m
i en.	11
jI
plilnliu^'SPji ifti mi
NEODVISEN
ZA
DELAVCE V AMERIKI.
——
—

i 'P-
CLEVELAND, O.
=
a. FEBRUARIJA 191a.
VOL. V.
iški semenj v nedeljo v Knausovi dvorani

} •
v*
/ #
m siromakom pomoč! Zagovornik dela.
se vrši v Knausovi dvorani veselica in ribniški Narodne Dobrodelne Družbe. Posebno prosi-naše trgovce, da se udeležijo v velikem številu, uncilman Haserodt i o navzoč. Ves čisti dobiček je namenjen slovenskim udovam in sirotam ter siromašnim družinam.
M
iji klic in prošnjo po-Narodna Dobro-tba na vse narodne : rojake ter jih s tem vabi na veliki ri-lenj, ki se priredi v 8. zvečer v Knau-11. Zaiveselico je iz-;>riptavljeno, brh-so pripravljene , ribniško robo, ;jo v obilem šte-lenj, in če bo vreme tudi Ribničan v iz-loncev pokazati s volt.
Dobrodelna Druž-)ila clevelandskega fewton D. Bakeria na ki je odgovoril, da, mogoče pride, če ne v Columbusu, ka'-da se poganja za rice. Gotovo pa pri-jim veseljem na ve-councilman Ed. B. ter pripelje s seboj i prijatelje Iz tega li lahko sprevidijo, |i zanimajo za Ina Dobro-
malo ozračje razgreje, takoj za tem pa začne padati dež, nakar pritisne mraz, da je ves Cleveland podoben velikemu drsališču. Mnogo nesreč se je pripetilo ta teden.
—Društvo Triglav priredi v nedeljo, 11. februarija krasno narodno igro "Revček Andrej-ček" in nsicer na zahtevanje občinstva, ki je sicer že videlo enkrat to lepo igro na slovenskem odru, toda je tako le-ka lepa ,da bo gotovo vsem se zadostilo, če jo društvo uprizori še enkrat. Več drugi te* den.
—Umrl je rojak Anton De-beljak, znan pod imenom Že-fran. Zadnje čase je bival v West Park, O. v novi sloven* ski naselbini. Star je bil 33 let, in je bolehal kratek čas za pljučnico. Bil je oženjen, toda ni imel otrok. Tukaj zapušča ženo in eno sestro. Doma je bil iz vasi škrlavica, fara sv. Qregorija »bli-zu Ribnice. Pogreb se vrši v soboto pri cerkyi
hirajo v našem uradu do pon deljka. 12. februarija do to. zjutraj.
—V H. P. tovarni je našel v sredo smrt delavec Kornano, ko je padla nanj debela plast železa. Njegova glava je bila popolnoma zdrobljena, ko so ga potegnili ven.
-M)rustvo "Primož Trubar" od S. X. P. J. dela velike pri prave za slovesnp razvitje zastave, ki se vrši iH. februarija To bo slavnost izvannrednega značaja, nakar že sedaj rojake opozarjamo, ,
—Koristno delo je začela SI. \'ar. Čitalnica, ko je odločila, da naj se vrše v čitalniških prosto ih dobra in podučna predavanja. Rojakov je dovolj, ki znajo predavat«, in zanimanja je tudi dovolj med rojaki, ki se bodejo udeleževali predavanj. Učimo se, spoznajmo se med seboj, da bodemo vedno bolj napredovali.
K razvitju zastave dru
sedaj v 9V6jt' oskr silno siromašnih dni rošnje za podporo od se vedno prihajajo I videli udovo x otroci je na kolenih z dvig rokami zahvalila za ki smo jo prinesli, te-tovo segli v žep in dar na oltat brat-sznt. Zoept drugje je no 'presk rh" s posflja vsi to družinamL itd. itd.
se je naredilo edino jo slovenske zavedno-ih src, s pomočjo , ki cenijo svojega bti-sili in potrebi', pa apeliramo na na trgovce, Ti bi moti navzoči pri tej <er Družba bo imela > naročil za trgov-ilo se je, da se je-o samo pri slov. tr-poznajo družbo. Ne > dosti, toda zahte-vsakega samo en r v prid siromakov.
v imenu bratske v imenu siromašnih veselico, vsi, in prelite, da vaš denar usmiljenost se vam "ača, ko bodejo za zahvale pozabi j e-in udov.
ji. jan. pri igri Slov. s je našel muf. Katera ►ila naj se zgla-tajniku na 1243
rojak John Lon-ave, ki je dol-il za jetiko. Za-otroka. Sprevod Grdina.
itne zime ka-letos v Cleve-43 let,
—G. Jernej Knaus je nakupil svet, ki se nahaja za njegovim posestvom na E. 63. cesti do E. 61. ceste. Različne tovarne so skušale tam napraviti delavnice, kar bi precej pokvarilo vso tamošnjo naselbino, če bi se to zgodilo. Sedaj je svet V slovenskih rokah.
—Zupan Baker je jako pripraven moži V pondeljek od pol dvanajstih bi se moral pripeljati predsednik Zjedinjenih držav v Cleveland. Zupan Baker se je peljal okoli pol devete ure zjutraj v svoj urad v mestno hišo. Na vogalu 55. ceste in Euclid ave. je pa iz kare opazil, da je na postaji velika luža, in bi bilo jako sitno za predsednika, če bi moral po blatu stopati po Cleve-landu. Peljal se je hitro v mesto, tam najel nadzornika za čistenje ulic, in šla sta oba hitro na dotično mesto, kjer sta odprla zamašeni kanal, da se je voda odtekla. Tako je bilo v naglici vse narejeno, in župan se je vrnil na svoje mesto.
—Lastniki saloonov, ki imajo ženske v svojih prostorih, so pobili naznanila, da policija ne bo več trpela, da bi bili njih prostori odprti po polnočj in ob nedeljah. To velja v prvi vrsti za "down-town" salcio-narje. Če bodejo kljub temu še pripuščali ženske v svoje prostore, bo nastavila policija stražo pred vrata, ki bo vse ''nezaželjene" goste preprečila, da bi stopili v gostilno .
—44. slovenskih društev je v Clevelandu sedaj, ki štejejo približno 6750 Članov. Osem izmed teh ni podpornih, druga so, samostojna ali pa pripadajo aznim Jednotam. Snujejo se dva nova društva. V številu društev in društvenikov pa niso všteta društva v Collinwo-odu in Newburgu. Kakih 6000 rojakov je pa še brez društva.
—Pri nas lahko plačate
fvatska društva iz uoraina m
Barbertona ter Akrona, Ohio. Društvo jim priredi lep sprejem.
—Deluje se na ustanovitvi novega društva, ki bi se priklo-pil k S. D. Z. in sicer v Bar-bertonu. O.
—Društvo Naprej, št 5. S. X. P. J. ima v nedeljo, 4. febr^ veliko maškeradno veselico v Korčetovi dvorani. Začetek veselice je ob pol treh popoludne. Vabljena so društva in rojaki sploh, da se udeležijo te veselice. Za lepe maske so določena lepa darila.
—Ko je korakal W. Daher po Sacket ave. S. E. v sredo zvečer, je dobil v snegu ležati mlado žensko, ki je tesno k sebi stiskala 4 mesečnega otroka. Skušal je ženo oživeti, pa ni mogel; hitro je stekel do blžnje bolnišnice; City Hospital, odkoder so pozvali voz, ki je žensko in otroka prepeljal v bolnišnico. Tukaj so zdrayniki vse poskusili, da žensko oživijo, kar se jim je ko-nečno posrečilo. Povedala je zdravnikom, ida sta prišla v njeno stanovanju dva roparja, ki sta zahtevala denar. Ker se je ona branila ,sta jo potegnila iz postelje in jo vrgla ob tla. Potem sta preiskala vso hišo, toda' ničesar našla. Kako je prišla na cesto s svojiih otrokom. pa ni vedela povedati.
Oni odvetnik, ki je zagovarjal brata McNamara je sedaj od vlade sam zaprt in bo sojen.
PODKUPLJENI
POROTNIKI
Los Angeles, C al., 31, jan. Vlada je p'ijela Clarence Dnr-rtxwa, ki je bil glavni zagovornik zločinskih bratov McNamara. Obtožen je .da je v zve zi s podkupovanjem porotnikov, ki bi morali soditi McNamara. Zaupni agent odvetnika Darrowa je bil neki Bert. Franklin, ki je tudi denar ponudi! porotnikom. Sedaj je pa ta B. Franklin baje pred državnim pravdnikom že toliko priznal, da se bo Darrovv teško izmazal iz zagate. Franki n je povedal da mu je neki mož, katerega ime mu je pa neznano, prinesel od nekod v Los Angeles $4000, da s tem denarjem podkupi porotnike. Franklina so hudi že prej zaprli, toda kasneje so ga na njegovo lastno varščino spustili iz zaporov, da bi mogel pomagati iskati onega moža, ki je prinesel denar za porotnike. Časopisi poročajo, da ima vlada dovolj obteženih sredstev proti vsem, ki so hoteli podkupiti porotnike, le pravih dokazov ji še manjka. Odvetnika Darrowa so spu-
10.000 vat •
Obsedno stanje.
Grozoviti Turki.
V metsu Lawrence, Mass. so V nekem samostanu v Bolga-
prišle nove kompanije vojaštva. General Pearson vlada z železno roko.
P pO!
ščine zanj.
Prizna greh.
Metodistovski župnik v mestu Bcllenfontaine, O. je priznal, da J« Jrt>l}ubil lepo pevko s vopk" cerkvi. Izjavil se je, da se kesa tega dejanja, in da prosi Boga. da mu greh odpusti. Cerkvena občina preiskuje slučaj.
Italijani so drzni.
Angleški konzul v Hodeide, Arabija, je naprosil svojo vlado, da odpošlje dve angleški vojni ladiji v to luko, ker Italijani vedno nadlegujejo angleške trgovske ladije.
— Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas. V zvezi smo z American Express Co. in imamo isto tako dobre "money or dre' kakor na oošti. Poštna pristojbina je
Nova zdravila. Iz Berolina
poročajo: Tajni svetnik Was-sermann je napravil v tukajšnjem zavodu za infekcije 1>o-lezni odkritje, o katerem je govoril v medicinskem društvu. Gre se za neko novo sredstvo, za kemično spojitev eosina in selena, ki se vcepi v kri in ki uniči rakove stanice. Zdravilni poizkusi pri živalih so imeli ugodne rezultate. Profesor Wassermann je izrekel upanje, da bo s tem sredstvom tudi raka pri človeku ozdravil. — Iz Pariza poročajo; Prof. Chan-temsse je sporočil akademiji, da je sestavil sertim, ki se ga more rabiti kot preventivno sredstvo proti trebušnemu tifusi. V 23 tisoč slučajih je jako dobro učinkoval. Zjedinjene države ameriške so v preteklem letu v Texasu mobilizirale 15.000 mož. Štfri mesece so bili vojaki na prostem. In v tem času sta se zgodila pri vojakih, katerim so vcepili ta serum, samo dva slučaja tifusa.
-o-
----) številni umori.
Mukden, 31. jan. Predsednik mestnega sveta in dva člana istega, ki sta pripadala napredni družbi sta bila včeraj umorjena.
—(*-
Listnica uredništva.
J. G. So. Chicago, III. pozno za današnjo števil
POGREB DELAVKE.
Lawrence, Mass., 31. jan. Miličarji in konjenica jc zasedla včeraj celo mesto, ker so se 'oblasti bale, da pride do splošnega upora, če se vrši javen pogreb Anie Lopizzo, k je bila ubita tekom štrajkarskih nemirov v tem mestu. Delavko so skrivej pokopali, da nihče ni vedel kdaj. Deset tisoč štrajkarjev je bilo pripravljenih, da spremlja njeno truplo na pokopališče, toda vsi so bili z vojaško silo pregnani od prizorišča. Množica, ki s^ je zbrala okoli hiše, v kateri je ležalo truplo, je bila tako številna, da je mestna oblast op-slala na lice mesta 12 kompa-nij milice. Polkovnik Sweetzer ki je dan prej dal dovoljenje, da se smejo štrajkarji udeležiti pogreba, je svoje dovoljenje sedaj preklical. Tega pa štrajkarji niso vedeli, zato jih je prišlo na tisoče na prizorišče, predno je bilo vsem znano oddano povelje.
Med štrajkarji je mnogo ta-k U, ki so se že povrnili na delo. Kompanije pravijo da dela
Strajka
Jo na delo, ker v mestu je navzoče mnogo milice, ki bi jih v času napada branila.
Oblasti so zaprle unijskega organizatorja Ettorja j« New Vorka, katerega dolže, da je neposredno zakrivil smrt ustreljene deklice. Tudi njegov pomočnik Gionatti je bil prijet. Ko 9ta bila oba pred sodnikom zaslišana, se je njih obravnava preložila za deset dnij. Sodnik jc tudi odklonil varščino. Morala sta v ječo brez varščine.
Mesto Lawrencc je kakor v obsednem stanju. Vojaki, ki so postavljeni po ulicah, vstavijo vsakega človeka, ga izpra-šujejo in preiščejo. Mnogo jih tudi vsak dan zapro. Jutri se vrši pogreb Sirca Ramija, ki je bil zaboden z bajonetom v hrbet. Zdravniki so preiskali njegovo truplo, če je res umrl od ubodljaja z bajonetom, ali ga je kdo drugi zabodel z nožem. Izid preiskave ni znan. General milice, brigadni general Pearson vlada jako strogo v mestu. Tudi jiitri, ko se vrši pogreb ubitega Sirca, je prepovedal vsako parado.
V sredo so se štrajkarji zbrali in zastavili pot onim, ki so hoteli v tovarno delat. Mnogo so jih pregovorili, da so zopet pustili delo. Napadli so tudi več vozov poulične želznice, v katerih so se skabi vozili na delo. Ustavili so vozove in delavce ter jih prisilili, da se vrnejo domov.
riji so od altarja spodili devet menihov, nakar jim odsekali glave.
so
Zamenjana vloga.
New York, 31. jan. Chas. Desleen, ki je kil prej šofer za nekega milijonarja,^ je pustil to službo, ker mu je neki sorodnik zapustil dva milijona dolarjev. Pripetilo se je, da je oni milijonar, kateremu je prej shizil, bankrotiral, in sedaj je novopečeni milijonar in bivši šofer najel prejšnjega milijonarja, da vozi njegov avtomo-
GROZOVITOSTI.
Zofija, Bulgarska, 31. dec. Oborožena turška druhalj je včeraj napadla neki bolgarsk samostan blizu Skoplja ,kjer je ugrabila devet menihov in jim odsekala glave. Menihi so bili zbrani v cerkvi pred altarjem ter so molili, ko je prišla dru hal in zahtevala vstop. Ker se vrata niso hotela, odpreti, su začeli ljudje streljati v cerkev. In ker menihi še vedno niso odprli, so prinesli železen drog, s katerim so začeli razbijati vrata, ki so se konečno udala. Nato so podivjani Turki planili v cerkev. Ne da bi poslušali na prošnje menihov, sc jih zavlekli proč od altarja na dvorišče, kjer so enemu za drugim odsekali glavo. Potem so jih pa vrgli v neko lužo.
Turki so bili jezni, ker so neznani zločinci pretekli teden razdejali eno njih mošej. Tudi so zaprli nekega Bulgara, k je baje umori 15 Turkov. Sovražnosti med' Turki in Bujgari so na dnevnem redu. Petrograd, 31. jan. Ruski car vplil, da dobiva udova
o pokojnin
Berotin, 31, jart. V mestu Stetin sta se ustrelila dva o»> mošolca, ker sta se bala, da ne bodeta naredila mature. Oba sta sinova bogatih stari-šev. Baje šo profesorji dijake že prej strašili, da bo matura jako teška.
Lizbona, 1. febr. Portugalska je danes jako revna tfei*-la. Odkar je nastala republikanska država še niso imel mir po. deželi. Vedno se ljudje kje dvignejo proti sedajni republikanski vladi. Boji inn klanje so dnevni dogodki. Najbrž bo konec te države prav kmalu prišel s tem, da Art glija in Španija anektirate Portugalsko.
Petrograd, 31. jan, Narod njaki so v ruskem državnem zboru danes predlagali naj ruska vlada prepove judom, k: so ameriški državljani, prihod v Rusijo. Nadalje so predlagali, da se naloži visoka čolni na na vse blago, ki pride iz Amerike.
Berolin, 31. jan. Nemški cesar bo najbrž novi državni zboi kmalu razpustil, in sicer z vzrokom, da državni zbor, v katerem je 110 socijalistov, n zmožen dela. Vlado najbolj jezi, ker v novem državnem zbo rti nima večine, ki bi glasovala za številne nove bojne ladije in za zvišanje doklad za vojaške potrebščine.
Kdo je predsednik?
i 9
Roosevelt si na tihem želi, da postane predsednik Zjed. držav. Tafta zapušča-jo prijatelji.
Napad z bombami.
Carigrad, 31, jan. V Solunu je Vrgel neki Bolgar bombe med korakajoče policiste. Deset stražnikov je bilo pri tem ubitih in devetnajst ranjenih.
Sedaj je Knox.
Nemška vlada je dala po o-vinkih razumeti vladi Zjedinje-nih držav, da je tajnik za zu-ftajne zadeve, Philander Knox

&
. JMHHBI	sovražen Nemčiji. Amerikanc
bil. Na mesec mu da $200 pla- (bi se morali torej udati -	* nolitiki.
DEMOKRATJE,
Glavni urednik mesečnika "Outlook" kjer je tudi Roosevelt nekak urednik se je izjavil, da Roosevelt nikakor meče postati zopet predsednik«, ker raje živi v privatnem iiv-Jjentju, toda, ako bo naroJ zahteval njegovo izvolitev, tedaj bo prevzel to častno mesto. Guverner Stubbs iz Kan-sasa se je sedaj izjavil za Roo-sevelta. Senatorja La Follette, ki je bil tudi nekaj časa predsedniški kandidat, sedaj zapuščajo vse države. Washington je prestopila v tabor Rooae-velta. V Chicagi je izmed 1300 delegatov za pokrajinsko konvencijo že sedaj 500 Roosevel-tovih. Taft se je mudil nekaj časa v državi Ohio, da agiti-ra za sebe. Opravit ni dosti, ker so ga ljudje povsod mrzlo spremljal!1. V Clevelandu ga je počakalo na kolodvoru komaj 800 ljudij. Senator Cummins, ki tudi agitira za predsednika na republikanski stranki, niti v pošte v ne pride. Glavni boj se bo vršil med Taftoro m Rooseveltom.
in lažnik! Guverner drtža rt Ohio, ki bi bil tudi rad predsednik , ima le fhalo privržencev med demokrati, d oči m je * gotovo, da večni kandidat Bryan tudi letos ne bo zmagtl. V poštev pridejo še Champ Clark, predsednik zbornice po-slanncev ter Underwood, podpredsednik.
Za Tafta bodejo skoro goto-vo južne države, ker tam so vsi uradniki, ki so v službi zv*-zine vlade, privrženci Taftu in za njega delajo, kolikor le mo» , rejo. Roosevelt ima pa med ljudstvom mnogo privržencev.

Huda revolucija.
El Paso, Tex., 31. jan. V Me-ksiki je zopet zbruhnila resolucija. V sredo se je vnela huda bitka blizu Juareza, kjer je bilo naid 200 oseb ranjenih in mnogo ubitih. Tudi dva Ame-rikanca sta bila ranjena V Me-ksiki pač ne bo miru, dokler Zjed. države ne zasedejo republike.
čudna poroka.
Pittsburgh, Pa., 31 jan. V tuk. poljski cerkvi sta se poročila Suzana Terlicka in Josip Giekl,, ki sta bila oba obvezana na rokah in nogah. Predno sta šla k poroki, sta se oba ponesrečila pri ognju v domači sobi. Vendar to jih ni zaviralo, da ne bi šla takoj k poroki, ko sta si Še prej dab zavezati rane.
šaHi *JiW Mi
čuden samoumor.
Butee, Mont. 31. jan. Wttt Kaiser, 60 let star je naredil čuden samomor. Večino svojega življenja je preživel s tem, da je iskal zlato po MontaoL Ker se je pa naveličal zv ja, je v sredo položil pod vzglavje kos na postelj, in za;
trn
aP
' V ''.v

I
jev.

Indianapolisu, Ind. se je oziroma se šc nadaljuje vencija "United Mine Wor-ali združenih premogar-Navzočih jc bilo kakih 1300 de Iga tov iz vseh krajev. Ko to pišemo nam sicer še ni so popolnoma znani zadnji zaključki konvencije, toda po onem delu, ki se je dosedaj zvr-šilo na konvenciji, lahko sodimo, da je bila ta konvencija ena najbolj važnih in koristnih
uniji.
danes niso popo Ijni z vodstvom delavskih organizacij, ki nikakor ni moderno. Današnje delavsko vodstvo ne odgovarja duhu časa, ker to vodstvo nikakdr ni dovolj močno, da bi varovalo delavce pred silnim pritiskom kapitalizma. Treba je torej delavske organizacije preurediti, boj napeljati na drugo stran, treba je poiskati drugih sredstev, ki bodejo uspešna. Delavska organizacija ne sme biti samo strokovno organizirana, pač pa mora imeti tudi močno politično zaslombo, delavci morajo dobiti svoje zastopnike v postavodajalne zbornice, da bodejo vendar enkrat delavci
za premogarje, ki so v Prvega aprila poteče pogodba, ln(j,j političnb zastopani tudi v . .. --	.......;„ ^merjkj kakor so že zdavnaj
ki so jo imeli premogarji in lastniki rudnikov. Ce se ta po godba do 1, aprili ne ponovi tedaj nastane lahko štrajk vseli premogarjev. Obe stranke se bodo morale pogajati, in najvažnejše pri tem s<> premogar-ske plače.
Delavci v največ slučajih za htevajo večjo plačo, kar je tudi razumljivo in opravičeno, če upoštevamo vedno naraščujočo draginjo, in če upoštevamo silno nevarnost, kateri so delavci v rudnikih danzadnevom izpostavljeni. Vsak dan imanio razstrelbe v rudnikih, in na tisoče udov in sirot postane vsako leto žrtve delavskega poklica.
v očigled tega bodejo delavci ostali trdovratno pri svojih zahtevah, dasi vsa znamenja kažejo, da lastniki premogovnikov bodejo letos posebno trdi napram delavskim zahtevani. Delodajalci ne kažejo najmanjša znamenja, da bi kaj privolil delavcem, in zopet narobe, delavci. ki so izkoriščani, bodejo uporabili najskrajnejše sredstvo. da prisilijo delodajalce k zboljšanju plače.
Ako pa lastniki premogov
v r, v ropi.
Tako se sliši glasno mnenje tmli v največjih ameriških delavskih organizaciji, pri American Federation of Labor. Ta Organizacije je jako konservativna. in treba je, da gleda nekoliko za napredkom. Zdru/.e-nim delavcem ni treba hiti samo za štafa/.o eno ali drugi stranki, ki pred volitvami vse obeta, a po volitvah vse pozabi.
Socijalisti, ki so imeli na o-menjeni konvenciji mnogo glasov, skušajo in zahtevajo, da se konvencija izjavi za socialistična načela, da se preneha s sedajnim načinom dela in organizacije. Na temelju njih programa bi se nioiali voditi nadaljni boj. Koliko in knj se bo socijalistom posrečilo, da utepejo konvenciji svoje načrte sc sedaj še ne more vedeti, toda eno je pa gotovo, da delavske stranke v svoji dosedajui formi ne morejo napredovat:, da zgubijo vsak dan na svoji vrednosti, in da bo treba bistvene spremembe, če nečejo stare organizacije, Ja razpadejo v prah pred duhom novega nikov le ne bodejo odnehali, £asa Saj se je že sedaj večkrat tedaj pa nastane letos tak pre- pokazalo, da imajo nekateri mogarski štrajk, kot ga Zjediu- delavski vodje več časa za svo-jene države še nisi. videle. Lan- j0 ogebtio korist kot za na-
,t, ki je volil sam sebe: "Izjavljam, da izvolitev ne sprejmem." Pri drugi volitvi je zopet bil oddan en sam glas za Alfreda Maier, ki pa tudi to pot ni sprejel izvolitve in je šele pri tretji volitvi izjavil: "Ker 'uvidevam, da se je izrekel glas ljudstva izključno zame sprejemam izvolitev."
Muzej kuge v Parizu. Upravitelj Pastetarjevem zavodu prideljenega muzeja za raziskovanje kuge, dr. Dujardin-Beaumetz, je osnoval pred kratkim, kot poroča "Figaro", v svojem laboratoriju historičini muzej kuge, ki je za enkrat že zelo skromen, a vendar izkazuje celo vrsto zanimivih predmetov, ki spominjajo gledalce na divjanje strašne pošasti v prejšnjih časih. Stopnjišč, ki vodi v laboratorij učenjakov, kakor tudi zidovi njegovih predsob, so polni slikani prizorov iz 16 in 17. stoletja, ki zaslužijo po sebno zanimanje ne samo zaradi svojega zgodovinskega pomena. temveč fudi zaradi svoje redkosti. V laboratoriju samem so izloženi v steklenih omarah spomini na kugo, ki je I. 1720. opustošila Marziljo. Tu so izložena ogrinjala, s katerimi so se odevali bolniki, zdravniki in strežniki, razne pincete na dolgih držalih, s pomočjo katerih so dajali zdravniki na rane obolelih obveze, ne da bi se jim bilo treba preveč približati. Izstavljeni so tudi instrumenti, s katerimi so duhovni podeljevali zakramente umirajočih, zlasti sv. poslednje olje. V muzeju je tudi mnogo takih predmetov, ki jaso svedčijo o praznoverja! vseh slojev prebivalstva za časa pošastne kuge.
pridete domov bolni, fie glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolito za nekaj tednov 1
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domaČe zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite. .
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omota. 26o. in 50e. steklenice, i
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
ki vam naredi plane in vne
2248 W. 93rd St.
Tel. Bell Ridgc 291 X
Frniiiiaiitiin!iiii»aiaiiim>«iniai a»*aiLiiJiii»iti]tiiimm«mif»tniiiin«iitn«»tiitiitmiti>q
Slovenske trger
SI (h Čtf trgovine priporočamo roji
F. AD. RICMTČR 6 CO.. tli M St.. New York, N.Y.
** RkhterJ«™ Ooaio Pilo]«	^ >il
ski štrajk premogarjev ni bil nič proti letošnjemu. Orgiini/a-cije so se povsod ojačile in množile, organ zatorji so bili pripra-
__11 pn i odpor
proti, kapitalistu. Delodajalci sa pa letos v toliko na holjem, ker bodejo skušali pridobiti za sebe javno mnenje ameriškega občinstva s pomočjo -razkritij bratov McNaniara. Kapitalisti bodejo trobili v svet. da so mnčeniki delavskih organizacij, da 10 delavske unije izkorišče-valke "poštenega" business,'!.
Res je, da sta brata McNama ra s svojim zločinskim delom marsikaterega delavca, ki prej še ni bil v uniji, in je hotel pristopiti, ostrašila tako. da ni pristopil k delavski organizaciji. S pomočjo časopisev so kapitalisti razglasili dejanje bratov McNaijiara kot uspeh "hujskanja" delavskih organizacij, in slikala se je v najbolj živih barvah nasilna smrt dvajsetih ^lelavcev. ki so ob raz-strelbi v Los Angeles zgubili svoje življenje.
Pa ta zločin, kakor je bil nesramen in skrajno hudoben, ko sta šla dva delavca in ubila z dinamitom svoje so-delavce, vendar ni ničesar proti groznemu klanju, ki se vrši dan za dnevom v kapitalističnih ameriških tovarnah in ■rudnikih. Tu se koljejo na debelo dan za dnevom, kri teče v potokih iz ameriških delavnic. Delavec, katerega v Ameriki nihče ne varuje, je brezpraven in brez pomoči napram takemu klanju, l ega seveda ne bo nihče drugi prinesel med ameriško javnost, kakor delavski listi, ki pa žal nimajo toliko upljiva, da bi prodrli v najsirjejeroge. Zato pa upajo kaj^nisti, da dobijo letos javno mnenje prav gotov na svojo stran, in sicer s pomočjo bratov McNaniara.
Kolikor smo mogli sprevi-deti iz zaključkov in mišljenja delegatov na konvenciji, so tudi delegatje večinoma istega mnenja kot mi. Na tej podlagi so skrbeli za bodočnost ter so previdni v izbiranju onih mož, katerim bo v prihodnje poverjeno vodstvo velike delavske premogarske organizacije.
Pa še nekaj je, kar smo opa-na konvenciji. Po številnih 1
I za
predek organizacije.
To smo zabilježili, in vsak pametni lahko sedaj sklepa želeli bi pa, da zmagajo kot delavski voditelji, katerim je v resnici mar napredek in korist delavcev ter človečanstva sploh, da bi zmagali zagovorniki pravice in svobode, za katero smo* se borili, četudi so nas proglasili slugam in žan-darjem kapitalistov.
Razno.
Mesto brez policajev. V Szi-lagy-Somlyu na Ogrskem so mestni policaji odložili svoje shižbe, ker niso bili zadovoljni S 45 K mesečne plače, 120 K letne stanarinske doki rule in ker ni mestno zastopstvo ugodilo njihovim zahtevam. Ker policijsko moštvo kljub obljubam, da bo policija podržavljena, ni hotelo opustiti svoje namere, je mesto sedaj brez straže. Mestni magistrat zahteva za pomoč orožništvo.
Zastrupljenja vsed pokvarjenih klobas. V nekem kraju v bližini Malage je obolelo 30 oseb vsled zavžitja pokvarjenih klobas. Neka ženska je že u-mrla, dve osebi pa se nnahajati v smrtni nevarnosti.
Odvetnik umorjen. Iz Pariza poročajo, da so v Ncnillyju umorili in oropali neznanci advokata Benonime ter truplo vrgli v Seino.
Velika tatvina. Te dni so v
Parizu vlomili v stanovanje baronice Mallarme ter odnesli dragocenosti v vrednosti 25 tisoč frankov, kakor tudi mnogo denarja. Za storilci ni sledu.
Sam se je volil za župana. Listi poročajo o sledečem zanimivem dogodku: V nekem kraju ne Vestfalskem je prišel na volilni dan k volitvi župana en sam volilec, po imenu Alfred Maier. Na vprašanje v o* lilnega komisarja, koga voli. je odgovoril: "Volim zasebnika Alfreda Maier". Komisar je vprašal nadalje: "Ker se vsi glasovi, namreč vaš, glase na zasebnika Alfreda Maier, Vas sprejmete izvoli-
— Naznanjamo, da imamo Sc vedno leDe slovenske režite naprodaj. Za Cleveland veljajo ic centov, po Ameriki s poštnino vred 22 centov
— Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč do poAte, obrnite se na našega zastopnika v vašem mestu, ki vam bode prijazno in dobro postregel.
ogenj t Zavarujte se proti nezgodam! ogenj t
Kje?
Pn «loveu«kem ziivarovaliiem agentu
/
A, Haffoer-ju
Zavarujem hlle, pohištvo, Btolalene Sipe (plate glaaa) blago, skladlMa (stock) vaeh vrat, konje, vozove, ter sploh vse kar vam more kak
.	, tujec zavarovati.
POSEBNOSTI Kadar se selite, ne .pozabite premenltl naaleva na zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne dobili Qd&kodnino. m0 velja tudi kadar oddaste pošeet komu drugemu. Da si prihranite po ta In nepotrebnih sltnostlj pridite k men! In jaz vam uredim vse potrebno in zastonj. Vse informacije glede zavarovalnine zastonj Oglasite se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujcu.
Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Clair in 40. ceste od 8. ure zjutraj do 6. ore zvečer.
A "KJT A	axoa St. Olalr At*.
J\, rlA.r Jr Jr-iJrC, ^z. *v»d«t*o$>jM
GEO. TRAVNIKAR, f
705 SO. ST. CLAIR ST.	§ TOLEDO, O.
StHro znani trgovec z domačim pristnim vinom. Se priporoča vsem starim odjemalccm kakor tudi vsem rojakom za obilna naročila pristnega domačega vina.	* 1ST Pičite po cene	j«
>®5®©S® €5®£5® SŠ®<£5®<2S®SS®S5®CS*
3
g
E1 Bernardo Cig'ar Co.
(SAM SCHULIST)
naznanjn s', flovcnskemn občinstvu, posebno pa ftlovenakim gostilničarjem, da je otvoril na "»(ill St. Clair Ave. veliko prodajalno in tovarno za izdeli ■ vai jeHMODK. Prodaje se na dro no 11 del elo. Posebno« je: Jack Rabbit duhan tu žvečiti in Jack Rabbit smodite, in še vsake druge vrste smodke. Imamo vse cigarete in duhan is cigarete na debe o in drobno. Za obilen poset se priporoia
El Beinaido Clgai Co.
(SAM SCHULIST, (zdelovatel).) 9811 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
Narodna Dobrodelna Družba
^^^^occosscasgsssssr PRIREDI
VWWWW%^WWWWWWWV%A
v nedeljo, 4. februarija 1912
OB 8. URI ZVEČER
V KNAUSOVI DVORANI
v korist in podporo siromašnih slovenskih
družin in otrok ter udov in sirot.
>
Družba je importirala naravnost iz Ribnice, Velikih Lašč, iz Dvora, iz Ljubljane in drugih krajev pristno kranjsko blago, kakor lončene izdelke, piščalke, pipce, spominske cukrčke, cekarje in še mnogo druzega. Vse to se bo prodajalo na semnju po jako nizkih cenah, da vsakdo lahko dobi spomin iz stare domovine, pri tem pa pomaga obrisati solzo uboštva in siromaščine našim
zapuščenim rojakom.
Poleg tega je pa preskrbljeno najbolje za vso zabavo, za dobro godbo in ples. Sveti namen Družbe bo gotovo privabil vsakega rojaka na to veselico.
Vstopnina za 25 centov pivskih tiketov
Rojake vabi prav uljudno
Narodna Dobrodelna
SALOONI: 'FRANK JENSKOVIČ, 5393 St. Clair ave. JOS KOZEL Y, '4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St.
LOV. PETKOVSEK, C|<>5 Addison Rd. ANTON ZAKRAJSEK, 991 E. 64th St.
FRANK STERNIŠHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Clair ave. JOHN ZALAR 61 so St. Clair ave. FRANCES LAUSCHE fii21 St. Clair ave.
JOS GRILC
1029 E. 61st St.
JOE NOSSE.
1226 E. 55th St.
JAKOB LAUSHE,
6101 St. Clair ave.
ANTON KUHELJ,
3822 St. Clair ave.
AUGUST. BUDAN.
1423 E. 39th St.
FRANK JURCA,
1287 E. 55th Sr.
SLOVENSKA GOSTILNA,
3855 St, Clair ave.
JOHN GRDINA,
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
S99 Addison Rd. N. E.
JOSIP BIZJAK,
6026	St. Clair ave.	" ™ MATH HRAST AR
5920 St. Clair ave. JOHN MAJZELJ 6128 Glas ave. ANTON NOVAK 1056 E. 6ist. St ANTON BRODNIK 6514 Tuniata ave. JOHN ZUPANC X021 E. 62. St. FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St. FRANK PUCELJ, 3209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3840 St Clair ave. FR. KMET, 3922 St. Clair ave. J. KRALL 961 Addison Road. JOHN KRASEVEC 1009 E. 62. St. A. POLONICH 8100 Union ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102 St Clair av«. JOS. MEDEN, 1061-1063 E. 61st St.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. R. §ERKVENIK 1115 Norwood Road. KUHAR & JAKSIC 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR
1336 E 55 St-
BRIVNIC1 FRANK SKERJJ 6124 St Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC & ANŽ1 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave.
MESNICA IN GROC1 JOS FURLAN 1604 E. 81 St
ČEVLJARSKE PR< JALNE: FRANK SUHADO] 6*07 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave.
KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave. ANDREJ JARC 61 70 St. Clair ave. BELAJ & MOCNIK 3554 & 8ist St.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co.,
podružnica, A. Bobek 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 60to St. Clair ave. M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA —POH1 i. t d. ANTON GRDINA, 6197 St .Clair ave. JOSIP ŽELE,
6108 — 10 St. Clair ave
♦
TRGOVINE Z MOl
BLAGOM. JERNEJ KNAUS, * 6129 St. Clair ave. .. ANTON LOOAR, 3837 St Clair ave , JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. M. MAREŠIČ 4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA KIH PIJAČ. JONH POTOKAR. 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA, f 1129 NORWOD Rd.
LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina slamnikov in klobukov
nost je oprava ROSI STANKO,
6303 St. Clair ave.
_
Trgovina z moško čevlji
FRANK KENIK, 6301 St. Olair ave.

URAR IN ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair ave.
Department ANTON KAU5EK 6202—6204 St.
Slovenska izdelovalnica smodk. JOHN BRESKVAR 1364 — E. 36 St To so sami slovenski trgovci, katere činstvu v nAii naselbini priporočamo. Pa dfugih naselbinah se lahko poelu*uj«jo ij pišejo na enega teh
WKtm
V •
»rično politični roman.
spisal Sir John Retcliffe;
za Clev. Ameriko priredil L. J. P.

KI 1 %	I
to je dolžnost vede,"	vam stvar razložim, vam mo- (
dobri zdravnik. "Toda	ram omeniti ,da se gre za in-
' se operacija ni posre-	dijanski amulit, katerega mi
ta slučaj jako koristen	je umrli izročil pred svojo
ost. Mislim, da ne bo-	smrtjo, ali pravzaprav mi je
^ovarjali, če pošljem sem	izročil oni amulet za ibro. On
'oz, da odpeljejo truplo	mi je dal amulet, jaz sem pa
„tomijo. Ker je imel mož	obljubil, da plačam pogreb. Tu-
izsušeno meso ter trde	kaj je amulet! Prepričate se
mi služilo truplo kot iz-	lahko sami. da nima nobene
preparat."	resnične vrednosti."
kalkuliram, zdravnik," truplo še vedno vredno dvajset dolarjev, da ga ite. Če daste še nekaj ., tedaj lahko vzamete mojega pokojnega pri-i, toda ne prej,, dokler ni-moža slekel. Dasi obleka ago vredna, nekaj fran-le dobil za njo. Kar iče stave, pa mislim, da i denar lahko spravim." Amerikanec se hoče rav-ul mrtvega spraviti, ko
ivi pot grofova roka. en trenutek, prijatelj moj se tiče trupla, ste vi vsi da sem na željo umrle-ll za njegov pogreb, ker i zgubil igro, upani, da bom mtleman držal svojo be-
rosim vas, gospod grof," zdravnik, "truplo bi bilo jo za znanost." faz kalkuliram," reče Ame-'da je ubogemu adutu lo. če leži v mrzli zemlji, če se njegovo truplo izjem častivrednim gospo-zdravnikom. Če mi daste rico stroškov, katere na-izdati za pogreb, in če dostavim dvajset dolarjev, škodo nekoliko povrnje-Mislim d.a mi ne bo nihče cal dedščine."
unertkanec zopet položi na mrtveca. |"Kar je vaše pravice, jo boste dobili. Truplo pa bo na >je stroške pokopano, in vi late tukaj ničesar več opra-iti," reče grof. _ " " "Radi mene, lahko, toda po-vam, da bi se morali usmi-siromašnega moža kot sem, rlahko pri tem nekoliko za-iži. Torej hočem zvedeti, kar mojega, potem se pa odjavim.'
Amerikanec se sklone preko jpla, ki je še vedno ležalo postelji z odprtimi očmi, in odpne srajco.
Naenkrat pa skoči nazaj z groznim krikom. Njegov grdi obraz je postal skoro tako bled ikor mrtvečev. 'Mošnjiček, kje je mošnji-;k ? Prokleto, okradli so me* / Njegovi lasati prsti iščejo /je po mrtvem truplu, ki je žalo v krvi na postelji. "Kje je mošnjiček? Tisoč ijev. jaz moram imeti mo-,,jček."
Njegove oči, ki so iskale ne-ij v vsakem kotu sobe, v vsa-gubi mrtvečeve obleke, so prevaranega ,poželenja po-skoro izbuljene. S treso^ rokami dvigne staro oble-irtvega in preišče vse žepe; »m se pa vrže na truplo ter :če in trese tako surovo da sta se hudovala celo ivriika, ki sta bila vajena prizorov, ter sta baš sta-vratih, da odpotujeta, zdravnik pride nazaj in ubraniti truplo pred tako ?nostjo. Mošnjiček! Jaz moram ime-stvar, ki jo je lopov no-«oli vratu. Moja lastnina
3 ve grozeč, poželjive obrnejo proti grofu; z svojih rok prime za ramo. imate — vidim vam Dajte mi lastnino na-vas pa umorim 1"
ga vrže z enim sa-roke, da odleti
Grof odpre mošnjiček, katerega je pej držal v stisnjeni roki, in vzame vsebino mošnjička ven. V njem je bil kos kože, ki je bila vsa prečrtana in markirana z drobnimi pikami. Ko slednje pokaže zdravnikom, spravi kožo nazaj v mošnjiček in dene vse skupaj v žep.
"Okradli so me. nesrečen človek sem, če ne dobim svoje lastnine nazaj," kriči Ameiika-nec od kota sem. "Pravica mora biti v tej deželi, sodnije mi morajo pomagati do moje lastnine."
"Norec! Gospodje zdravniki so sami slišali, kako se je ranjene pred svojo smrtjo izrazil, da nima nikakih obveznost i j do vas."
"Mošnjiček, mošnjiček!" tuli Amerikanec. "Vam slednji ničesar ne koristi, dočim pomeni ?a mene milijone. Oni mošnjiček --"
Grof stopi proti njemu. Njegovo čelo se je stemnilo, in njegovo oko je bilo grozeče kot viharni oblak. Dvignil je stisti eno pest.
"Tiho. lopov! Še eno besedo, in zdrobim ti glavo! Poglej sem, ti me ne poznaš!"
Poleg grofa je stala mahagonijeva miza. Les je bil dva palca debel Ne da bi se prej kaj pripravil, udar grof s prstjo po mizi, in debela deska se odlomi po sredini, kakor bi jo z žago prežagal.
"Sedaj se pa poberi!"
"Človek je znorel, in prepeljati bi morali v norišnico," reče zdravnik. "In vi, gospod grof, ker nam nečete iz-roč:ti trupla, je obdržite in po-kopljite.~ Zdravstvujte T
Zdravnika zapustita sobo. Grof in Amerikanec ostaneta sama pri mrliču.
Zaporno povelje.
Amerikanec stoji tresoč ob steni, kamor ga je zagnala močna grofova roka. Lasje in čelo io se mu potili; in njegove škileče oči so brez prestanka blodile okoli; nekaj trenutkov se je zdelo ,kot bi se hotel s silo vreči na grofa in mu iztrgati Iragoceni dokument. Toda dokaz moči grofa mu je odsvetoval, da se kaj tarega drzne Grof pa obstoji pred mrtvaško posteljo s prek.ižanimi rokami na prsih.
Naenkrat pa pade Amerika nec na kolena, stegne proseče svoje roke proti grofu in za-kliče z usmiljenja vrednim gla jom: "Milost, gospod, ker vi-. lini, da veste vse, in jaz norec sem vas razžalil. Toda saj vidite. vi ste mogočen gospod, Gfrof ali knez, kakor sem»čul, in gotovo ne bodete siromaka spravili ob njegovo lastnino. Imejte usmiljenje z menoj in lajte mi mošnjiček."
Grof molči nekaj trenutkov 'Če tudi bi vam stvar izročil, »lasi bi bilo to proti obljubi, ki sem jo dal mrtvecu, bi vam mošnjiček itak ne koristil, ker ne poznate skrivnosti, s katero je mošnjiček združen."
"Ah, jaz bom dobil sled, do bil bom prijatelje, ki mi bodejo pomagali — samo skrivnost, skrivnost! Moja lastnina je, ker sem samega sebe pahnil v dolgove, da njemu služim, in mi ie skrivnost obljubil in prodali" In Amerikanec vije z rokami.
"Dobro, podajte mi dokaz resnice, da ste vi opravičeni do potem ga vam pa
Potem mi pa odgovorite na
j eno vprašanje. Imenujte «ii ca s in kraj, kje naj se lastniki zaklada sestanejo?"
Amerikanec ga sumljivo pogleda. "Jaz vas ne razumem! Jaz sem edini dedič plemenitega d on a Jose; on je sam naj-del zaklad."
"Lopov! Sani sem mislil tako! Ti ničesar ne veš o vsej stvari, kakor o eksistenci alu-meta. MVtvec pa je meni dal pravico lastništva istega."
"Ali je to vaša zadnja beseda?"
"Moja zadnja beseda, adut, in sedaj ne okužuj še dalje tega prostora s svojimi lažmi."
Amerikanec se pa zravna, in njegove škileče oči vržejo pogled poln smrtnega sovraštva na grofa.
"Kakor resnično se imenujem John Brown, in je bila mota mati mojega očeta žena, to mi bodete plačali! Sin proste dežele se ho obesil za sledjo tatinskega plemenitaša, kakor <ača, in maščevanje ga bo zadelo, kadar bo najmanj priča-coval. Proklet naj bodem, če bodejo vaše oči sploh kdaj videle zlato! Jezik ijaj se vam x>suši, ker ste mi zanikali mo-o lastnino, in v prah bom popazil vse, kar vam je drago in jtrbo. Prokletstvo plemenitemu oparju. in njegovo srčno kri hočem imeti za današnjo sramoto. Ne veselite se prezgodaj. ker Videli bodete, da John Brown ni mož. ki si pusti vzeti svojo pravico in lastnino."
Mrzli mir. ki ga je grof kljub vsemu očitanju obdržal, je Amerikanca naredilo še bolj divjega; s pestmi je grozi profil in teče proti vratom. Ravno pa. ko hoče vrata od-pieti, se ista odpro odvzunaj. in Bonifacij plane z vso naglico noter v največjem razburjenju. dočim mu igralka sledi, tresoča se po vsem telesu.
Zajedno pa zasliši grof pred hišo ropotanje pušk in rožljanje orožja.
"Orožniki, gospod! Po vas vprašujejo, zapreti vas hočejo, gospod grof!"
Mlada žena se mu vrže na prša. "Za božjo voljo, Ajnte, kaj pomeni to? Kaj se je zgodilo?1'
"Ventre Saint Gris! Kaj je neki? Mogoče kako v prti sanje ali zamenjava? Bodi mirna, Suzana. mislim, da vse skupaj ne pomeni dosti." N
In grof stopi proti častniku, ki, je pravkar stopil v sobo in pred seboj rifiil Amerikanca. Skozi odprta vrata so se lahko videli orožniki na cesti, ki so zasedli stopnjiee in vsak izhod.	\	v "Nihče ne sine zapustiti hiše, dokler jaz ne dovolim." reče častnik surovo, lydo izmed vas se imenuje grof Ruset Bul-bon?"
"Jaz imam čast. gospod moj." reče grof ko stopi naprej. "S čini vam morem post reči ?"
Častnik se obrne proti enemu izmed orožnikov. "Ali j1' ta pravi mož. Jeronim?"
"Da. poročnik." odvrne orožnik, ki je imel glavo obvezano in roko v obvezi. Natančno ga spoznam."
"Gospod moj," nadaljuje ča-sthik, "danes zjutraj ste skrili v svoji hiši nekega ničvrednega upornika, ki se je tako odtegnil kazni. Pokazali ste sami, da ste upornik, ko ste oboroženi straži se zoperstavljali. Kje je mož, ki ga skrivate v tej hiši?"
"Vi mislite . revnega ptujca, ki je iskal pred vašimi vojaki zavetja v moji hiši, ker je bil ranjen?" vpraša grof lahkomi-šljeno.
"Jaz mislim upornika, katerega je ta mož preganjal, ko ste mu vi preprečili aretacijo. Na mestu mi izročite upornika."
Grof stopi nastran. "Zelo rad, če se zavežete, da ga dostojno pokopljete, ker sem jaz dal za to častno besedo."
"Dobro je," reče Častnik, ko stopi k pos^lji mrtveca in se prepriča, da je res mrtev. "Lopov je dobil, kar je zaslužil, torej nimam ničesar več z njimi opraviti. Sedaj pa k vam, torej, da ste'
smeje. Če smatrate te ljudi za služabnike francoskih postav," reče grof z nasmehom, "in če smatrate dejstvo za hudobijo, ker si nisem pustil glave presekati od njega, potem sem seveda zakrivil velik zločin."
"Brez ugovora, kratko iu dobro! Ali ste vi potegnili orožnika tukaj s konja ?"
"Bog me obvaruj! Njega in konja sem samo vrgel v graben, da ga naučim nekoliko vljudnosti, gospod."
"Potem vas aretirani v imenu vlade."
"Kaj. men? Kdo se drzne?"
"Če ste vi grof Bulbon — gotovo, in upam tudi, da se hodemo še več drznili."
"Mordieu! Jako radoveden sem, kdo je izdal povelje, da -ie mene aretira?"
"Njegova ekseleiica, vojni minister, general St. Arnaud sam," odvrne častnik.
Grof lahko zažvižga. "Ah pardon, to je kaj druzega. Že vidim, da postaja stvar resna. Torej pri tej p iliki upa gospod predsednik francoske republike c znebiti nekaj plemenitaške krvi, ki mu je neljuba. In kam imate povelje, da me odpeljete?"
"Pred vojaško sod Šče v vojašnici Orsaj."
Krik groze pride iz ust mla-le igralke, dočim zakriči Ame-rikanec samega veselja.
Častnik začne pozorno motriti Amerikanac, konečna pa vpraša: "Kdo je ta človek?" "All, on je adut, ki bi se silno veselil, če bi bil jaz obešen ali če bi mi glavo odsekali. Toda upam, da se mu sedaj še ne bo posrečilo. Bodi trdna, Suzana, »usti ženski strah. Ponavljam ti še enkrat, da je vsa stvar orez pomena. Vojašnica Orsaj ni daleč od vojnega * miuister-stva, in upam. da ne bodejo z menoj tako postopali kot z navdnim cestnim lopovom."
Igralka se mu pa znova vrže na prsa. "Za božjo voljo. Aj-me, nikar ne pojdi od tukaj, saj te bodejo umorili! Jaz te ne pustim proč."
"Naredite konec, gospod grof. ali pa uporabi«»-*ilo," reče častnik surovo.
Grof ga zaničljivo pogleda. "Vi najbrž nimate še dolgo te časti, da našite častniške epav-lete, sicer bi bili'bolj spodobni v tujih prostorih. Mir, Suzana, ker jaz zapovedujem. Skrbi za otroka! Pošlji po pogrebnika in pusti ubozega človeka spodobno pokopati. Bonifacij1"
"Jaz vas spremljam, gospod grof," reče odločno sulžabnik.
"Ti ostaneš tukaj in skrbiš za gospo in otroka, ker tako zapovedujem. Najprvo pa vrzi onega lopova iz hiše; saj ven dar dovolite, gospod poročnik?"
Se predno more poročnik odgovoriti. je že prijel Bonifacij lopovskega Amerikanca za vrat in zadnji del telesa, ga dvignil ter ga nesel skozi vrste smejajočih orožnikov. In ne da bi se sploh kaj zmenil za telesne ude častitega Amerikanca. ga vrže v loku po stopnjicah navzdol, in vojaki, ki so stali pri* Cestnih v.ratib ga zbrcajo prav na cestni tlak.
Častnik .ki se je v resnici povspel od navadnega človeka do te stopnje, je bil nekako začuden nad drznim postopanjem grofa ter je že hotel posredovati. toda vsled odločnega ravnanja grofa je dobil nekako spoštovanje pred njim. Mrmra nekaj kot v oprostilo, in vpraša, če naj pozove voz, da prepelje grofa v vojašnico.
Grof pa ostro pogleda častnika.
"Kaj nimate pripravljenega voza?"
"Nimam ga. ker nisem dobil posebnega ukaza; toda napako lahko takoj popravimo; saržent Lakroiks!"
Nekaj kakor blisk se posveti na grofovem obrazu. "Prosim, nikar se ne trudite!" reče. "Korakal sem na čelu francoskih vojakov tolikokrat po divjih krajih, ko sem imel še čast, da sem služil kot polkovnik podmaršalom Bugaudom v Al-igeriji, da mi bode sedaj v ponos, ko korakam v sredini svojih bivših tovarišev oo ©ariških
velju."	J , j mogla lepše primeriti.
Častnik, ki je zapovedoval Potem pa se obrne proti ča-orožnikom, je postal še bolj stnikn, ki ga je spremljal in
zmedn. Grof je omenil, da je mu reče; "Saj vendar dovolite, bil polkovnik v francoski voj- da z onim poveljnikom tam ne-
ski. da je služil pod maršalom, koilko besed spregovorim." In ki je bil spoštovan v vsej fran- ne da bi čakal odgovora, odi-coski vojski. Vojaško torej po- de na drugo stran ceste in pozdravi grofa, ko ga prosi, naj loži roko na častniškega konja.
se poda navzdol, da ga prepe-1 "Dober dan. ljubi Nev! Ije na določeno mesto.	i Upam, da vaša služba v prete-
Zadnjikrat pogleda grof jo-' kij nočt ni bila tako naporna, kajočo žensko in zadnjikrat da 'bi bilo toliko • utrujeni in zabiči služabniku, da pazi na ne naredili za starega prijate-njo in na grofa. Potem pa od- lja nekaj pota. Sicer pa vidim, koraka iz sojie, dočim stopijo ,ja jahate svojega najboljšega

častnik in vojaki za njim.
Zunaj vidi Amerikanca. kako sedi sključen v nekem kotu in riblje svoje polomljene
ude; vendar se ne zmeni zanj. pač pa koraka naprej proti bu-icvardu. Častnik straže stopa ob njegovi desni strani, dočim oržniki sledijo.
Povsod na bulevardih so se kazali znaki opustošenja po včerajŠnem klanju, dasi so m.t-va trupla že precej pobrali po cestah. Nekaj trupelj jt pobrala policija, nekaj pa sorodniki onih ki so bili ustreljeni. Ven dar se je tupasem lahko opazilo še nekaj trupelj. Barikade katere so uporniki postavili, so bile razdejane od vojaštva pot je bila zopet p osta. in na povelje policije so se morale odpreti vse gostilne in kavarne. Toda množica, ki je hodila po cestah, je bila boječa, ker st je bala, da vsak trenutek poči kje kroglja in jih podere nr. tla.
Na mnogih hišah se je še razločno videlo učinke krogelj iz| pušk in topov, in po zklovju krvave madeže. Pred hišami so pa Aile strjene mlake krvi, ker hišni posestniki še niso imeli časa svoje prage očistiti. Ljudje, ki so hodili v bližini so se boječe umikali takim prostorom. in v srcih so nosili misel. kako se more vendar vlada obdržati, ki začne s prelivanjem krvi.
Od časa do časa se je lahko slišalo na ulici kratke vzdihe, boječe krike potrtega srca, potem ste pa lahko videli postavo uboge žene z razpuščenimi lasmi in vzdobljenimi očmi, ki se je prerivala skoz! množico ter policijo, vojake iu občinstvo, katerega je popisala po postavi. Drugje ste pa zopet videli tavati po ulicah postavo moža, ki je držal v rokah mladoletnega otroka, jokajoč in zatnanj vprašujoč mimoidoče, kje je mati, oziroma njegova žena. Vsi so bili postreljeni od' krutih vojakov Napoleona, predsednika francoske republike, ki je hotel postati cesar.
Nad sicer živahnim in veselim Parizom je ležala gosta megla. Celo vojaki na cesti se niso drznili glasno govoriti, ooječ se. da vsak trenutek množica lahko zdivja, nakar se prične novo klanje.
Grof pa koraka s cigaro v tistih naprej in v rokah drži palico, ki jo je nosil že zjutraj. Pozorno motri občinstvo in vojake. Poleg njega koraka častnik, ki mu je napovedal aretacijo. in nekaj korakov za njim hodijo trije gardisti.
Častnik je šele sedaj sprevidel veliko napako, ki jo je naredil s tčm, da je dovolil ujetniku peš korakati, mesto, da bi ga v zaprtem vozu pri peljal do vojašnice. Znamenito postavo grofa so morali, na vsak način opaziti na ulici, in kdo ve. če se ljudstvo radi grofa še enkrat ne spunta ? Poleg tega je pa grof povsod; kjer je videl kake znance, se ustavil in prijazno govoril, kakor tudi pozdravljal vojake. Toda zdelo se je, da išče neko ga, katerega pa ne more najti. Zastonj mu je njegov spremljevalec že dvakrat ponudil voz. Grof ga je vselej odklonil, .'n siliti častnik tudi ni mogel radi nepotrebnega ropota, ki je bil pri tem nastal.
Naenkrat pa obstoji grof na ulici Lepeletir. Njegoov orlovsko oko je počivalo na skupiai ljudij pred neko kavarno. Bilo je tam več častnikov; pred njimi, sklonjen navzdol, pa je neki štabni častnik na konju, ki jc prijezd# pred kavarno, d*1 zavžije kozarec vročega ruma.
"Ah," mrmra grof, "krasno!
konja, kateremu je igra . priti od tukaj do stanovanja vojnega ministra."
Nagovorjeni častnik se obr-ne in veselo ponudi roko. "Ah, vi ste grof Ruset? Srčno se veselim, ker vas vidim, kajti bal sem se, da so vas zaprli kaok: mnogo drugih generalov in gospode."
Grof Edgar Nev, sin slavnega francoskega maršala, je b'l tedaj 39 let star, poveljnik in ordinančni častnik predsednika francoske republike. Bil je mož prijetne zunajnosti in ljubeznivega občevanja.
"Vidite, ljubi grof," reče Burbonec, ko pokaže na svo je spremljevalce, "da so tudi meni podarili častno stražo, k; ne spremlja po ulicah
Ney šele sedaj opazi častnika in orožnike. "Kaj hudiča!' zakliče, "pa vas vendar ne bo dejo resno zaprli ?"
"Že pred pol ure, ljubi grof Ney."
"In ka m vas peljejo?" "Proti vojašnici Orsay pred vojno sodišče."
Poveljnik vzame smodko iz ust. "Pardon, resnica je! Poj
te? Kar
noj."
Ali se spominjate
stanovanja na cesti Honore? "Prav gotovo se spomin«
jam."
"Dobro. Takoj hitite tja, ii naročitegospodinji naj vam odpre moje sobe. V moji spalni sobi na levi je pisalna miza, tu je ključ od nje. V drugem gorenjem predalu dobite star portfoljo iz zelenega safiana. Vzemite to listnico, in dajte mi častno besedo, da če jaz ne bom zahteval v dveh dnevih sam ali pismeno po kaki zanesljivi osebi od vas tega port-folja, da izročite vse papirje i* dokumente, ki so v njem poslanski zbornici ali državnemu zboru."
"Mioja častna beseda na to!"
"Potem pa še zapovejte poročniku tam, da kakor hitro me pripelje v vojašnico, da hiti k ministru in mu izroči karto, katero mu dam s seboj."
"Zgodilo se bo. Ali še kaj že lite?"
"Ničesar, kot vašo obljubo, da bodete pojutrajšnjem pri meni kosili; povabil bom precej prijateljev."
"Zlodja, pa morate vendar gotovi biti svoje stvari, ljubi grof," se smeje ordinančni častnik. "Toda povem vam, da ne bom nosil častnega križa m prsih, če ne bi raje z vami spi kozarec šumečega burgundca kot bi vas iskal na bojnem polju Marsovem kot mrliča."
"Prepričan sem o tem, in ra-ditega sem se obrnil na vas," reče grof. "Toda sedaj v resnici ne smemo več stati na tem prostoru. Dajte častnik«
dite sem. Bulbon, • dva koraka gardistov povelja." naprej, da naju nihče ne bo sli- J Poveljnik jaha proti častni-šal. AJi veste, kaj .se godi v ku. "Gospod moj, upam, da vojašnici ?"	me poznate. Jaz sem grof Ney
"Kako naj vem? Včeraj sem pri štabu njegove cesarske vi-po nekem izletu prišel v Pa- sokosti princa - predsednika, riz, ko je bilo klanje v Parizu Lahko mi skažete dobro uslu-že zvršeno, in sem bil do da- go, če se ravnate po mojih pones zjutraj v stanovanju moje veljih."
mlade žene. Če me v tem po-1 "Z veseljem, gospod grof, Če ložaju vodijo skozi Pariz, me če se bo strinjalo z mojo službo to naredilo silno popularn bo."
ga, in nekaj ur časa ej ta šala j "Tega gospoda morate naj-že vredna."	Prvo peljati na vojno sodišče."
"Ne motite se o nevarnosti,' ( "Na povelje,
reče častnik resno. "General

Renaud je predsednik ga sodišča, in je že sodil na smrt triinštir^ di, ki so bili pri njega. Pred eno dvajset ustrelili." Lahka rudečica p

gro-
"Dobro, nečem vas pri tem delu. Toda kaj nare-te potem ?"
"Povelje imam, da moram p^> oddaji tega gospoda na so-(ftšče poročati samemu vojnemu ministru."
"Ravno prav za mene. Grof fov obraz. Očiten umor bi bil,' Bulbon želi, da pride v roke reče grof. "Priznati pa moram, vojnega ministra neka karta, da nisem mislil na tak izid ob- na katero napiše par be sedi j. ravnave."	Vi vzamete karto in jo izročite
"In- kaj ste naredili, iz kak- svojemu ministru." • nega vzroka so vas prijeli?" K "Na povelje, gospod pove-
"Ah, nič! Nekega siromaka ljnik, naredil bom." sem pripeljal v svoje stanova- \ Stari poročnik je bil vesel, nje, ki je ležal ranjen na cesti, ker ga je poveljnik s tako pri-in ker me je hotel neki gar- jaznim glasom nagovoril. Po-dist radi tega s sabljo udariti, zdravi torej vojaško in dosta-sem ga vrgel v cestni jarek." vi: "Zanesite se na mene, po-
"Zlodja, to ste storili? Da. veljnik." slišal sem že o tem. Pa še ne-1 Ney se pa obrne proti ujet-kaj: Ali veste, kdo je z a pove- niku: "Sedaj pa ljubi prijatelj, dal, da se vas aretira?"	je narejeno vse, kar se more
"General in vojni minister narediti. V desetih minutah bo Saint Arnaud sam."	vaše povelje spolnjeno. Upam,
"Kuga in peklo! Skočili so da vas stara nesreča ne bo za-vam za vrat in ne bodejo vas pustila."
spustili. Vojni minister ima pol-, Grof mu ponudi desnica no moč; predsednik seje za 24 "Lepa hvala, ne pozabite, da ur zaprl v svoje stanovanje in imamo pojutrnjšnem imenitno neče nikogar sprejeti. Kaj naj kosilo."
storimo?"	j Poveljnik Ney salutira proti
Vojnega ministra se je iste častnikom pred kavarno, na-dneve vsakdo bal; Napoleon kar odjalia z vso hitrostjo. Grof mu je dal polno moč, da dela pa gleda nekaj časa za njim in vse tako kakor se njemu zljubi. sicer jako resno. Prepričan je-
Pogovr med obema možema bil, da zavisi njegovo življen-zdajci prekine častnik straže, je in smrt od tega, kako se ki je že nepotrpežljivo čakal, bodo spolnila njegova povelja. grdo gledal in konečno stopi! Kmalu se pa obrne proti straz-bližje. "Prositi vas moram, go- nikom in reče: "Če vam je lju-spod grof, da nadaljujete svojo bo lahko nadaljujemo pot. pot, ker moje povelje zahteva Brez nadaljmh ilogod hitrost"	'	pridejo stražniki z grofom
Poveljnik pa se surovo za- vojašnice, kjer je že od rane-
dere nad častnikom: "Pojdite fj Jutra sedel° voJasko soa^ k zlodju, poročnik, ali nevidi- sce-	, ...
te da višji častnik govori s tem . .	st°P'.J° V
gospodom? Stopate nazaj? Sto- !zrocl P<>rocn'k &rofa pite nazaj, poročnik! Povejte zi, je napisal grof na v-
mi hitro, Bulbon, ali ste prija-	vrst!c' 'V? J
telj z vojnim ministrom?"	» mU s\cnkrat .0lri
"Tako nekako ^e ima -d naj karto takoj izroči
kakor pes mačko, dasi mu nit? ministru.
polovxe vzroka ni znanega za kaj"
"Potem je na vaša zadevi jako slaba. Dejstvo nasMne^a
Dalje
se
... ! , ;

Narotniaa:
CO •	v®*®®
k RVROFO:	f3°°
po polti .. itevilke po 3
Dopisi brez podpis« in otob-noeti k ne sprejemajo.
Vsa pisma, dopisi in deaar naj se pošiljajo na:
"Cletelandskt Amerika" & • 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
MClevelandsks Amerika" turned Tuesday! and FHdajrs 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. >
Read bv 15 000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere.
\dvertising rates on request. Tel Cuy. Princeton 189
"Entered as second * class nIsnuary 5 1909, at tha fK><t office at Cleveland, OMo ntider the Act of Mar. 3. lift."
No. 10. Pn. Feb. a'la Vol. V,

Francoski ogleduh.
Franciji in Nemčija »i bode-te še v lase skočile, ker je pobegnil i z nemških zaporov nevaren francoski ogleduh, stot-Lux. Pobegnil je iz zapo-r, o katerih se mislijo, da so >olj varni, in sploh ne more pobegniti. Francozi so veseli, ker se je njih ogle-posrečilo pobegniti, Nem-pa stotniku takoj zavili , samo če bi ga dobili v
m*
bi
da je vohunid po nem-trdnjavah, in ga obsodili estletno ječo. Medtem se pa v Parizu osnovala druž-kt je zaprisegla, da • rešj, I iz ječe. Pošiljali so mu ijazna pisma, nesumljiva pi-,, katera je sevda oskrbnik najprvo prebral, nakar jih izročil jetniku. Toda v teh ih je bila skrivna pisava, je stotnik v svoji celici pri-paipr proti peči, ki je bi-avljena v njegovi sobi, ta skrivna pisava prikazala. V vsakem pismu je bilo •ekaj vrstic načrta, kako naj pobegne. In Lux je odgovarjal ter pisal skrivne besede na oni rob kuverte, ki se zalepi na papir.
Trdnjava Glatz jc velika in močna nemška trdnjava. Celice jetnikov so jako visoko, in poleg tega obdaja zapore Je velik in močan zfrl. Iz zapora vodi ena sama pot, in ta je zastražena noč in dan. Raditega «e nikdar nihče ni pobegnil iz 4e trdnjave. Dve uri zjutraj in dve uri popoldne je bil Lux na prostem, seveda pod varstvom stražnikov. "Drugi čas pa je moral prebiti v celici.
Prinasšali so mu tfudi časopise in knjige, katere so pošiljali njegovi prijatelji iz Pariza. Kmaln je Lux opazil, da so vrvi, s katerimi so časopisi zvezani bolj debele kot one, s katerimi so knjige zavezane. Lux je kmalu ztiajdel da je v vrveh denar. Vsak dan je dobil en srebrnik ali pa dva. seveda o tem ni hče ni vedel. Kmalu potem je dobil skrivno obvestilo od svojih prijateljev, naj pazi na knjige, ki se. mu pošiljajo. In ko nekega dne eno razreze, dobi v njej zlat denar. Od tega dneva je tako rad čital knji-da so se 11111 stražniki smejali ogokrat je dobival tudi pa denar. Za božič je dobil r, in v njem je bila skrita fia mapa okolice od trd-ter pot proti avstrijski Konečno so mu poslali obrisačo, ki je pa bila na-□ narejena, da se je da-i in porabiti kot vrv
no. na novega leta dan. je
bil pilo in žago. vse skrito v velikem »letniku nekega leposlovnega lista.
Popoldne na novega leta so bili častniki trdnjave zbrani pri zabavi. Lux se je takoj spravil na delo. Zagati je pričel omrežje, kar ga je vzelo cele štiri ure, ker je moral vsako minuto prenehati in poslušati, če se ne bližajo stopinje stražnika. Konečno je prežagal največji železni kol omrežja, hitro pristavi lestev poleg okna in* se spusti na tla. Toda pred njim je bil še zid. in na tem zidu je korakala straža. Pogum, samo pogum! Straža koraka, in z mogočnim skokom je Lux na zidu, drugi skok ga prinese na tla. Ko je bil še v ječi je pregovoril nekega stražnika, da mu je prinesel kmečko obleko. To je sedaj oblekel in pobegnil.
Kako je prišel stotnik na avstrijsko mejo, ni znano. Nekateri pravijo, da ga je v bll-žini čakal avtomobil, drugi pa pravijo, da je šel do bližnje železniške postaje, kjer je kupil listek tretjega razreda za Avstrijo. Francozi se sedaj veselijo, Nemci pa kolnejo.
V zemljiški knjigi.
Ah, vi jurist i, — suhoparni ste in brezčutni! Pa kaj — brezčutni? Trdi in tesnosrčni, malostni in brez — poezije! V prahu svojih aktov si morite ves razum za poezijo!
Med tem govorom je pobiral dr Sever drobne dominske kamenčke z mize ter delal ž njimi pred seboj umeten obok.
Njegov sosed pri mizi in dosedaj soigravec, advokat dr. Pavlin sp je vžigal vnovič svojo dolgo pipo, in malo hudoben smehljaj mu je zaigral okoli usten po prijateljevem ogovoril.
Oba sta bila mlada moža in sta živela v majhnem trgu ob svoji praksi. Sleherni večer
domini, ' večidel sama! ako se ima^^uridružil ta ali oni oženje jf^^^pdnik o v ; ona sta
e, akoravno je bil j^^^i^Hvet že zdavnaj uge-staneta več dolgo
[j, v tebi se je oglasil navadni neizkušeni filister, ali pa nekdajni ognjeni gimnazijec; prvi vidi le naše rubeini in nase ekspenzare — ti sicer niso tako suhi, — in gimhazi-jalci so prepričani, da je paragraf pegazu — konjska smrt. Verujte mi dragi, tudi v pan-dektih boš našel poezijo, če jo bos hotel: saj jo najdeš tudi v brezzobnein polomljenem glavniku, ali pa na umazani cunj i« ki leži za hišo na smetišču."
Odvetnik se je pri teh besedah ozrl preko svojih naočnikov v prijatelja ter molče vlekel iti miz pipe.
'Mlalia, ne bodi smešen' oporeka ter porine od sebe kup kamenčkov, v katerega se je bila ravnokar podrla njegova umetna stavba; "Apol v vašem ineujiškeni zakonu---
"Ravno tako, kakor v tvoj mix "vomica ali v brozgi j i — za uha — seveda."
Smejala sta se oba.
"Pa nikar ne misli, da se šalim, — kar tako tja v en dan," povzame zopet dr. Pavlin pogovor; "dokazati ti hočem na-k rat ko, da prav pri nas v na-š'h prašnih suhih aktih, ali v enem samem izpisku najdeš lehko cel roman — tragedijo, da, da. večkrat tragedijo; suhi lapidarni stil naše uradne pisave ji ne daje nobene barve —niti tendence, niti okoliša — in morda prav zato še bolj pretresa bravea. ki jo slučajno zasledi."
"Radoveden sem."
Smehljaje si je uigal zdravnik smotko.
Oni pa je pripovedoval.
Saj veš, kaj je zemljiška knjiga? Oni nezmotljivi zapisnik grehov vsacega, kdor imenuje kaj nepremičneg-a — kos zemlje svojo last, zapisnik, kjer se
.... —in ta-------
—	brišejo. Izpisek iz take zemljiške knjige sem 'imfcl danes pred seboj, v katerem je v kratkih treh stavkih zapisan cel roman; — pa stoj! O tem izpregovorim pozneje."
Odvetnik je prijel svoj kozarec ter ga na pol izpraznil.
"Znojilčevo posestvo poznaš? je nadaljeval potem. "Tamgor nad trškim mlinom stoji polomljena koča, pa sveta je mnogo okoli. Pred tridesetimi leti je bilo to posestvo brez dolga, — brek vknjižene-ga namreč, in stari Znojilec baje tudi drugih dolgov ni imel, ampak še kaj srebrnega v skrinji in pri ljudeh okoli tuc|i kaj izposojenega.
Imel je dva sina — Tomaža in Matevža, in ker mu njegova prezgodaj umrla žena hčere ni bila porodila, si je bil vzel tržaško rejenko v hišo Krščena je bila že v najdenškem zavodu v Trstu na nenavadno ime Adelajda, in ker prKrmka ni prinesla s seboj na svet, so ga ji dali tudi tam; zvali so jo: Adelajda Adel. Doma pri Zno-jilčevih pa so imeli preokorne jezike, da bi pravilno izgovarjali to ime; — klicali so jo Laj-da.
Ta Lajda je vzrastla z domačima sinoma s Tomažem in Matevžem, kakor vzrasto povsod kmet.ski otroci. Ti vse to prav tako veš, kakor jaz. saj sva tudi tako vzrastla.
Znojilec je umrl. Hrast ga je hi! potil, ker ga je nerodno sekal, in tri dni pozneje je ponesrečen ni izdihnil svojo dušo. Prej pa je napravil oporoko. Tomažu je zapustil domačijo, Matevžu izgovoril dote tristo goldinarjev in I.ajdi tudi dote petdeset goldinarjev. To je bilo tedaj mnogo.
Otroci so bili še mladi; Tomaž je bil sicer že izpolnil dvajseto leto. pa Matevž je imel sedemnajst in rejenka Uajda dvanajst let. Tomažu je jerob kupil leta ter ga oženil, Matevž in Lajda pa sta šla služit. Doti njihovi je sodišče vknjižilo na Tomaževo posestvo, na prvo mesto seveda, ker doslej tam nobenega dolga ni bilo.
To je tiila torej prva vknjižba v* zemljiški knjigi Znojilče-vega posestva — prvo dejanje ali poglavje v romanu, v tragediji, ki ti jo pripovedujem.
Tomaž je gospodari doma, dobro in slabo, kakor je letina nanašala, in kakor so mu oni srebrnjaki prihajali, ki jih jc terjal po očetu. Tudi dota, ki jo je bil priženil, je nekoliko časa pomagala. Pa dendrja je bilo vedno le manjyin čez pai let je Tomaž ie drugod na peh sod iskal: malo sicer ,pa — z dolgom je. kakor s samosevo konopljo, — pravi naš krčmar.
Tako je minilo šest lft. In tedaj je usoda storila, da Zno-jilčev Matevž ni imel nobene službe ter je prišel domov k bratu Tomažu. Za hlapca se je ponudil in ostal. Imel ie triindvajset let.
Tam gori na Olševku, — ti veš kje je, komaj ur ood tod.
—	pri Hrnotu je služila Znojil-čeva Lajda. Osemnajsto leto je bila je izpolnila — in ti tudi veš, da je to krasno število: osemnajst let! Če imaš še kaj fantazije — misli si jo pav živo!"
"Prijatelj, ne bodi sentimentalen!" se šali zdravnik. "Pripoveduj —"
"Ah, prav kratko bode! Tur kaj v trgu je bil semenj in popoldne je prišel, kakor drugi fantini, tudi naš Matevž setndol z Znojila. Svojo pipo je tlačil ter gledal, kje ,bi si ceneje kupi kos sukna."
"Oh, glej no — Matevža!" ga ogovori zala deklica ter obstoji pred njim. "Odkod si pa ti prišel?"
V eni roki je nosila dva velika lonca, v drugi pa nekaj kosov usnja in npar sirovih podplatov. Stisnila jih je pod drugo pazduho ter pomolial Matevžu svojo rjavo, žuljavo desnico.
"Ej, Lajda, komaj sem te spoznal!" je dejal leta, stisni! ji roko ter je ni izpustil. "Štiri leta se nisva videla."
"Morda bo res šti|jse smeje ona, in Mlatevž se ni mogel nagledati njenih belih zob, malih usten in zardelega lica.
Znojilčevih in kako pri tovih in kaj je kupila danes Lajda in misli kupiti Matevž.
"Pa za vino boš vendar dal, preden se razidteva?" pravi deklica veselo. "Ce boš pila?"
Matevž je res dal za bokal vina pa izpil ga je skoro sam. Spremil je deklico potem nekoliko pota.
"Pa k nam kaj pridi!" je dejal, ko sta se ločila.
"Po piruhe morda!"
"No le pridi!"
In šla sta na desno inn levo.
A Matevž ni čakal piruhov, niti Velike noči.
Semenj je bil v pondeljek, in že v soboto večer proti polnoči je potrkal nekdo gori pri Brno-tovih na malo okence v hramu, kjer je spala dekla.
Spoznala ni kdo trka, toda cula ga jc takoj. Trikrat, štirikrat je zaropotala majhna, zatemnela šipa v oknu, pa deklica je le brez sape poslušala, kdt> se bo oglasil. In sedaj je orti 'zunaj zašepetal nekoliko besedi, in že je bila iz postelje pri oknu.
"Ko bi te kdo videl? Oh, pojdi, Matevž, pojdi Matevž!" je šepetala.
Pa on ni šel; proti jutru sto-prv, ko jc gozdni jereb začel piskati doli v košatem bukovju. In prišel je zopet. — sleherni teden, — tako okoli polnoči, ter čakal da ga je potegnil hladni jutrnji pis. Šlo je že na pomlad.
Veliki pondeljek je prišla Lajda res po piruhe na Znojilo; Matevž je bil tudi d<oma. Pa deklica ni bila nič kaj vesela, in tudi lice njeno, časih tako. kakor rdečipiruhi, ki so jih ji dali v robec ni imlo več te barve.
"Ali si bolna?" je vprašala Tomaževa žena.
"Ah, ne, — pekli smo veliko," je odgovorila ona ter gledala v stran.
Matevž jo je proti večeru spremil čez hrih. Molče sta korakala d^ug poleg drugega, in tudi Matevža je nekaj težilo. Pipo je vlekel, toda tobaka ni bilo v rijej!

Zakaj smo mi vedno zapo-sljeni? Pošteno delo in cene so povzročile, da so bili naši prosfori vedno napolnjeni tekom leta. Vaši prijatelji so bili pri nas. Vprašajte jih. Začnite novo leto pravilno. Pridite, da zastonj preiščemo vaše zobe, predno greste kam druga. Mi delamo, kjer drugi ne morejo. Mi imamo radi težavne slučaje. Mi vam damo zobe, ki so tako naravni kakor vaši lastni, Ženskna postrežba. Govorimo slovensko, hrvatsko, poljsko, češko in nemško. Odprto od 8. do 8. V nedeljo zaprto.
RED CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje
The Pornback & Buckholz Co,
PLUMBERJI
Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojakom.
7100 St. Clair av.
Bell Phone East 3365
NAZNANILO.
Naznanjam vsem rojakom, da sem pričela izdelovati naj-finije smodke na svojo ime.' Poprej sem bila uslužbena pri J. Breskvarju,. sedaj pa imam lastno izdelovalnico avstrijskih smodk na 4602 St. Clair ave. Fact. No. 197." Smodke, ki jih izdelujem, se imenujejo "Lun-der-Adamič". Slovenskim gostilničarjem se priporočam v obila naročila.	(13)
Mrs. Fanny Trbeinik, 4602 St. Clair ave.
* %
za Ameriko in sta
Spreema toŽ^e — Zagovarja in tnlmali n« »od v„ _ odiko nine od kompanij m ponesrečene pri delu. — kupoprodajne pogodbe, proiqje m oprost te> vojn Itd. liti rja dolgove tukaj in t starem kraju. — Izvršuje vsa rtroko spadajoča del*. Cen«> vedno smerne. Svoji k
5241 Butler St.
bull phone 7-r pisk

Angleščina brez učil
.	Po navodilu slovenako angleške slovnice, tolmača in angleško n J vaija. Knjiga trdo t platnu vetana stane 11, — in jo je <
I	V. J. KUBELKA, 5» w. U5 St, New Tort,
j|	■■■■■'" Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik.

Največja slovenska trgovli in pogrebni zavod.
Razdeljena v dva dela Id v polni meri s najfinejšimi prtpra preskrbljena. Trgovina za nakup pohištvi, orodja, premog, po« barve stekla ln drugo. Pogrebni zavod Je x najfinejšimi prlpra preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepše sprevode v tadovolj t Judi j, zaknr Imamo brei števila zahval. Za vsaki slučaj imamo ambulance in fine kočije. Trgovina odprta 006 in dan. Se <%am -vsem Slovencem ta itomiUm društvom.
A. Grdina,
Tel. Prtnceion 1*81. Bell East 1881
SLOVENSKI KROJAČ
JOHN fjORIMIK,
6106 St Clafr Ave.
Priporočam so viem rojakom v nakup lepih, modernih In trpet* nlh .lesensklb In rimskih oblek ter sulcenj. Prodajam obleke po meri In to narejene. Priporočam se stavnim društvom v nanravo uniform In Izvršujem vsa druga krojaška naročila. Priporočan tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebščin.
edini Založnik vsbh sokolskih potrebščin.
Tel Princetbn 2402 W.
SVOJ K SVOJIM?

.--j- 11
Naprodaj imam veliko zalogo doma narejenega vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenih držav. Vsa naročila izvršim hitro in točno. Vsem rojakom se za obilna naročila.
. SKtBE, 960 iv«""0* Rd-5 f01"'^
Colilnwood, OMo
-J ._".____________■	__;„..................-.'jftig
Ali imate električne žice v vaši hiši ali rabite še volno kako slabejo luč. Opustite to! Prosto plame, ki gori v sobi, povzročuje slab zrak, do-čim velja elektrika ravno toliko in je zraven va«h vrat. Sporočite nam, da napeljamo žice, ker s tem si prihranite denar. Ce stoji vaša hiša na mestih kjer imamo mi napeljano elektriko, kreditiramo 15 odstotkov pri prihodnjih računih za elektriko kot odbitek stroškov za upeljavanje žic, če k delo narejeno pod pismenimi pogoji, odobrenimi od nas in če kredit ne sega $15.00. To pomeni prosto električno luč za več mesecev pri — nem gospodinjstvu Za podrobnosti se oglasite ali telefonirajte ni 4360 ali Central 5860.
The Illuminating Co.
navad-
Sales Department



-
»ovljena 13. lovembru 1910.
Glasni sedež: Cleveland, 0.
—■
ednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. edsednik MARTIN COLARIC, 1156 E. 62nd St.
RRANK MlATJAŠIČ, 1204. 61st St. likar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. ajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spfcef Ave.
Nadzorniki:
\NTON OŠT 11^6030 St. Clair Ave.; FRANK ZORIC, 1365 E. 55th St.; JOHN CUCNIK, 6204 St. Clair Ave.
Bp y .	i	'	'
Porotniki:
^TON AHČIN. 6218 St. Clair Ave.: ANTON BENCIN, 14 IJamilton Ave.; FRANK ZIBERT, 6124 Glass Ave.
Pooblaščenec ANTON OR DIN A, 6127 St. Clair Ave.
hovni zdravnik J. M. SELIŠKAIR, 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi naj se pošiljajo na glavnega tajnika.— Vse denarne pošiljatve in nakaznice naj se pošiljajo na glavnega blagajnika Zveze. — Zvezino glasilo "CLEV. AMERIKA".
IZ URADA S. D. ZVEZE.
& Naznanja se vsem članom in članicam, da se gotovo vde-iijo svojih sej v mesecu februarju, ker na teli sejah bodo »ili vsak en iztis Zvezinih pravil. Ob enim opominjam vse, da vpoštevajo točko, ki je seveda povsod najbolj važna, namreč, da redno plačujejo svoj asesment. Zvezi na pravila so zelo stroga radi plačevanja, zatoraj bratje in sestre, vpošte-. vajte to ter poravnajte vse zaostalo pri prihodnji seji. Pravila zahtevajo, da vsak član plača mesečnino za tekoči mesec,
Z bratskim pozdravom
Frank Matjasič, gl. tajnik.
1?" vpraša zdravnik ze
^oli* pod klancem se je hotel vrniti.
Tedaj pa je Lajda postala, z rakami zakrila obraz ter brid^ ko zajokala, da so ji solze kapljale mer rjavimi prsti.
"Kaj ti je?" je dejal Matevž, pa pogledal je ni, ampak z nogo je brcal v brinjev grm, ra-poleg steze.
"Saj veš — kaj!" je ihteč odgovorila.
Matevž je zaklel, pa le venomer suval s peto grm.
"Jaz bom šel stran, na HrvaŠko — ali kamor —" "Pa jaz, Jezus Marija!'' Jok je fanta razburil in smi--se - niti j« dekle: "Ej. kaj vzdihovala. — morda pa ni tako!" je dejal, da bi utešil tudi svojo vest in skrb.
Lajda si je obrisala lice ter se »bmila navzdol po stezi.
Ločila sta se brez pozdrava, ne da bi se pogledala ali pa roki podala.
Matevž je nazaj grede par-. krat poluglasno prav grdo za-vrhu hriba pa je zanka 1,
da ie odmevalo od bližnjih bre-
Leto pozneje pa ga ni bilo iveč doma ; pravili so, da je šel na Hrvaško hraste sekat Prej »pa je bil r. Znojilčevo Lajdo in ! jerobom« ki so ga bili post a-ifi njenemu novorojenemu o-raku. fantiču, — sklenil sodno vnavo: odstopil je otroku svajo doto vknjiženo na brato-posestvu ,in s tem je bil 11 tudi. vsega daljšega plavanja. Jerolr je vknjiiil to pravico v zemljiško knjigo, — i tu imaš drugo intabulacijo Znojilčeveni posestvu.
ali
hočeš drugo poglavje naše-romana, pisanega v zemlji--knjižnemizpisu. In tretje ni izostalo." — Doktor Sever je bil že poza-svojo smotko ter je le po-al.
uO Matevžu do današnjega jii bilo več ni duha ni slu-—, šel je po svetu. Bog ve — stara povest! Pravili >, da se mu je prav tako zgo-kaokr njegovemu očetu: ivo ga je ubilo tamdoli v voniji. Pa za to se ni nihfce x\ — saj ni imel premo-
Lajda je zdavnaj umr-; sušica jo je pobrala; Bog vedi, katerim roditeljem je bilo ubogi rejenki zahva-za življenje, in za sušico? /o j o doto je bila porabila v szni.
)stal je sedaj še mali Lukec, 1 in Matevžev sin. Krstiili tako, ker ste je bil prav Luku porodil. Tomaž ga je vzel na Znojilo; imel fant denar pri njem ni bilo obresti plače-je sam oskrboval.
po
va
"Jaz," odgovori odvetnik hladno; "kiipcev ni bilo, in zato je šlo poceni!"

-
IHBnMHnmBHniw
Concord vino po 80^ galona, zelo fino Niagara vino po $1.20 galona na drobno. Vse moje
jc siu jjuvcui i	...	. .
"Ah, - poezija, poezija!" je Je pristno, dobro in iz-vzkliknil zdravnik, in razšla sta de,ano iz »ajboljsega grozdja.
JOS. KOZELY, 4734 Hamilton ave. (30)
se vsak
proti svojemu Konec.
domu.
deli, po leti so pasli, v šolo hodili in pozneje, ko so bili malo odrastli, tudi skupaj na vasi fantovali.
Z Znojilčevim premoženjem pa je šlo navzdol — rakovo pot. Mož ni pil, pomagati pa si vendar ni mogel. Gozde je posekal, časih je vso žetev prodal — kar stoječo 11a polju — obresti, ki jih plačevati ni mogel, je preobrnil v glavnico, in tako je bil še komaj na površju, — da je še plaval, — dokler ga kak upnik ne porine v dtfo.
Predlanskim pa — tebe še ni bilo tu v tem dolgočasnem kraju ,— so se stepli farttje
na Oiševku, prav pri Brnoto-vili. Drugi rod je sedaj tam, in tudi drugi rod je tja pod okna hodil in se pretepal. Pa usoda, usoda! Znojilčevega Lukca so ubili. — prav tam, kjer je nekdaj njegov oče va-soval. Se li ne šali usoda z nami ?—
Lukec je bil mrtev, zapustil ni oporoke, za to pač časa ni imel. Toda premoženje njegovo je ostalo: onih tristo gojdi-narjev starega denarja vknjiže-na dota njegovega očeta Matevža.
A Lukec je bil nezakonski otrok, in tak nima drugega zakonitega dediča, nego mater svojo; le ta je bila pa že tudi mrtva. Torej zapade po naših zakonih premoženje erarju, državni blagajnici, ali cesarju — kakor pravi naš kmet.
I11 erar se je res pobrinil za to dedščino. Po končani obravnavi je vknjiiil svoje pravice do lučeve terjatve pri Znojilčeveni posestvu, zapalo dedščino. kaduciteto imenujemo mi juri-sti tako stvar, — in potem je tožil za denar.
In ta vknjižba je tretji — zadnji del mojega romana ali če hočeš, moje tragedije.
Epilog še pride in ta je kratek: <lanes je bilo Znojilčevo posestvo pri zvršilni dražbi zaradi te erarjeve dedščine prodano. Jaz sem bil navzočen in sem pregledal zemljiškoknjižni izpisek -— ekstrakt. ii iz njega s^eni bral v kratkil treh vknjižbah to, kar sem t pripovedoval. In ti praviš, da pri nas, v našem rokodelstvu ni poezije!"
Prijatelja sta nekoliko časa molčala. Živo pripovedovanje odvetnikovo je bilo zdravnika genllo.
Doktor Pavlin pa si jc vnovič tlačil pipo.
"Pozno je, pojdiva!" pravi zdravnik. ,
Odša sta počasi iz krčme in zaspana točajka je zaprla vezne duri za njima.
Temna brezmesečna noč je bila. pa nebo vendar jasno, in brez števila, zvezd se je leske.
Mali jglasi,
NAZNANILO.
Naznanjamo vsem clevelend-skim Slovencem, da smo ustanovili slovensko, narodno pevsko in podporno društvo "Edinost". Katerega mladeniča veseli izobrazba petja, postane lahko društvenik. Kdor hoče biti društvenik, na) se oglasi pri prvem tajniku Fr. Makse, 4229 St. Clair ave. Seje se vr-še vsako drugo nedeljo v mesecu, pevske vaje pa vsak torek in petek.
Novi ura-dniki za leto 1912: Fr. Kukanja, predsednik; Fr. Vihtelič, podpredsednik; Fr. Makše, prvi tajnik: J. Pečnik', pom. tajnik; Avg. Vovk, rac. tajnik: Fr. Pavšič. blagajnik. Nazorniki: ' Jos. Janežič, Fr. bavrič, John Mišmaš."
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu. da sem otvorila novo trgovino s svežimi cvetlicami, venci, šopki za neveste, itd. Priporočani se rojakom v obilen poset. Postrežba točna in cena.	(11)
Jožefa Turk, 5906 St. Clair ave.
FRANC M. JAKŠIČ Slovenski tolmač pri sodnijah. 3922 St. Clair Ave.
Naznanijo.
Za svatbe, krste in društvene veselice se priporoča prav izvrstna kuharica ki je popolnoma izučena v tem poslu in postreže vsem gostom v najboljšo zadovoljnost. Rojakom priporočamo to slovensko kuharico. Vprašajte na 4106 St.
(11)
ClaTr ave.
NAZNANILO.
Naznanjam vsem slovenskim družinam, da sem dobila iz Columbusa, Ohio, državno potrdilo, da sem popolnoma opravičena opravljati vsa dela, ki so poverjena izkušeni babici. Slovenskim družinam se torej za enake slučaje priporočam. Dobra postrežba zajamčena.	(10) Frančiška Zupan. 6128 St. Clair ave.
ZAHVALA.
Podp. dr. Srca Marije se najprisrčneje zabvaluje vsemu občinstvu, ki se je v tako polnem številu udeležilo naše veselice. Posebna hvala vsem posameznim društvom in dr. sv. Jožefa, ki je prišlo v tolikem številu 11a pomoč. Srčna hvala g. Fr. Butali za dobro tjodbo, se zahvahijemo dr. Žal. M. Božje, ker nam je društvo poslalo izvrstne natakarje. Se enkrat zahvala vsemu občinstvu.
Odbor.
Soba se da v najem. Poizve se pri August Kaušek. 62oj St. Clair ave,	(n)
Iz urada dr. št. J. S. D. Zveze.
Naznanja se vsem članom, da se vsakdo udeleži društvene seje, ki se vrši v nedeljo, 4. februarija IQ12. Pri tej seji se bo govorilo o važnih stvareh. Člani so prošeni, da povedo eden druzeimi o tej seji. , J. Žulič, preds.
Prirodni zakon
je rednost; *o je tudi zakon na šili teles. Naj vam jetra ali čre-va postanejo neredna iz kate rega koli vzroka, pa kmalu slede neprebavnosti, žolčnica, zapeka, kožni spahki in druge ne-rednosti. Po prvem znamenju neredne potrebe so uživala Se-verove jetrne krogljice(Severa Liver Pills). Pomorejo vam po prvem popitku. Cena 25 centov Na prodaj v lekarnah vsepov
viNor
Slovenec, krojač, želi primerne službe pri kakem krojaške,n obrt vi. Je popolnoma zmožen svojega posla. Obrnite n: Vincenc Arko, 33 — 13th St. Newark, O.	(11)
Zavarovalnina za predpise.
Zavarujete se pred ognjem, nesrečo, za življenje, toda kako se zavarujete glede zdravniških, predpisov, ki vam jih izroči zdravnik? Lahko si zavarujete svoje predpise brez posebne cene. če prinesete te predpise v Guentherjevo lekarno, vogal St. Clair in Addison Road. Treba vam je prinesti vselej te predpise v zanesljivo lekarno, kjer dobite poceni in kjer je lekarnar odgovoren. Zdravilo se mora narediti natančno tako, kakor zdravnik predpiše, ker sicer zdravila ne pomagajo mnogo. Lahko trdi-nio, da dobite ravno isto, kar doktor za vas zahteva, če kupite svoja zdravila v Guentherje-vi lekarni, vogal Addison Rd. in St. Clair ave.
Avstro • Amerikanska
Črta.
NnjpriprnvnejSa in 'nicciiejia parobrod-. na črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-wYorkom, Trstom in Reko.
Hrzi poštni in novi parobrodi mi dva vijaka:
Cesar Fran Josip I. odpelje prvič iz New Yorka 20. aprila '12.
Vsi parniki ima jo brezžični brzo-jav, električno razsvetljav o in ao moderno urejeni. — Hrana je domača. — Mornarji in zdravniki govorijo slovensko in hrvaiko.
. v I	■	* * -
Za nad al ne informacije, ceoe in votne
listke' obrnite ac na noi zuiitupiiike ali pa na:
mm ms. * ct*
(III'I Alt's, 2 Wislligtii St., Niv Yftk
■
Naznanilo in
1 ■ i.
£ilo. i
jHHWMT
Spodaj podpisani se priporočam vsem rojakom v Clevelandu, posebno pa v Newburg in okolici ter vsem rojakom po Zjedinjenih džavah v obilen nakup lepe zlatnine. Imam vsakovrstno urno kolesje, kakor je rojakom po volji, najboljšega izdelka. Imam na izbero lepe verižice, obeske, prstane, z jednotnim znakom. Posebno se priporočam ženinom in nevestam v nakup poročnih prstanov, in pri meni bodete bolj postrežem kot pri krivonosnih. Nadalje prevzamem vsakovrstna popravila, za kar jamčim. Dobijo se tudi grafofoni in slovenske plošče. Rojaki, ne pozabite gesla: Svoji k svojimi Podpirajte domače ljudi ne krivonosnih.
Jofe. Marinčič, 8101 Marble ave. S. E.
Cleveland, O.
giijiiisi 111:11 :ii'itiiifii ;i!!p:t: ,ii!t !iiiK:iiiiiai in isnmn^
Kruh kakovosti.
Poskusite cd hlebec
VIENNA kruha.
xsmxeexm.
u/.Ok KOjAKi-
&PO Uolgeiu
ml Jr in»*«' CHo iznajti pr« in nftjtaljft* sr«dttTO n ras IU. proti tsp» dfanju las it. st odstranit«« luskin m glavi
Ki ura in pomad*. od kater« resnične nmftktm in Sensklm sraatejo lepi Is •Je; ravno tako moškemu srastej« lepi brki In brada. Revittatisem 1 ro kak In nogah se popolnoma odstrani ravno tako kurja o£«sa, ozebline bradavice ln potne note to idravil< hitro odstrani. yprsia}te pri
J. WAHCIC, 109a G. 64th b
Cleveland, Ohio.
n* m a i iti ii»iii tu -ita! ■!■ tu :ii ni cr nnntim m m m mm m n-1:
Evropski način zdravljenja bolezni.
Zdravljenje kroničnih bolez nij, krvi. strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega -človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovškili električnih kopelji, elektro-magneta. z vdihavan jem ozona, vibriranjem. X žarki in z vsemi drugimi metodami .ki se rabijo v slavnem kar lovskem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu. Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Treningu. Vse to zdravljenje dobite pri
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg.,
746 Euclid
1
S vel svak dan pri grocer jih.
CN3«cobCd«bBHrtng^.
(JSfl
ps
I
SLOVENSKI FOTOGRAF.
#122 ST (LAIK ATE. X K.
IsuMtne ilike za zenitbe in družinske slike, otroike <t\kc, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano
NAROČUJTE "AMERIKO.1
■■jf.mj ">
^W^^-tHH-^HH-^i'l-l 1 HI I 11 1 |f
4* 4»
4»
Kdor od rojakov;;
še ni pil naravnega domačega vina ali pristnega Kra-karjevega brinjevca, tropinjevca ali drožnika, naj nikar ne pozabi vprašati nas, glede cen, predno se obrne kam drugam.
Mi jamčimo za vsako naročilo. Ako se vino na potu pokvari, nadomestimo ga z drugim.
Mi smo prepričani, .da vsak novi naročnik, kateri enkrat od nas naroči, ostane vedno naš zvesti odjemalec zato, ker je vedno z pristnim domačim blagom postrežen. Prepričajte se sami.
PRVA SLOVENSKA DRUŽBA
The
Ohio Brandy Distilling
Company. .6102 St. Clair Ave Cleveland, O.
Ali |>.i pr' sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodajalci za Ameriko: Rum fr Pr ndergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The S jvenian Liquor Co. Joliet, IU. Fra * Petkoviek, Waukegan, 111 .	A Justin. Rock Springs. Wjro.	'
♦ Ml IIIIHIII11 H I H1H>

+ * + + + + + +
4 *
+ *
4» +
* + + + * * * *
Uedno zabtevanjt
Jako malo je na svetu zdravil, katerte bi ljudje vedno zahtevali, v vsakem letnem času, po vseh deželah in med vsemi razredi ljudij. Najboljše znaao tako
zdravilo je
Trinerjevo Ameriško GRENKO TINO, m
Vzrok tej neprestani zahtevi je, da je to zdravilo velike koristi v toliko različnih človeških boleznih. Ker je narejeno iz čistega rudečega tina in zdravilnih rož, je namenjeno za zdravilo in za ojačenje bolnih organov oti slabe prebave. Ozdravi
bolečine v želodcu,
\	slab počutek po jedi,
izbruhe,
vetrne kolike, .
neprebavnost,
zaprtje,
nervoznost.
zgubo apetita,
slabosti.
Urejuje sistem prebavljanja. Je velike vrednosti v vseh takih boleznih, kjer opazite neprestano slabost telesa in kadar je kri nečista. Rabi naj se pr/ vseh želodčnih boleznih, jetrnih in ki dar kri ni v redu. Po lekarnah.
Zavrnite poceni in brezkoristne ponaredke.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.
: M

v~. i
Uradne ure:

■ . . " p :

■d' Ujr
e prične
a	'
1.
februari ja
1912.
Ženske obleke in suknje.
Ženske obleke s kratkim ali dolgim že-ketom s svilo podvlečene, vredne od $18.00 do $25.00 vsake barve in velikosti sedaj po...................
likosti sedaj po....................
Ženske obleke s satenom podvlečene, vsake barve in velikosti od $12.00
do $ 18.00, sedaj po............
Ženske suknje črne, modre ali rujave s svilo podvlečene in fino nakinčane
od $13.00 do $16.00 sedaj po.......
ženske suknje fino nakinčane do $10.00
vredne sedaj samo................
Ženske suknje črne $8.50 vredne, po.. Ženske suknje vsake barve, samo nekatere itevilke, večinoma za srednje ienske od $8. do $15 vredne po....
$12 50 .99.90
$9,00
«7.90 $5.75
$4.25
Ženska krila (kikle)
Ženska krila iz finega blaga črne ali voil
$10. do $12. vredne sedaj samo----..#8.75
Ženska krila iz finega volnenega blaga, razne barve, vsake mere in dolžine
od $7.00 do $10. vredne sedaj po.....$4.45
Ženska krila vsake barve in velikosti
od $4.50 do $6.00 vredne sedaj po... .$2.98 {enaka krila vsake barve in velikosti od $3.00 do $4.50 vredne sedaj po.. . .$1.98
Ženske obleke v celem (Princes)
Ženske obleke iz finega volnenega blaga vsake barve, vredne $15.00 do
$18.00 pri tej razprodaji po..........$9.95
obleke v celem iz svile, nakin-_ po najnovejšem kroju od $15.00 vredne, sedaj po.................. • $7.50
Otročje suknje.
Suknje zadekleta od 14. do 16. leta iz
volne $3, $4. $4 50 vredne sedaj po----$1.69
Suknje za dekleta od 6. do 14. leta« baržunaste, podvlečene, od $5.00 do
$7.00 vredne sedaj samo...............$4.25
Otročje suknje od 2. do 6. leta baržunaste in druge, vredne od $2.00 do
$3.00, sedaj po.................... • $1.50
Otročje suknje iz žameta, vse barve od $1.75 do $2.25 vredne, sedaj po. . $1.19
Kovtri in blanketi.
Kovtri iz roiastega satena na obeh straneh dobro livani, vsake barve
vredni $3.75, sedaj po...............$2.98
Kovtri iz križastega satena, vsake barve $2.00 vredni po ................ $1.50
Dobri kovtri, pisani na obeh straneh
$1.50 vredni, sedaj po.................98*
Čisto volneni blanketi razne barve, od
$5.00 do $6.00 vredni po............$2.95
Pol volneni blanketi, sivi ali križasti,
polna mera, $2.50 vredni po.........$1.98
Blanketi debeli in teški, rujavkaste barve, $2.00 vredni po........ ......... $1.39
Sivi ali rujavi blanketi, trpežni vredni
$ t . [ 5 sedaj po........................79*
Sivi ali rujavi blanketi, prej 50^ sedaj----38*
Blanketi za otroke, 25^ vredni, sedaj po . .17*
Moške srajce.
Mo&ke srajce iz najfinejšega blaga,
$1.50 vredne sedaj po...............$1.39
Moške srajce bele ali pisane vredne
$1.00, sedaj po.......................79<*
Moške srajce križaste in po dolgem
pisane $1.00 vredne po...............49*
Moške srajce bele ali pisane vredne 50Č sedaj po.............. ..........25*
•, - ; ■

MHHiBHHBBHHHHHBHHHHHIHHH1
Skenil sem, da priredim letos veliko razprodajo ker imam ogromno zalogo zimskega blaga. Vsak-do, ki sedaj kupi, si lahko prihrani eno tretino ali eno polovico denaija pri tej razprodaji.
Še nikdar poprej niste imeli take prilike. Pridite in oglejte si, da je
to vse resnica.
NEVESTE, POZOR!
Za vsako nevesta je sedaj najlepša prilika, da si nakupi vse potrebščine za poroko. Imam veliko zalogo finih svilnatih oblek, volnenih in šlinganih, ki se sedaj prodajajo po
jako nizkih cenah. Svilnate obleke so lepo nakinčane po najnovejšem kroju, d*	Rf)
katere so vredne od $25.00 do $30.00, veljajo sedaj....................^ I LiVU
$8.45
$6.75
sedaj
sjedaj
Volnene obleke sive, bele ali modre, od $12.00 do $16.00,
Volnene obleke vsake barve vredne od $10.00 do $13.00,
Ako kateri nevesti gotova obleka rte ugaja, je tukaj šivilja, ki bo obleko v najkrajšem času in po najnovejši modi izdelala, in tudi na dan poroke nevesto brezplačno splete in opravi. Znižane cene za vence in šopke.
Moiko spodnje perilo.
Moške jopice in hlače, čisto volnene po... 79* Moške spodnje srajce in hlače, posebno debele, vredne 50* po....:.........39*
Moške spodnje srajce in hlače v vseh
barvah, vredne 50? po.................36*
Moške spodnje srajce-in hlače vredne 5o<, sive po..........................33*
Fini moški jopiči - Sweaters.
Moški jopiči, čista volna, vsake barve,
vredni $5.00 do $6.00 po.............$3 75
Moški jopiči, čista volna, vsake barve,
vredni $3.75 do $4.25 po...........$2.69
Moški jopiči, vredni od $2.25 do $4 00
v vseh barvah po..................$1.69
Moški jopiči sivi ali rujavi vredni $1.00
do $1.25 sedaj po.....................79*
Moški jopiči sivi, vredni moč sedaj po... .39*
Otročji jopiči - Sweaters.
Otročji jopiči, čista *'olna, vsake barve
vredni $1.00 no......... ..............69*
Otročji jopiči, -redni 75< sedaj samo.....49*
Otročji jopiči, vsake barve in čista
volna, -redni 65Č po..................39*
Otrrw;}i jopiči vsake barve vredni so^ po.. 23* Vii Deli jopiči za odrastle ali otroke, sedaj polovico ceneje.
Zavratnice - Neck ties.
Zavratnice za moške, vredne 50—75^
sedaj samo...........................39*
Svilene zavratnice 50^ vredne, sedaj po----33*
Zavratnice 25^ vredne sedaj po...........15*
Nogavice.
Nogavice iz čiste volne, jako teške in trpežne, 50^ vredne, sedaj po ... .......39*
Nogavice iz čiste volne, vsake barve 25i vredne, sedaj po..................19*
Nogavice iz čiste volne, sive barve,
25? vredne, sedaj po..............12^*
Nogavice volnene, 1vredne sedaj po.... 10* Nogavice Črne ali rujave io£ vredne po....8*
Moške naramnice, 25c Q vredne sedaj po . . . I V
Moški klobuki.
Moški klobuki trdi ali mehki, vsake barve in mode $3x0 vredni po ....$2.19
Moški klobuki trdi al imehici, vsake barve in mode $2.00 vredni po........$1.39
Moški klobuki jako trpežni, $1.75 vredni, sedaj samo....... ...............$1.23
Možki klobuki fina vrsta mehki ali
trdi $1.25 do $1.50 vredni po............89*
Moške hla e.
Moške hlače vsake vrste od $2.00 do $2.50 vredne po.....................$1.69
Moške hlače črne ali križaste od $1.75 do $2.00 vredne po..................$1,39
Moške hlače vsake vrste od $1.00 do
$1.25 vredne sedaj po...................89*
Moške hlače ali žeketi, modre po.........45*
_ 1
1912.
I
Ženski korseti.
C.B. Korseti American Beauty $1.00
vredni, sedaj po....... ...........
M oder c i visoki ali nizki solvredni po..
Ročne torbice.
Ročne torbice sive ali rujave $1.00 do
$1.50 vredne, sedaj po................ .69*
Ročne torbice sive ali fujave vredne
5o< ali 75< sedaj po...................39*
Ročne torbice 25I vredne sedaj po.......15*
Blago na jarde.
Volnlno blago v vseh barvah in vsake
vrste, $1.00 vredno po............79* jard
Volneno blago križasto 75^ vredno,
sedaj po.........................^3* jard
Volneno blago v vseh barvah 50^ vred-
' no, sedaj po.................. . .39* jard
Volneno blago 25^ vredno, sedaj----19* jard
Blago za obleke, percale, jard široko v različnih vzorcih	vredno,
sedaj po........................7^* jard
Bela kotenir.a jard široka, vredna
sedaj po..........................9* jard
Bela kotenina jard široka, 10^ vredna
sedaj po .........................7* jard
Blago za predpasnike (gingham) 81
vredno, sedaj po................-.6^* jard
Belo pisano blago 61 vredno sedaj po.. 5* jard
Rute in šerpe.
Ruta ali šerpa iz volne pletena ali kri-
žasta $1.50 do $1.75 vredna............98*
Ruta ali šerpa iz volne štrikana, bela ali križasta od $1.00 do $x.25vredna
sedaj samo...........................53*
Ruta ali šerpa iz volne štrikana, bela ali križasta, 50—75< vredne sedaj po.. .33*
ali šerpe, jako trpežne, 25^ vredne, sedaj po.. ......................15*
Zagrinjala za okna.
Zagrinjala, 3 jarde dolga iz finih čipk,
$2.50 vredna po........................$1.89
Zagrinjala, 3 jarde dolga iz finih čipk,
$1.75 vredna sedaj po...............$1.49
Zagrinjala, 2x/2 jarda dolga, trpežna in
jako široka sedaj po..................98*
Zagrinjala, 254 jarda dolga, par za eno
okno ali en kos za okno, sedaj po......78*
Zagrinjala iz čipk ali blaga 21/2 jarda
dolga sedaj po....................,.. 39*
Zagrinjala iz blaga jako trpežna 2% jarda dolga, 35^ vredna sedaj po.......19*
Zavratnice in mufi.
Zavratnice in mufi so pri tej razprodaji četrt ceneje.
Ženski in otročji kloobuki tretino cene ji. Perje za nakinčanje klobukov, $4.00
do $7.00 vrčdno sedaj samo..........$2.19
Svilnati trakovi za nakinčanje klobukov ali lase 25—45^ vredni sedaj po----10* jard
Ženske srajce in hlače.
Ženske srajce iz debele flanele vredne
$1.00, sedaj po................... . .79*
Ženske srajce iz flanela, križaste ali
čiste, 50^ vredne sedaj po..............39*
Ženska krila iz flanela, križasta, 5o<
vredna sedaj po.......................39*
Ženske pletene srajce in hlače 50^ vredne, sedaj po. . ......................38*
Ženske pletene srajce in hlače, 25^ vredne sedaj po...........................18*
Med to razprodajo dajemo tikete ali jih ne zamenjamo

78* 39*
6129 St Clair Ave.
JERNEJ

6129 St. Clair Ave.
5: 'K ■ ,'•' as
Sit ,/m -ijgg^
l, O. Dovolite mi iko prostora v našem li-Clev. Amerika. Dolžnost veže, da se javno zahvalim cenjenim rojakom v Cle-indu in okolici, posebno v Newburgu, ki so iz rijaznosti darovali za oltar lpne cerkve na Primskovem pri Litiji. Darovali so: po $2.00 A. Grdina; po $1.00 F. Gliha, A. Kuhel, Jos Gorišek, A, Potisk, Fr. Juh, Jos. Jerič st. F. jraj, F. Japelj, A. Jane, M. Del-šimauovic J. Resnik, A. Šraj; po $1.50 I. Ovnik, M. Ovnik, A. Skrabec, M. Komat, D.Ster-mole, I. Trlep, A. Gorišek, F. Smrekar, L Zatlar; po 50c A. Baznik, J.Gringler, C. Jančar, Urš. Sirek, F. Gliha, A. Polon-čič, A. Kravčar, J, Jančar, A.
' ■ Seršen, A. Kovač, M. Plut, F. Kužnik. F. Sever, J. Blatnik, Kepa. F. Klemenčič, I. Glt-ha, J. Juh. A. Peskar, M, Da-ničič,- I. Grdina I. Vene, M. Miklavčič, 83 jih je darovalo po 25c, Ig. Praznik 40c, M. Mar-telj 35c, skupaj $60.00.
Vsem ^enjenim darovalcem srčna hvala! Pozdrav vsem cenjenim rojakom širom Amerike. Jos. Jerič in M. Gorišek. nabiralca.
Ekalaka, Mont. Cen. uredništvo. Blagovolite priobčiti pa:r vrstic v korist slovenskemu narodu. Tu pri nas je še veliko homesteadov. Zemlja se dobi pooinoma zastonj. Vladi se plača samo $24 pristojbine. Vsak moški, ako je 21 let star, lahko dobi 320 akrov zemlje, ki ie lepa in rodovitna. Tudi vsaka ženska lahko dobi zemljo, ako je stara 18 let. Tukaj je sama prerija. Raste lepa in gosta trava. Zemlja je ravna, brez kamenja. Najbolj ugodna prilika za naselitev je v zgodnji spomladi, prav lepe in rodovitl ne zemlje je še prazne za kakih 300 družin. Tu bi Slovenci lahko ustanovili slovensko naselbino. Zatorej rojaki, na delo in oprimite se zemlje. Raste tudi vsakovrstno žito. Pšenica, " oves, lan, ječmen, rž, koruza in vsa zelenjava. Sadno drevje tudi dobro uspeva. Za začetek zaddlatuje svota od $300 do $700 v gotovini. Čim več je, tem bolje >e. Torej Slovenci, ki se zanimate za farme in kmetijske stvari, svetujem vsakemu, da se loti kmetovanja. Kdor hoče kaj pojasnila, naj se obrne naspodaj podpisanega, bom vsakemu rad sporočil vse potrebno, samo znamko za dva c«i*ta naj vsakdo priloži za odgovor. Upam, da se bo marsikdo dvignil in se odločil ter prišel k nam. Tukaj nas je že deset slovenskih družin in ena nemška. Pozdrav vsem farmar-premogarjem in tovarniškim delavcem po širni Ameriki.
Andrej B. W. Sušter,
Mill Iron Ranch, •, Ekalaka, Mont.
Ely, Minn. Prosim blagovolite priobčiti v našem cenjenem Ijstu sledeče vrstice: 23. janu-arija je tukaj smrt ugrabila po daljši bolezni spoštovanega rojaka Antona Oblaka. Pokojni je bil že nad leto dnij bolan. Bil je član dveh podpornih društev, Srca Jezusovega, št 2 S. K. J. in. sv. Lovrenca, kari društvi ste 11111 oskrbeli lep
In tako pravi pregovor, da smrt ne iizbira, pač pa pobira, tako je tudi tukaj nagloma pri-~J t in pretrgala nit življenja še enemu rojaku, Ignac Plut. Zvečer, 23. januarija je bil še ;l in se razgovarjal s svojo 10, katero so ravno dan poprej iz bolnišnice pripeljali, kjer se je nahajala nad mesec dni za vročinsko boleznijo. Drugo jutro so pa moža dobili ja za otrpnenjem srca. Pokojni je doma iz Sodražice pri Ribnici. Tukaj zapušča udovo in šest nedorastlih otrok pa enga »brata. Bil je član dr. :a Jezusovega, št. 2. J. S. K. !., ki je priredilo lep pogreb
irija. Vsem ostalim na-
■
ijta v miru in
list "01. Amerika" "Poročati Vam moram izid igre "Večna mladost in večna lepota", katero so priredile naša domača dekleta v nedeljo dne 28. januarija v M. Plutovi dvorani v prid blagajni društve sv. Ane v Newburgu. Udeležba je bila ogromna in uspeh igre izvrsten. Naj toraj ob kratkem omenim posamezne osebe in njih vloge. — Jako težavno vlogo "Sempronija" poganska gospa je igrala gdč. Ivanka Novak, ki nam jo je kot prvokrat-na igralka izvrstno podala. Od nje se boljšega ni moglo pričakovati.	' ujeno hčer je igrala gdč. Mary Sadar, ki pa ne moreni drugače reči, kakor videti jo hočemo še mnogokrat na odru, kajti obnašala se je res kakor že izučena igralca. Vlogo "Fulvija" poganska gospa je igrala ga. Jerina, kar mora vsakteri priznati, da mora biti že jeden prvih organov na gledališkem odru. "Kornelijo" krščansko devico je predstavljala Kozi Boker v splošno zadovoljnost. "Sembilija" iz Kavasa gdč. Ana Sadar. katero želimo kmalu zopet videti, da naš znova preseneti: "Babo" njena služkinja je p aigrala Pavlina Vohanšek inse obnašala, da bi se lepše niti spretna igralka ne mogla. Vlogo "Antonija" krščanska sužnja pri Sem-proniji je proivajala gdč. Mary Siištaršič, ki se je v resnici obnašala, kakor so se morali obnašati sužnji proti svojim gospodarjem. Poganske sužnje: Marina. Afra. Astra, Levina, Kadra in Nigra so igrale v splošno zadovoljnost gldč Ana Fortuna, Zofi Peskar. Mary Novak, Antonija Novak, Antonija Fotruna in Ana Novak: na koncu igre prikazen ange-lja v osebi mladeniča Josip Smrdet Nato je bila splošna zabava in tolažba žejnih grl ter krulečih želodcev. Igra bode gotovo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu; od deklet pa pričakujemo zopet kmalu podobnega razvedrila. Igrovodju Anton Jerina pa vsa čast in hvala za njegov trud. kajti za tak vspeh se je v prvi vrsti zahvaliti učitelju igre. Darovalcem pa. ki so prispevali z raznovrstno pijačo in jedili naša srčna zahvala, katere ne smemo pozabiti izvrstni domači godbi "Orel". Tebi vrli list pa mnogo dobrih naročnikov. Društveni odbor.
-o-
Za Newark, 6.'John Gabrov-
šek. 114 Jefferson St. Za Indianapolis. Ind. Lovrenc Bizjak, 743 No. Warmanav. Za Clinton, Ind. John Jarc.
Box 183. Za država Pensylvania John Batich, R. D. No.i Box 38 Washington, Pa. Za De Pue. 111. Frank March,
Box 295 Za LaSalle, Tli. in okolico A.
štrukelj, 1202 Main St. Za Conemaugh, Pa. Frank
Prestavec. Box 174. Za Steel 1011. Pa. Anton Hren,
21X) So. Front St, ' Za Luzerne. Pa. Anton Vozelj.
.8*0 Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny. Pa. Ignac Podvasnik. 4734 Hatfield. Pa. Za So. Chicago 111. John Golob
3545 — 95 St. Za Waukegan. Tli. F. Grom,
1212 — TOth St. Za No. Chicago Fr. Osredkar.
Box 546 Za Milwaukee in West Allis, Wis. Ant. Hren, 208 Grove St. Milwaukee. Wis. Za Linkoln. Til. Karol Spent.
702 Sherman St. 7a Aurora. Til John Marsieh.
586 No. Broadway. Z a Shebovgan, Wis. lobn
Grandlič, mo No- 8th St. V.a Mohawk, Mich, in okolico
John Kocjan Box 2=; Za Calumet. Mich. John Sler
bene. 706 Oak St. Za Aurora. Minn. Jac Šerjak.
Box 275. 7.a Gilbert. Minn. John Fran-•el. Box 26.
Za Chisholm. Minn. John Arko Box 826,
Za Eveleth. Minn. John Kau-šek Box 615.
Naši zastopniki.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, prodajati knjige, naročati tiskovine <n pobirati oglase v svojih naselbinah.
Za Chicago, Tli. Fr. Mravlja, 2059 W. 23rd St.
Chicago, 111. Za Springfield. 111.: Anton K11Ž-žnik, 1201 So. 19th. St. £a Forest City, Pa. John Oso-lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Manor, Pa. Frank Demšar,
Box 253.
Za Creb Tree, Pa.. John Tome.
Box 94.
Za Ironwood. Mich. Jos. P.
Mavrin. 132 Luxmore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel.
Box 165.
Za Kansas City, Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. Za E. Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Ant.
Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Great Falls, Mont. John An-zac, ,Rainbow, Dam. Za Montevideo, Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,/ 245 Libertad. Za Joliet, 111. John Jevitz
1306 Cora St. Za Bairberton, O. in okolico Al. Balant, 112 Sterling ave. Za Meadow Lands in Cannons-burg Pa. Lenard Lenasi, Box 53 Meadow Lands, Pa Za So. Sharon in Sharon, Pa. - Jakob Peršin, Box 666, So.
Sharon, Pa. Za Beaver Falls, Pa. Nick. Klepec, 1836 — 3rd Ave.
Pa. in okolico,
Iz redarjevih rok v smrt.
9. jan. so iz: Zagreba pod varnim spremstvom poslali do Velike Go ice nekega Srba iz kraljevine. Med vožnjo na železnici je odpremljenec prosil redarja, da sme na hodnik, kar mu je ta dovolil. V Vel. Gorici je našel redar mesto, kamor je dovolil iti svojemu varovancu prazno. Možak je skočil z vlaka, da bi ušel. a našli so ga z razbito glavo ob progi. Pri skoku je priletel z glavo na kamen in se ubil.,,
— Kdor ima naprodaj zen I išče. lot. hišo, hišno opravo ali kaj druzega, naj dene ogla v naš list in bo dobil v najhi-trejem času kupca. Cene ta kim oglasom so samo 50 cen tov za vsakokrat.
Društveni oelasi,
Društvo "Sava" št. 87. S. S.
P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6o2rSt. Clair ave. Predsednik Jos. Polanc, 110 f E. 63 St.; tajnik Anton Lakner 1101 E. 63 St.; blagajnink Tom Jereb, 1268 E. 55 St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto. lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
1. febr. 13.
Slov. Lovsko Podp. društvo
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v John Ord'novi dvorani. V društvo se -prejemajo člani od if> do 45. Ie*a. Vstopnina po starosti Rnlmška podpora znaša S s 00 na teden. Predsednik Jos. Rus, 1306 E. 55 St.: tajnik Jakob Požun, 1164 E, 61 St.
i. jan. 13.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 T.S.K.J. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.: blag. Anton Prijatelj. 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 E. 62 St. Društvo plačuje lepo tedensko bolnišfco podporo in je eno najmočnejših društev. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdi-novi dvorani, 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. /Seliškar, 6127 St. Clair ave. 1 apr.
iiMpoldne v Knausovi dvorani Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 5613 Carry ave. Jernej Kraševec, podpredsed. M>ath| Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar zastopnika. F. Pre logar, zastopnik za Collin-ivood, 650 Harlem St.; Društ. zdravnik F. J. Schmoldt. 5132 Superior ave. Uradne ure od 7—8 zvečer.	30. dec. 11,
w
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne se« je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana Stepec, 1204 E. 40 St.:
1.	tajnica Ivanka Pelan. 6131 St. Clair ave.: rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž. 4426 Hamilton ave.
19. inarc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed Frank Koren. 1583 E. 41 St T. tajnik Fr. Košmerlj. 455 E. 152nd St. Collimvood: IT. taj Peter Pikš, 6305 Glass ave. Blagaj. John Grm. 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	f 1. jan. 13
Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar. 6131 St. Clair ave. I. taj. Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. zdravnik J. Šliškar. 6127 St. Clair ave. Jer. Kitaus, zastopnik. 6129 St. Clair. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. l/smrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške liste I./ tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku: če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se Vabijo k obilnem pri Mopu.	i. avg. \z
Dr. Slovenske Sokolice ima j i svoje redne mesečne seje vsa ko drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. nri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici.
Starostka Zofka Birk 6029 Glass ave.; tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; II. tajnica Antonija Likar 6014 Collins ave. Collinwood 0.; blagajničarka Ana Gorenc 1258 E. 55 St..; dr. Zdravnik J. Seliškar 6127 St. Clair ave. (t. jan. 12»
Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih 11a 3044 St. Clair ave. N. E. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača $6 bolniške podpore na teden. — Preds. Frank Špelko 3504 St. Clair ave.; tajnik Fr. Rus 6104 St. Clair ave. N. E. blagajnik Anton Pijelik 1758 E. 43 St. Bolniki se imajo javiti bolne ail zdrave pri predselniku Fr. špelko. ali pri tajniku Fr. Russ.	31. dec. 11.
SI. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. iti redne vaje vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 7. zv. vi veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. 2ele 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Glavič, 6401 Metta ave, blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave.. načelnik F. H. Mrvar 1336 E. 55th — Ker je to druš tvo mladeniško sprejema samo mladeniče v društvo od 16 do 30. leta. Udnina znaša 50c na mesec.	(1. avg. 12
v Jos. Percovi dvorani na St. Predsednik, Alois Zupan-% 3236^ Hamilton ave. I. tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave., zastopnik Aston SuSter-šiČ, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
(1. marc 11)
Tel. 4n pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 St Clair ave ob 2, uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6006 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.: blagajnik Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clair ave. — Tel. uč telj'Jv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak drugi torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7 do ^9. za telovadce od 8 do. 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave.	i. jan. 13.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi
dvora/ni na 361)—81 St.
Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13.
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu
ima svoje redne mesečne seje v-ako 4. nedeljo ob 2. pop. v M Plutovi dvorani na 3611 E. 8i,st St.
Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.: tajnik D0111. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St.
1. jan. 12
Slov. K. Vit. dr. sv. Aloj-:iia. ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo pop. in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. uri z v. v Knausovi dvorani. Predsednik lohn Gornik. 6105 St. Clair. podpred. Frank Gornik, Mag. fos. Gornik; I taj, in načelnik M. KHm, Settlement Rd. West
daje prvi tajnik.
1. jan. 12
K. S. P. dr. sv. Barbare, It 6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 db 45 l. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu. Predsednik, M. Colarič 1064 E. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajota predsednik in tajnik 'I. jui.i*
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš. 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob P^žun, 1164 E. 61 St.	(1. jan. 13
Samostojno Pevsko in podp dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu in pevske vaje vsak to rek in petek zvečer ob S.un. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.: tajnik Carl Lampe .16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežič, 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12
Ciril Metodova Podružnica,
At. 2-i, ustanovljena 25. februarija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci aH pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Le-tni prijpevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — • Predsed1-nik, L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol. 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar. 6131 St. Clair ave. blagjanjik 4. avg. 11.
ge slovenskim drugače po možnosti no podpira. Letni samo 50 centov, toda ni darovi so dobrodošli, sed., L. J. Pire, 6119 St. ave.; tajnik J. Vidervol. St Clair ave ; Mike blagajnik. 61.31 St. Clair 4- a>
Slovenski politični klub
svoje redne seje vsaki di torek v mesecu v Km dvorani. Odborniki so: Predsednik, Frank Butala 62J St Clair ave: podpreds. Iva Zulič, 5704 Bonna ave.; tajil Ivan Pekolj 5613 Carv ave blagajnik Jos. žele 6108 Clair ave.; zapisnikar Ivon A' sec 3858 St. Clair ave. Roj Slovenci se vabijo k temu 1 bu. Pojasnila dajejo vsi ur? niki kluba.	4 avg.
Žensko podporno di "Clevelandske Slovenke",
dajoče k S. D. P. Z. v Con maugh. Pa. imajo svoje red mesečne seje vsako prvo deljo v mesecu v prostorih Smrekarja na 82. cesti. Dr štvo daje $7.00 bolniške pore na teden in $500 smr nine, Slovenke se vabijo 2 pristop. Marija Polončič pre sednica 8100 Union ave. Frai čiska Penko tajnica, 3557 ] 81 St.; Frančiška Juh blaga niča, 3533 E. 8i2 St.
Dramatično in podp. Lunder-Adamič, št. 20
ima redne mesečne seje drugo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani do Društvo daje $8.00 bolfi podpore na teden in $500 nine. Reden mesečni asesi je $1.00 Predsednik J. fc 6401 Bonna ave. I. tajnik Smuk 6401 Bonna ave.; gajnik Fr. Lah, 1157 E. Natančnejša poročila daje nik. Rojaki so vabljeni nemu vstopu. Spreje tudi ženske.	(1.
mm
Dr. Naprej, št. 5. S. N. P.
PRIREDI
f
V NEDELJO, DNE
— . ■ — :.....— •
4. FEBRUARIJA '12
V Kalan - Kop dvorani,
6006 St. Avenue
VELIKO PLESNO
MAŠKERAD
SPORED:
1.	Otvoritev zabave a čarobno godbo-orkeatra pod vodstvom brata F.
2.	Šaljiva pošta čez sinji Ocean v 45 sekundah. Iznajdba obče znanega
3.	a) Ob 8. uri zvečer naitop mask. b) Sprevod istih po dvorani, c)
krinkanje in obdaritev mask in sicer : 2 najlepši, 2 najpomenljivejši i najgrši. Dobitki ao krasni in dragoceni. Na razgled bodo pri bratu Crnetu, 6034 St Clair Ave.
4.	Od 11 do pol 12 volijo dame.
5.	Od pel 12 do 12 ure pristen, svoboden kmetaki ples.
Med plesom pokajo brzi konfetti, grme mogočne tripolitanake bombe granate med bliakom vitkih serpentink. Za red med plesom bodo poi varnostni organi. Kruleče želodce in razaušena grla bode telil izvraten zdrai nik "Bacchus" z Ogrskim guljašem, pristnimi domaČimi klobasami; kakor tudi z rajnim vincem in kipečim pivom itd. Ker ni društvo razposlalo posebnih rabljena ao tem potom vaa cenjena društva kakor tudi posamezni rojaki.
Vstopnina za osebo 25c. Dame in maske pr
tal; tgjpAfj 'v / ?
ZAČETEK OB POL 3. URI POPOLDNE Za obilen po set se priporoča
»K:
Prripravljajmo :! L©e Spangler, gla->erok iz Yorka v Penna. jjc konec sveta, ter iz-
i, da ho svet obstal samo •d leta. Leta 19«5- Pravi* zemlja s svojega sedajo <>a pota ter se bo razletela vseiniru. Najbolj čudno je j. da je v Ameriki dovolj Iju-|di. ki verujejo Spangle, ju. ako-ravno ie sedmič prerokuje K• > :Bu s ve t a. Pred dvema ali tre-l
S; ma leti je tudi ta čduni prerok f - v •<.)
s;i
m
p avd zmešnjavo nicd svo imi verniki, ko jih je peljal na vrhunec nekega griča, da vidijo in čujejo. kako l»o on pozdravil uničenje zemeljske oble s strojem, ki ga je on izumil, in ki meče vzrak rakete. Zemeljska kroglja pa je kljub njegovem strelnjnanju in ra-sjkeuni ostala nepoškodovana, česar so verniki, ki so se prej tresli strahu, tako razjarili da so Spanglerja napodili s kamenjem in bi ga celo Hnčali, ako bi ga dobili v pest. Po tej lekciji je prerok dalje časa miroval, a je sedaj zopet pričel "prerokovati", pri čemur na-i poseduje, da p avi preroki po šest h nepogojenih prerokovanjih pogode pravo resnico. Kdor verjame dobi cent.
Dota arbske princese Jelene.
p Glede vprašanja dote srbske princese Jelene je nastal sen-z.njonalni preobrat. Kakor xnano, je srbska skupščina sklenila dovoliti princesi Jeleni doto v višini poldrugega milijona dinarjev. O tozadevnem zakon, načrtu ie je razpredla v skupščini nepričakovano dolga debata, dokler ni bi* koneč-ta načrt z večino treh glasov po velikem trudu vlade, 'a uspeh je seveda izzval v in ruskih dvornih kro-neugoden vtis. Kakor o, je kralj Peter sedaj j> sprejetemu zakonske-načrtni sankcijo. Glede te vefje -bil tudi ruski posla-Hartwig pri predsednika išči ne Nijekoliču ter mu da je postopanje srb-skupščine me roda j ne ruske zelo presenetilo. Car je da je izrečna zelja srb-naroda, dati prmcezi Je-pofočno darilo, darovano f, vsega naroda. Gospodar p« je tudi bogat in pre-■n, da bi dovolil, da bi isorodn ki imeli računa-t a ko rekoč t prisjlno doblje-darom Srbije. Imetek ru-__a carja je dvakrat tako velik "kot imetje cele Srbije. Po macijah omenjenega po« car nikakor ne bi dovo-jme vel ka knjegnnja inovičeva, rojena prin-na oni dar srbske ne. Temta dejstvu je pri-i tudi vzrok, zakaj kralj ne sankcijonira zakonske rta .Cela zadeva jc v krogov izzvala precej ? presenečenje.
na grobovih. 12. jan. palo upravno sodišče, ali nemški občinski odbori
češke
pokopališču. Občina Gumpolds ikirchen jc namreč sklenila, da smejo biti napisi kakešnekoli
'vsebine le v nemškem jeziku. KoVa jc pustila udova uradnica južne železnice Hermina
Gruntowsky na pokopališču v Gumpoldskirchnu postaviti svo jemu umrlemu soprogu spomenik s česk ni napisom, je do bila naročilo od občinskega od-l)o a, da mora napis odstran t v s irinajst li dtltli. Proti fenu; se je vdova pritožila na niž e avstrijski deželni odbor, k: pa je njeno pritožbo zavrnil, češ. da je občina pot lastnica upra-včena izdajati take odloke. Proti tej razsodbi je bila vložena pritožba na upravno sodišče. Upravno sodišče je pritožili ugodilo ter je odlok deželne ira od bo a razveljavilo kot nezakonito. V utemeljevanju te ugoditve se povdarja, da imajo po obstoječih postavnih določilih sorodniki praVco postavljati na pokopališču spomenike in da so ti izvrševanju svoje pravice le v toliko omenjeni od strani občin, v kol kor pridejo v poštev javni oziri. Oblast občine pa ne more iti tako daleč, da bi mogla določiti izključno rabo enega samega jezika pri nagrobnih napisih. Ako je sklep občine, da se v občinskem okolišu dovoljuje samo napise v nemškem jeziku, tudi nanaša na nagrobne napise, pote mje občina s tem sklepom prekoračila svoj delokrog.
Vohunski proces na Dunaju. Na Dunaju se vrši pred deželnim sodiščem razprava proti 29 letnemu bivšemu častniku Edmundu Simonides, ki jc bil obtožen poizkušanega vohunstva, zločina sleparije it! prestopka napačnega priglašanja. Obtoženec je 1. 190& prosto-volnjo zapustil častniško službo šel z nekim prijateljem.^ na daljše potovanje, nakar se je vrnil se v sredi oktobra na Dunaj in izvabil izposojevalcu denarja Eliji Miletiču v.t>ubrov-nrku na ime veČih aktivno slu-žečih častnikov t7.g<*> K. Za-
donu, kaor je potegnil. Prepe Ijali so ga v Dubrovnik, kjer
pa je bil pred sodiščem op o-ščen, ker je po izreku psihia trov ravnal v (hiševni zmedenosti. Ker pa je prej že v Budimpešti ponarejal menice, so ga prepeljali tja ter je bil obsojen na eno leto ječe. Po pre stani kazni se > je seznnanil z vpokojenim računskim kontrolorjem Andrejem Wosyjem. kateremu je pravil, da vohuni za neko tujo državo. Prišel je na Dttnaj in v Monte Carlo s poblaščencem te tuje države skupaj in je tudi dobil za preddela že denar. Omenjeni pooblaščenec se piše menda Billy Brown. Wossy je dobil v roke tudi neko pismo, ki ga je Simonides dobil od zastopnika tuje države in v katerem so popolnoma tloločnai vprašanja o utrdbah v Pulju. na katera bi imel Simonides odgovoriti, Simonides je z ozirom up to naročilo zbral obširno snov in je hotel ravno odpotovati v Pulj, da bi izpolnil svoje poročilo, ko so ga aretirali. Zarad' neke ponarejene menice je Simonides tožen sleparstva. To in pa napačno priglašanje je Simonides v preiskavi priznal.
Olomuška zastrupljevalna afera pred sodni jo.. Pred olo-muško poroto je začela razprava proti zastrupljevalki Frančiški Benirschke, ki je poslala svoji sestri Mariji Benirschke zavitek zastrupljenih slašč;c da bi jo spravila iz sveta in s tem prišla sama v posest očetove dedščine, Namerovana žrtev »i je srečno rešila življenje, zato sta pa dva dečka, Friderik in Oton Zawralek, katerima je Marija Benirschke dala jesti od onih slaščic, pri tem izgubila svoje življenje. Drž. pravdništvo obtožuje 23 letno Frančiško ^Benirschke posku-: šenega umora a v smislu § 207 in 208 kaz. zak. K obravnavi je bilo pozvanih deset prič. j Služkinja Frančiška Benirschke • je bila od porotnega sodišča j obsojena na smrt na veŠalih.

SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
4SU11 NT. CLA.IH AVE. TM. PrtnMtM IM4 L
Priporoča rojakom in društvom prvo slovansko dvo rano v CleveUndu *a veselice, igre, za poroke in lastne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim?
KER vem, da imajo Slovenci vetfno radi ilahtno finsko kaprico, sem naredil letos pravisvrstnovino. katerega pošiljam po celi Ameriki. Pišite 00 cene, in prepričali se bodete, da imam dobro vino po nitki ceni.
LOUIS LACH,
■•33 B. dand St.	Cleveland, Ohio

V';V <V N V •> >' t •♦..«!. .<»'.•♦..»>'.•«• •»< • 7 • • • J. *
FRANK 8AK8ER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104SL Clair Ave., N. EL, Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in eetio. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne poailjatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; zn Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-3R0DNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo pp izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St, New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
">11 kak rojak v Zjedlnjenih državah ali v stari domovini kaj poiivedtti, brat nama ter mu drage volje dam odgovor.




i "t/l ?' 1 . Vfc'. . . •.•» :»•{	. -:4 k'"' <■■-■' '	P«
DOBRE
rav^'jga—b—
Dfl
t ♦
♦
: ♦
t
t
TISKOVINE
vsake vrste, za društva, za trgovce in za posameznike, se obrnite na našo, slovensko unijsko tiskarno. Tisoče zadovoljnih društvenih tajnikov in slovenskih trgovcev ter posameznikov priča o lepem trpežnem in okusnem delu iz naše tiskarne. Kar
t
■» -
0
je pa glavno, cene so nižje kot drugje.
Manish Amerika
1
Slovenska UNIJ SKA tiskarna.
6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O.
O +
*
h
"V t :
^ ^^ St^lS^KJSiS !SS iSiSSS
mMm(k&
v	, , . t,	-/akji ■ .