSKI FILMSKI IGRALEC (NIKOLAJ) ŠPANIJA NADALJE- VANJE GESLA VINO RDEČ- KASTE BARVE TEŽJE BESEDE: PRESPA, EFOR, ORFEI, OERSTED Rešeno nagradno križanko pošljite do 7.12.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo štiri reševalce in jih nagradili z STENSKIM KOLEDARJEM “LITIJA 2002”, izdanem ob 50. obletnici mesta Litije. me in priimek: Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Ivica KOS, Litija 2. Žiga KADUNC, Šmartno 3. Angela PAVLIN, Dole Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom TOREK, 4.12.2001 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945 Tečajniki se učijo v KLIMATIZIRANIH VOZILIH! Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11,1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 M®nfiii FW uku ter uidmjja zaijina ieh PROFILI: IDEAL 5000 IDEAL 3000