Pogreb Janeza XXIII. in priprave na konblave
Prvič v zgodovini Cerkve se je ob tej priliki tudi zgodilo, da je kantenbe-rijski nadškof v Londonu dal izobesiti ■zastavo na pol droga, prav ‘tako pa tudi, da je ruska pravoslavna cerkev poslala na papežev pogreb tri svoje zastopnike.
V svoji oporoki je papež Janez XXIII. odredil, da naj lateransko palače, iki je danes muzej in stoji ob lateranski baziliki, spremenijo v vikarijo. Tam bo ¡tudi pokopan. Kot rimski škof je Janez XXIII. imel svoj sedež v lateranski baziliki.
Takoj po smrti so se v Vatikanu začele tudi že priprave za izvolitev naslednika Janeza XXIII. Objavili so, da se bo konkiave začel 19. junija ter bo predvidoma trajal do 21. junija. Na konkiave bo prišla večina od 82 kardinalov, kolikor jih doslej sestavlja kardinalski zbor. Manjkal bo seveda madžarski kardinal Mindszenty. Tudi še niso objavili, kateri so tisti trije škofje, ki jih. je Janez XXIII. in pectore imenoval za kardinale.
Konkiave so nastavili komaj dva tedna po papeževi smrti zato, ker danes prevozna sredstva dovoljujejo vsem kardinalom z vseh delov sveta hitro ■dopotovati v Kirn.
¡Svetovno časopisje, tudi tisto za železno zaveso, je v dolgih člankih poročalo o smrti in pogrebu Janeza XXIII. Nekateri listi so se tudi spustili v ugibanja, kateri izmed kardinalov bo novi papež, oz. kateri ima največ možnosti za to mesto. Navajajo kot kandidate milanskega nadškofa Montinija, za katerega je baje že Janez XXIII. dejal, da je bil z njim enakih misli glede koncila in drugih cerkvenih zadev, parmskega nadškofa, beneškega patriarha, kardinala Agagianiana in dunajskega kardinala Kdniga.
■Na konklavu po smrti papeža Pija XII. ni nihče mislil na beneškega patriarha Angela Jožefa Boncallija.

Kennedy se pripravlja na potovanje
v Evropo
Med svojim obiskom v ZDA minulega januarja je italijanski predsednik Panfani povabil Kennedyja in njegovo ženo na obisk v Bim za letošnjo pomlad. Kennedy je vabilo sprejel in dodal svojemu načrtu še obisk Zahodne Nemčije in Zahodnega Berlina. Pozneje, iz čustvenih razlogov, se je odločil, da bo obiskal tudi Irsko, od’ koder so prišli njegovi predniki v ZDA. Toda, čim je Bela Hiša objavila načrt potovanja, so se pojavile ovire.
Ker pričakujejo v Beli hiši novorojenca, bo Kennedyjeva žena morala ostati doma. V Zahodni Nemčiji so krščanski demokrati prisilili Adenauerja, da jim je obljubil, da bo letošnjo jesen odstopil od vodstva stranke, ki ga bo prevzel Ludwig Erhard. Kennedy se ho tako razgovarjal z odhajajočim. voditeljem, istočasno pa tudi z nastopajočim Erhard-om, ki pa z Adenauerjem ni v najboljših odnosih. Adenauer se je odločil, da ho spremljal Kennedyja v Zahodni Berlin, kjer vlada socialistični župan Brandt, sovjeti pa so že protestirali proti potovanju Adenauerja v Zahodni Berlin.
Največji problem čaka, kar tiče množice, ki ga bo pričakovala, Kennedyja na Irskem. Tam vlada silno navdušenje.
Franciji se ho Kennedy verjetno mo-
ral izogniti, ker mu je De Gaulle dal vedeti, da zaenkrat sestanek med obema ne toi imel nobenega smisla. Na diplomatskih hodnikih pa se govori, da bi Kennedy kljub temu, da je sedaj po protokolu pravzaprav vrsta na De Gau-llu, d'a ga obišče v Washingtonu, rad govoril z njim v Parizu.
Prav tako se je Kennedy odločil, da bo obiskal Macmillana in to na izrecno njegovo zahtevo, ker se bližajo v Angliji volitvam, iz katerih je malo verjetno, da bi mogla Macmiljanova konservativna stranka iziti zmagovita. Njegovo vlado namreč v zadnjih mesecih pretresajo hude vohunske afere, ki jih laburistična opozicija spretno izrablja.
V Italiji še danes nimajo nove vlade, ko je Fanfani po izvedbi aprilskih volitev odstopil. Novi kandidat Moro pa se je odločil, da ho na sestavo nove Vlade počakal na dni po konklavu. Zarad'i teh okolnosti Kennedy trenutno še ne vej če ho mogel obdržati Italijo v svojem potovalnem načrtu; zgodi se namreč lahko, da do takrat Italija še ne bi imela nove vlade.
Eden od pripravi jalcev Kennedyje-vega potovanja je na vse to izjavil: „Bo velika zmešnjava. Ne morete si predstavljati, kakšna. Toda, vsekakor bo potovanje odlično uspelo.“
Venezuela: eilj komunizma
Posebni preiskovalni odbor Medame-riške organizacije, ki mu predseduje ¡perujski delegat de Lavalle, je objavil, da je prišel do ugotovitve, da je Venezuela trenutno prvi in glavni cilj komunizma v latinski Ameriki. To svojo ugotovitev utemeljuje odbor z dokumenti, ki so mu prišli v roke in z govorom kubanskega komunističnega ideologa Blasa Boca, ki je 24. januarja na tajnem sestanku kubanske KP izjavil: „Ko se bo Venezuela otresla imperializma, ne bomo več samoten otok v Karibskem morju nasproti ameriškemu
amperializmu, temveč bomo imeli oporišče na celini.“
Odbor je članicam organizacije priporočil poostritev kontrole nad potniki na Kubo. Vse države naj bi potne liste opečatile z „Neveljavno za Kubo“. Nadalje je odbor predlagal: 1. Vse članice naj izboljšajo obveščevalno službo; 2. Skliče naj se sestanek šefov tajnih policij, na katerem, naj bi se dogovorili o koordiniranem nastopanju proti komunistom; 3. Vse članice naj neprestano poročajo odboru o komunistični aktivnosti na svojih področjih.
Pomembna dogodita
Ta. mesec imamo v zgodovini slovenskega naroda dva važna dogodka, ki se ju demokratski Slovenci moram,o spominjati tembolj, ker se ju doma sedanji komunistični oblastniki ne bodo. Je to 50-letnica prve slovenske mature v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano -in prva matura na celovški dtžavni realni gimnaziji.
Do leta 1918 smo imeli v Avstriji živeči 'Slovenci enako usodo. Imeli smo skupnega vladarja na Dunaju, M je vsem kratil najosnovnejše narodne pravice. Zlasti glede uporabe narodnega jezika. Kako daleč je šel prezir Slovencem nenaklonjenih avstrijskih vladnih oblastnikov, pokazuje odgovor dunajskega prosvetnega ministra Sehmerlin-ga na interpelacijo slovenskega poslanca dr. Tomana o uvedbi slovenščine v sredinjdh šolah in uradih, ko je pred dobrimi 100 leti zatrjeval, „da je celo nemogoče učiti v slovenščini kak drug predmet kot samo krščanski nauk, ker slovstveni učilni pripomočki čisto manjkajo“. Naduti avstrijski nemška pesnik Anastazij Gruen, Prešernov sodobnik, je ,pa svoje omalovaževanje slovenskega jezika, naroda in njegove kulture izpričal s trditvijo, „da lahko vso slovensko literaturo spravi v culico žepnega robca“. Slovenščine sploh niso smatrali za jezik, ampak za govorico kmetov in delavcev.
Šolstvo v Avstriji je urejal zakon iz leta 1869. Vseboval je določilo, d!a o učnem jeziku in pouku v drugem, deželnem jeziku odločajo po zaslišanju činiteljev, ki šolo vzdržujejo, deželni šolski sveti. Ti so bili v vseh avstrijskih deželah, razen na Kranjskem, v rokah -Slovenem nenaklonjenih avstrijskih nemških narodnih nestrpnežev; na Goriškem in Primorskem je pa Avstrija proti Slovencem podpirala Italijane.
Spričo takega stanja je bil očit namen avstrijskih nemških šolskih oblasti, pri Slovencih z vsemi sredstvi zavreti siplošno izobrazbo naroda, d'a bi bilo olajšano delo najrazličnejšim nemškim raznarodovalnim, šolskim in drugim ustanovam. Te namere so vs°m tistim,, ki so hoteli narodno smrt Slovencem, preprečili s svojim požrtvovalnim delom slovenski rodoljubi s škofom Antonom Martinom Slomškom na čelu, ki je ¡s svojimi nedeljskimi šolami postavil temelj slovenskemu osnovnemu šolstvu.	|
Nič bolje ni bilo s slovenskim sred-nješolstvom. Vedeti namreč moramo, da ‘Slovenci v Avstriji d'o leta 1918, t. j. do osvoboditve, sploh nismo imeli nobene celotne slovenske gimnazije. Prvo res slovensko gimnazijo je ustanovil zopet drugi veliki slovenski škof dr. Anton B. Jeglič.
' Kdor danes prebira zgodovino nastanka te škofove gimnazije, se z začudenjem vprašuje,- le kje je Jeglič črpal tisto neizmerno m.oč za svojo odločitev o zgraditvi slovenske gimnazije, da se ni ustrašil strahotnega bremena treh milijonov kron, ki jih je prevzel na svoja ramena. Iz njegovega pripovedovanja samega zvemo, da je bilo to brezmejno zaupanje v božjo pomoč, vera v slovenski narod, da bo njegovo prizadevanje podprl, in brezmejna ljubezen do njega. Samo tako je mogel premagati tudi vse ovire, ki so bile tem večje, ko so mu tudi domači nasprotniki ^napovedali "boj“ in „m,u hoteli nasprotovati do konca“, kot je zapisal v svoj dnevnik. Končno je le dosegel svoj cilj ta prezaslužni slovenski m.ož. Dne 16. septembra 1905 je Zavod sv. Stanislava, v Št. Vidu lahko sprejel prve gojence.
S tem pa niso bile odstranjene vse težave. Zavod se je -smel imenovati gimnazija šele od leta 1906 naprej in za vsak razred posebej je moral škof Jeglič prositi za pravico javnosti. Največje težave so pa nastopile v petem razredu, ker zanj in ¡za ostale višje razrede sploh ni bilo slovenskih šolskih knjig. Tedaj se je škof Jeglič lotil tudi izdajanja teh knjig. Tako smo po njegovi zaslugi Slovenci dobili med drugim latinsko-slovenski in grško-sloven-ski slovar ter druge učne knjige za višje gimnazijske razrede. Ob osvoboditvi slovenskega naroda leta 1918 so zato škofu Jegliču slovenski šolniki lahko po pravici izrekli priznanje, da je „bila slovenska šolska ‘knjiga škofo-
Papež Janez XXIII. je — kot smo poročali — umrl tretjega junija 1963, v zgodnjih večernih urah. Vatikan je takoj oznanil žalostno novico vsemu svetu v skoro vseh jezikih, tako, da je bil svet v nekaj trenutkih obveščen. Istočasno so spremenili papeževo bolniško sobo v mrtvaško sobo in postavili ob krsti častno stražo. Nadalje so odredili, da bo pogreb papeža Janeza XXIII. že čez tri dni, se pravi v četrtek, 6. t. m. in ne, kakor je bilo doslej, ko so umrle papeže pokopavali devet dni po smrti.
Naslednji dan, se pravi, v torek zjutraj, so slovesno prenesli umrlega papeža v odprti krsti v cerkev sv. Petra in jo postavili pod kameniti baldahin, ki stoji na štirih zvitih marmornatih stebrih na zgornjem koncu glavne ladje bazilike. Tam je bilo telo Janeza XXIII., odeto v papeška oblačila, izpostavljeno žalujočim množicam v torek in sredo do polnoči, tako, da se je v deseterostopnem sprevodu- razvrstilo ob krsti v teh dveh dineh ok. dva milijona Bimljanov in turistov.
V četrtek zjutraj so še vedno odprto krsto dvignili na nosilnico ter so jo v procesiji prenesli skozi ladjo ven na trg sv. Petra ter nazaj v baziliko, da so papeža mogli videti še mnogi, ki prejšnja dva dni niso utegnili počastiti velikega moža. Nato so krsto zaprli in jo položili v kripto pod baziliko, blizu groba sv. Petra. Tam bo ostala, dokler ne bo gotova grobnica v lateranski palači, kjer je papež Janez XXIII. želel biti pokopan, blizu drugih papežev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
Z vseh strani sveta so v Vatikan prihajale žalne brzojavke, od vladarjev posameznih narodov do cestnih pometačev. Brzojavke so poslali tudi nekateri komunistični diktatorji, med njimi Hruščov in Castro. Skoro po vseh državah, tudi za železno zaveso, so proglasile vlade večdnevno žalovanje za umrlim papežem.
vega zavoda ob osvoboditvi v rešitev vsej slovenski srednji šoli“, kakor ugotavlja msgr. Jagodic v svojem delu o škofu Jegliču. „Delavska pravica“ je pa to Jegličevo- delo označila z besedami: „če je danes s slovenskim jezikom vsaj to, kar je, je to delo Jegliča. Trubar, Dalmatin, Vodnik in Prešeren so ustvarili slovenski pismeni jezik, rešil ga je pa Jeglič.“
Na tem edinem slovenskem šolskem zavodu, ki ni bil državni in tudi ne deželni, ampak privatni, je bila od 9. d’o 12. junija ter od 5. do 9. julija leta 1913 prva slovenska matura. Tako so ta zavod pred 50 leti zapustili prvi slovenski maturanti in odšli nato nadaljevat študije eni v bogoslovje, drugi se ;pa na razne univerze pripravljat za laične inteligenčne poklice.
Po osvoboditvi leta 1918 so Slovenci dobili tudi svoje popolno državno srednje šolstvo, toda med temi srednješolskimi zavodi je bila škofova privatna gimnazija v Št. Vidu vedno med najboljšimi. To dejstvo je bilo škofu Jegliču pač najlepše priznanje za „njegovo ljubezen in bolečino“, kakor je sam na-zval svoj zavod ob slavnosti leta 1930.
Koroški Slovenci, ki so tudi po letu 1918 ostali še naprej v Avstriji, so pa -dobili svojo prvo slovensko državno gimnazijo šele 9. m.aja 1957. leta z dekretom tedanjega prosvetnega ministra d'r. Drimmla in to po 90 let trajajočem boju in prizadevanju za dovolitev narodnega šolstva na Koroškem.. Že prvo leto se je v ta zavod vpisalo nad 80 fantov in deklet. Pod modrim vodstvom ravnatelja dr. Joška Tischlerja se ja gimnazija v naslednjih letih vedno lepše razvijala ter danes uživa splošen ugled ne samo pri oblasteh na Koroškem, ampak tudi na Dunaju. Ta slovenska gimnazija je ta mesec v prazničnem razpoloženju, kajti na zavodu je sedaj prva slovenska matura.
Tako imamo pred sabo dva pomembna jubileja: petdesetletnico prve slovenske mature na privatni škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano in prve slovenske mature na celovški slovenski državni gimnaziji, edinem slovenskem srednješolskem, zavodu v Avstriji.
škofijske privatne gimnazije v Št.
Vidu ni več. Leta 1941 so jo ukinili nacisti ob zasedbi tega dela Slovenije. Slovenski komunisti so njihovo ukinitev prve slovenske popolne srednješolske gimnazije, ki je bil zgrajena z brezmejnimi žrtvami škofa Jegliča in vsega slovenskega naroda in postavljena s čisto slovenskim denarjem, obdržali in s te-m onemogočili, da M ta Jegličev učni zavodi mogel še naprej vršiti svoje narodno in versko poslanstvo med slovenskim narodom. Z velikimi trudi in napori priborjena slovenska gimnazija v Celovcu na Koroškem, pa se kljub težavam, ki še obstajajo, lepo razvija, za kar ima veliko zaslugo celovška Mohorjeva družba, ki je tudi ustanova zaslužnega slovenskega škofa Antona Martina Slomška.
Obeh jubilejev se demokratski Slovenci v svetu spominjamo z nezlomljivo vero ne samo v obstoj slovenskega naroda, ampak tudi v njegov vedno večji napredek in razvoj. Spomin na prvo slovensko maturo pred 50 leti v Zavodu sv. Stanislava spremlja trdna odločitev, da bo slovenski narod iz hvaležnosti do svojega velikega škofa p-ro-svetitelja dr. Jegliča ta zavod obnovil, kakor hitro se bo rešil sedanje komunistične tiranije. Čestitkam prvim maturantom na celovški slovenski gimnaziji ob zaključku njihovega srednješolskega študija pa pridružujemo prošnjo Bogu, naj bi tem sledilo vsako leto še več novih in naj bi vse v poklice in življenje spremljala zavest, da je na svetu biti Slovenec tudi lepo. Vsi naj svojemu narodu in domovini služijo tako, da bo njihovo delo širilo in poglabljalo prijateljske vezi in ljubezen z ostalimi narodi in z njimi gradilo skupno evropsko domovino na krščanskih osnovah, v svobodi in demokraciji ter medsebojnem, razumevanju in spoštovanju.
V to naj jim pomaga dobrotni Bog!
Arabska državica Kuwait, ki leži ob perzijskem zalivu in je ena najbogaj-tejših petrolejskih proizvajalcev na Srednjem vzhodu, je bila včlanjena v ZN. kot 111. članica te organizacije.
Predsedniki Kenije, Ugande in Tan-ganyi-ke so odločili, da se bodo te države združile v Vzhodnoafriško federacijo.
IZ TEDNA
V	Perúju so imeli v nedeljo, 9. ju-
nija splošne volitve za izvolitev predsednika republike, dveh ¡podpredsednikov, 45 senatorjev in 140 ¡poslancev. V volilne imenike, ki jih, je vojaška vlada na novo sestavila, je bilo vpisanih 2,041.489 volilcev. Kandidati za predsednika so bili: Viktor Baú‘1 Haya de la Torre za stranko -apristov; Fernando Belaunde Terry za Ljudsko akcijo in krščansko demokratsko stranko; general Manuel Odria za Narodno zvezo odristov in Mario Saíname Boggio za Zvezo p-eruj. ljudstva. Oznaka strank, ki so postavile te kandidate, je naslednja:	Apristi — sredinsko-levičarska
stranka, a ne komunistična. Ljudska akcija prav tako, nacionalna zveza odristov-k-onservativci in Zveza perujskega ljudstva levičarska stranka, ki obstoja komaj nekaj mesecev. Po poročilih iz Lime je pri volitvah dobil večino kandidat Ljudske akcije in kršč. demokratov Fernando Belaunde Terry.
V	Venezueli so oboroženi komunistični teroristi te dni znova izvršili tri drzne teroristične napade. Najprej so napadli severnoameriško vojaško misijo, slekli 6 oseb, ki so se
BOJ PBOTI KEAKCIJI V PEKZIJI
Perzijski šah Mohamed Beza Pahle-vi je izdal zakon o izvedbi agrarne reforme in o podelitvi volilne pravice tudi ‘ženskam. Fanatični muslimanski verski poglavarji mulahi, ki jih izvedba agrarne reforme najbolj prizadeva, so nahujskali ljudi proti vladi, češ, da z novo zakonodajo povzroča škodo muslimanstvu. Ljudem so zatrjevali, da bo v obrambi muslimanstva vsakdo „šel naravnost v nebesa, če bo ubil vojaka ali agrarne in politične zakonodaje.
Med tem ¡pa šah deli zemljo med kmečko ljudstvo, ki vladarja tudi podpira -v izvajanju njegove pravičnejše pa stražnika.“ Proti. izgrednikom je vlada poslala vojsko s tanki. V spopadih je bilo ubitih nad 86 ljudi, okoli 200 pa. ranjenih. Oblasti so zaprle nad J00 fanatičnih mulahov, ki so nahujskali ljudstvo na izgrede. Vsi bodo prišli, pred posebno sodišče.
V TEDE«
tedaj nahajale v poslopju, prav tako 6 venezolanskih stražnikov, jim. pobrali Z uniforme in orožje, nato pa poslopje polili z bencinom in ga zažgali. Prav tako so zažgali tudi ameriško zastavo in Washingtonovo sliko. Nekaj dni za tem so pa komunisti podtaknili ogenj v Caracasu v ‘tovarni papirja Caracas Paper Com.pany; nato pa še v skladišču gumijevih zračnic Goodyear.
V Siciliji v Italiji so imeli v nedeljo pokrajinske volitve. Vse politične skupine so jim pripisovale velik pomen, ker je bila pred volilee postavljena odločitev: demokracija ali komunizem. Zato je vse z zanimanjem pričakovalo rezultata -ali bo pri teh volitvah zaustavljeno napredovanje komunistov ali ne. Pri zadnjih splošnih volitvah so namreč komunisti na Siciliji napredovali za okoli 23%. Bezultat volitev je prinesel zmago kršč, demokratom, ki so od zadnjih aprilskih volitev napredovali za 3,25%, komunisti pa sam» 0,42%. Kršč. demokrati so dobili 37 poslancev, komunisti pa 22.
Volitve so imeli v nedeljo tudi v Islandiji. Volilna borba ni imela za predmet razprav važnih zunanjepolitičnih vprašanj, pač pa čisto- notranja kot vprašanje ribolova, zvišanja delavskih prejemkov in zboljšanja socialnega položaja delovnega ljudstva.
Predsednik britanske vlade Macmillan ima nove težave. Tokrat mu jih je povzročil vojni minister v njegovi vladi John Profumo s svojo ljubavno afero z 21-letno m.anekinko -Christine Keeler, za katero je policija -sedaj ugotovila, da je imela istočasno ljubavne odnose tudi s sovjetskim mornariškim atašejem Ivanovom, -ki je imel v rokah vs-o sovjetsko vohunsko službo v Veliki Britaniji. John Profumo je pred britanskim parlamentom v marcu zatrjeval, da z omenjenim dekletom sploh ni imel nobenih nedovoljenih odn-osov. Ko je sedaj policija ugotovila, da je bila omenjena Keeler tudi v zvezi s sovjetskim mornariškim atašejem, je Brofu-mo M-acmillanu v pismu priznal, da je (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 2
ITOIODIA ftl»T»S14 A
Buenos Aires, 13. junija 1963
ANICA KRALJ
Očetom in materam
Glavne misli iz govora na otroški tomboli v Slomškovem, domu, dne 26. maja 1963. Objavili jih bomo v dveh številkah. V današnji številki prinašamo prvi del govora.
Ljubezen do otroka se kaže na različne načine. Prava je ona, ki jo vodi pamet in dalekovidnost. Pametna vzgoja pripravi otroka na življenjsko pot; dalekovidni starši pa ne bodo pozabili, da jim je otrok izročen le v varstvo in da morajo storiti vse, da bo njegova pot le vrnitev k Stvarniku. Vsa vzgoja v krščanskih družinah mora sloneti na tej resnici.
Naši starši so nas vzgajali morda prestrogo. V deželi, kjer danes živimo pa ravnajo starši prav nasprotno. Sadove take popustljive vžgoje vidimo na lastne oči. Največkrat obsojamo mladino, ki pa ni za to odgovorna. Po vsem svetu se danes veliko piše o mladostnih zločinih. Skrbna preiskava za vzroke tega žalostnega pojava je dognala, da krivda ni na mladini, pač pa na popustljivi vzgoji ali popolni brezbrižnosti staršev.
Popustljivosti V vzgoji so se žalibog nalezle tudi nekatere naše matere in
družina žrtvovala, in marsikatera sestra se je kot služkinja izgarala, da je lahko brat pel novo mašo.
Take žrtve danes, hvala Bogu, niso potrebne. Pač pa je izobrazba danes bolj važna kakor v preteklosti; saj bodo kmalu delodajavci že za vajenca v tovarni zahtevali vsaj en del srednje šole.
A ne samo za to. Majhen narod
smo, malokdo nas pozna. Če hočemo, da se uveljavimo med tujci moramo poskrbeti, da nam bodo tudi v tujini zra-stli veliki možje. Bilo bi napačno, če bi nas poznali samo po pridnih rokah! Naj nas poznajo tudi po našem umskem delu!
Narod se ne uveljavi po svojih milijonarjih, uveljavi se po stopnji svoje izobrazbe; tujina ;ga bo spoznala in cenila po njegovih pisateljih, glasbenikih, slikarjih, znanstvenikih itd.
Da nam bodo taki možje zrastli, da se z njimi kot narod uveljavimo med drugimi narodi je odvisno predvsem od vas, drage mamice in očetje.
BRALI SMO
NOV VAL PODRŽAVLJEN JA ZASEBNIH PODJETIJ V KOM. JUGOSLAVIJI
Allan Jacks, beograjski dopisnik ameriške agencije AP, je poslal v New York naslednje poročilo o novem valu podržavljenja zasebnih podjetij v Titovi Jugoslaviji:
„Čuden jugoslovanski komunizem zasebnih ¡podjetij se nahaja v novem obdobju podržavljanja in združevanja več manjših podjetij v večja. Veliko industrijskih podjetij stoji pred izbiro: ali se med seboj združiti ali pa propasti, očetje, posebno tam kjer vlada v hiši j Od vlade ne morejo pričakovati nepre-
blagostanje. Večkrat slišimo: „Mojemu otroku ne bo nič manjkalo, naj ima kar si želi, saj mu lahko damo! Naj uživa življenje, saj smo mi že dovolj trpeli.“
Taka ljubezen je napačna ljubezen, ker je ne vodi pamet in je otroku škodljiva. Prava ljubezen gleda v bodočnost otroka. Ne bomo vzgojili ne dobrega in značajnega moža, ne žlahtne žene, če jima v mladosti ugodimo vse hipne želje. Taki otroci bodo v bodočnosti slabiči, ki bodo podlegli prvi težavi, ki se jim bo zoperstavila; iskali bodo le varljivih užitkov, 'ki človeka počasi uničijo.
Vsi vemo, da se mora človek v življenju neprestano boriti; težave so v domu, na delu, v družbi. Povsod. Zato je nujno potrebno, da otroka pripravimo na težave, da od njega zahtevamo žrtev in naporov, ker le tako ga bomo utrdili v pogumu za poznejše težave.
Prva otrokova dolžnost ko pride k pameti je učenje. To je prva borba izven doma. Podprite ga v prvih težavah. Zanimajte se za njegovo življenje v šoli, veselite se njegovih prvih uspehov. To je prvi njegov korak v svet izobrazbe, do katerega ima pravico vsak človek.
Ko je pred nekaj meseci prišel v Buenos Aires Abbé Pierre, pariški duhovnik, znan po vsem svetu kot oče revežev in velik zagovornik njihovih pravic, je v govoru poudaril, da ima tudi najbolj revna družina pravico ne le do kruha in strehe, temveč tudi do izobrazbe.
Če pogledamo v našo preteklost, se moramo čuditi, kako so naše kmečke in tudi revne družine v mestu mogle izšolati svoje otroke. Ne bi imeli Slomška in drugih velikih mož, če ne bi imeli velikih in skrbnih mater in očetov. Za enega izšolanega sina se je včasih vsa
stane finančne podpore za svoj obstoj.
Do takih razmer je prišlo zaradi čudne vrste jugoslovanskega komunizma: ta je namreč iznašel tole: podjetja so javna last, vodi. ¡pa jih naj zasebna ali zadružna iniciativa.
Po tem Titovem sistemu, ki ga strogo obsoja marksistična Moskva, je „podjetje“ osnovna produktivna in trgovska celica gospodarstva. Sistem zato od te celice tudi zahteva, kakor v kapitalističnih državah, da finančno uspeva, sicer mora propasti.
Primer: Beograjski hotel je neodvisno podjetje. Sam se mora vzdrževati ali pa propasti. Če ne bo mogel plačati določenih davkov, bo, teoretično, porušen in spremenjen v prostor za parkiranje avtomobilov.
Kdo je lastnik takšnega podjetja, ni jasno. Po jugoslovanskem gospodarskem sistemu nima pravega lastnika, je enostavno last vseh. Dejansko pa je njegov lastnik beograjska občina. Točneje: občinski svet bo sklenil, d'a ga je treba porušiti in isti občinski svet bo potem postavil paznika na zemljišče.
Ker seveda na desettisoče turistov prihaja v Jugoslavijo — eni po trgovskih opravkih, drugi na počitnice v sonč-
no Dalmacijo —, takšna usoda verjetno ne bo zadela nobenega hotela. Toda vrsta drugih podjetij stoji danes pred takim problemom.
Tito je v govoru pred' letom dni dejal: „V naši državi imamo podjetja, ki jih bo treba zapreti, ker njihovih izdelkov, ki jih je preveč, ni mogoče prodati. Preveč istovrstnih podjetij ne more obstojati. Vsaka občina bi hotela imeti svoje podjetje, toda ne jemlje v poštev možnost propada ali pa prena-kopičenja istovrstnih izdelkov. Sedaj moramo drago plačevati to napako.“
Tito se je pritoževal, da nad 500 jugoslovanskih podjetij tekmuje med seboj za omejeno število naročil iz inozemstva. Od tega Titovega govora do danes se je število teh podjetij znižalo že ,na 254.
Podobne probleme imajo druge industrije, npr. tekstilna in ladjedelniška. Tekstilna trgovina je v zadnjih letih močno narasla ter je bilo v raznih delih države zgrajenih veliko število tekstilnih tovarn. Kapital za te tovarne so dajale občine in posamezne republike, ki so gledale pri tem možnost novih zaposlitev in dobičkanosnih podjetij, od katerih bodo lahko pobirale dav-ke. Toda razmah teh tovarn je povzročil veliko zmedo v gospodarstvu. Iz Beograda je iznenada prišlo povelje, da bo treba ustvariti manj, toda večjih podjetij tako, da se bo več dosedanjih združilo v eno.
Isto se je zgodilo v ladjedelniški industriji. Zrasle so številne družbe, vse tekmujoče med seboj za isto omejeno trgovino in vse zahtevajoč državno podporo, ko so prihajale v deficit.“
Iz življenja tn dogajanja v Argentini
Za 7. julija so, kot znano, v Argen-namestnikov, 737 provincijskih poslan-'tini razpisane volitve. Izvoliti bo treba cev in 226 njihovih namestnikov, 5582
,	... ,	01	, .	. .„„občinskih svetovalcev in 4311 namest-
kandidate za 21.173 mest m sicer 476	*	v.	„
volilnih mož za izvolitev predsednika infkov’ 1908 danov v razne obc,lnske od'
podpredsednika republike, 74 volilcevbore ^ urejanje posameznih krajev in
senatorjev za prestolnico Buenos Aires,
192
sodišč za pregledovanje računov in prav poslancev za zvezni parlament, toliko -ihovih namestnikov ter Y26
njihovih namestnikov 1128 volilnih mož za izvolitev guver- g0lskih svetovalcev in ravno toliko na-nerjev in viceguvernerjev v 22 provin- mestnikov. V vsem je za volitve po-cah, 210 provincijskih senatorjev in 37 stavljenih 21173 kandidatov.
Jf Ir na
Neuradni prevod zadnje pape
Zato je ¡torej potrebno, da bolj cvetoči narodi pri pomoči v različnih oblikah bolj potrebnim narodom, spoštujejo z velikim razumevanjem, lastne karakteristike vsakega naroda in njegove tra-1 dicionalne ustanove ter se vzdržijo kakršnega koli namena ¡nadvlade. Tako bodo učinkovito pripomogli k utrditvi zvez ene Skupnosti vseh narodov, katerih vsak, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti, bo v enaki meri računal na blagostanje vseh narodov.
Znak časa
V današnji dobi je začelo vedno bolj prodirati v človeški duh prepričanje, da je treba razlike, ki nastajajo med ¡narodi, reševati ne z orožjem, temveč s pogodbami.
’ To prepričanje, težko je povedati, v večini slučajev raste iz strašne razdiralne sile, ki jo nosi sedanje orožje in iz strahu pred strašnimi nesrečami in ruševinami, ki bi jih povzročilo to orožje. Zato je v naši dobi, ki se hvali, d'a ima atomsko energijo, absurdno trditi, da je vojna primemo sredstvo za maščevanje kršenih pravic.
Toda na žalost pogostokrat vidimo, da narodi, pokoravajoč se strahu kot vrhovnemu zakonu, neprestano množijo vojaške stroške. Pri tem pravijo — in jim je mogoče resnično verjeti — da to delajo z namenom, ne da bi podjarmili druge, pač pa da bi te druge odvrnili od napada.
zemlji	8
ške okrožnice — Nadaljevanje
Vendar je treba upati, da bodo narodi, z vzpostavljanjem odnosov in pogajanj, polagoma boljše spoznali socialne zveze človeške narave in bolj ra-1 ¡zumeli, da je treba med glavne dolžnosti človeške skupnosti postaviti tisto, da se odnosi med posamezniki in med narodi pokoravajo ljubezni in ne strahu; kajti ljubezen že sama po sebi vodi ljudi v odkritosrčno in vsestransko povezavo interesov in duha, kar vse je zanje vir ttieštevilnih dobrin.
polagoma združujejo,, tako, da iz vseh skupaj nastaja neke vrste univerzalno gospodarstvo; končno, socialni napredek, red', varnost in mir vseh narodov so tesno povezani med seboj.
Zato se že vidi, da vsaka država, neodvisno od drugih, ne more sama sebi zadoščati, niti se ne razviti do popolnosti, ker je naraščajoče blagostanje ene države deloma učinek in deloma razlog naraščajočega blagostanja vseh ostalih.
Nezadostnost sedanje organizacije javne oblasti v odnosu do univerzalne blaginje
Po določitvi dr. Solana Lime za predsedniškega kandidata
čeprav imamo samo. še tri tedne do volitev, še vedno niso vsa vprašanja postavljena ¡tako-, da bi bila povsem jasna pot do volitev in do rešitve, ki naj jih te volitve državi prinesejo. Ravno določitev predstavnika ljudskih konservativcev dr. 'Solana Lime za predsedniškega kandidata s strani pe-ronistične Ljudske zveze, je ustvarila stanje, ki še ni povsem razčiščeno. V sami ljudski in narodni fronti na to kandidaturo ni pristala politična skupina, ki se je zavzemala ves čas za vpokojenega generala Leona Bengoa. Zato je iz fronte izstopila in grala Leona Bengoa sama proglasila za predsedniškega kandidata. Sedaj ta politična skupina — Gibanje za narodno fronto — vabi še druge politične stranke in jih hoče pridobiti za Bengojevo predsedniško kandidaturo, ponujajoč jim še prazno podpredsedniško mesto.
! Največje trenje je postavitev dr. 'Soiana Lime za predsedniškega kandidata povzročila v dr. Frondizijevi in-transigentni stranki, čeprav je državna konvencija te stranke določila za predsedniškega kandidata tokratnega . predsednika stranke dr. Alendeja, za podpredsednika pa dr. Begnisa, in je bilo tedaj poudarjeno, da je določitev teh kandidatov samo pogojna in vezana še na odločitev ljudske fronte, je dr. Alende vztrajal naprej na svoji kandidaturi. Dal je znova sklicati državno konvencijo, ki naj bi odločila v tem spornem vprašanju. Pristaši dr. Alendeja so vztrajali na odklonitvi dr. Solana Lime kot ¡predsedniškega kandidata ljudske in narodne fronte ter zahtevali, da mora to biti dr. Alende. Bivši predsednik dr. Frondizi je pa iz konfinacije v Bariločah poslal strankinim zaupnikom na zborovanje navodila, v katerih jim zatrjuje, da je ljudska in narodna fronta „konkreten političen izraz sedanjega stanja v državi v duhovni, socialni in gospodarski dimenziji“, da je treba za vsako ceno »v tej fronti ostati in tudi sprejeti ter podpreti kandidate, ki jih je postavila. Na konvenciji sta se pri takem stanju ustvarila d'va bloka „frontovci“ in „Alendovci“. Do plenarnega zborovanja sploh ni prišlo. Predstavniki „frontov-cev“ so enostavno odšli v Buenos Aires ter pismeno potrdili pristanek stranke na postavljeno kandidaturo. Istočasno je dr. Carlos ¡Sylvestre Begnis, pomembna radikalna osebnost, izjavil, da odstopa kot podpredsedniški kandidat na listi dr. Alendeja ter sprejema kandidaturo za podpredsednika na listi ljudske in narodne fronte z d'r Solano Limo kot predsedniškim kandidatom.
■S tem spor v< intransigentni radikalni stranki še ni bil rešen. Predsednik državne konvencije dr. Oyhamarte, zagovornik ljudske in narodne fronte, je sklical sestanek glavnega odbora stranke. Na dnevnem redu je bila med drugim točka odstavitev dosedanjega strankinega vodstva z dr. Alendejem na čelu ter postavitev novega. Alendé je pa na drugi strani poslal pravnega zastopnika stranke na volilno oblast ter jo pro-
dov, ko uživajo' enake pravice, bolj ko množijo svoje sestanke in napore, da 'bi našli najpripravnejša juridična sredstva, tega ne dosegajo v zadostri meri, ne, ker bi jim manjkalo odkritosrčne volje prizadevanja, temveč ker njihova avtoriteta nima potrebne m,oči.
Tako da je treba v današnjih okoliščinah človeške družbe ¡zgradbo in obliko držav ter silo, ki jo ima javna oblast v vseh narodih sveta, smatrati za nezadostne za pospeševanje skupne blaginje vseh narodov.
Odnos med zgodovinsko vsebino splošne blaginje in zgradbo ter funkcijo javne oblasti
'Če se natančneje proučuje na eni strani notranji razlog splošne blaginje na drugi strani pa naravo in funkcije javne oblasti, marsikdo vidi, da med obema obstoja nujna zveza. Kajti kakor molralni red zahteva od javne oblasti, da širi javno blaginjo v civilni družbi, tako tudi zahteva, da ga omenjena oblast tudi resnično more širiti. Od koder izhaja, da morajo biti civilne ustanove — v katerih se javna oblast giblje, deluje in dosega svoj namen — opremljene v taki obliki in tako učinkovito, da molrejo voditi splošno blaginjo po poti in s sredstvi, ki najbolje odgovarjajo različni važnosti zadev.
Ker danes splošna blaginja vseh narodov postavlja vprašanja, ki zanimajo vse narode in ker podobna vprašanja more ¡reševati samo javna obist, katere moč, oblika in sredstva so dovolj velika in katere akcija se razteza po
sil,, naj ne prizma nobenega sklepa, glavnega odbora. Istočasno je dr. Aien-de odstopil kot predsednik stranke,, vztraja pa še naprej na kandidaturi za ¡predsednika ter zase išče podpore pri vseh ¡tistih, ki niso povsem navdušeni z dr. Solano Limo kot predsedniškim kandidatom fronte. Udeleženci glavnega odbora v La Plati so med tem izvolili novo vodstvo stranke. Za novega predsednika stranke so določili dr. Gomeza Machado, dr. Frondizijevo zaupno osebnost, ¡ki je bil v prejšnji poslanski zbornici predsednik strankinega poslaniškega ¡kluba in je v imenu stranke pismeno priznal tudi postavljeno kandidaturo ljudske in narodne fronte.
Zaradi dr. Frondizi j evi'h navodil strankinim zaupnikom, naj odobre ljudsko in narodno fronto, je notr. min. gen. Villegas zaprosil pravosodnega ministra dr. Astigueta, naj naroči drž. pravdm-ku, da ¡začne sodnijsko postopanje proti odstavljenemu predsedniku, ker da njegove izjave predstavljajo poveličevanje peronizma.
Reakcija nastopa dr. Solana Lime med oboroženimi silami
Po določitvi za predsedniškega kandidata je dr. Solano Lima podal več izjav. V prvi je med drugim zatrjeval, da ni sile, ¡ki bi mogla zaustaviti val ljudske množice, da ne bi izpovedala svoje volje. Zatrjeval je, da bo fronta dobila 51% glasov in da general Aram-buru nikakor ne more računati na uspeh. Tudi je povedal, da je bil dvakrat pri Peronu in da se bo, če bo on predsednik, isti tudi lahko vrnil. Za vojsko je dejal, da se bo pod' njegovim predsedstvom bavila z nalogami, za katere je postavljena, neposlušne osebnosti, bo pa proglasil za upornike.
Te in ¡podobne izjave frontovskega predsedniškega kandidata — dr. Solano Lima j'e zatrjeval, da so nekatere netočno reproducirane — so imele za posledico vrsto razgovorov in posvetovanj državnih tajnikov za oborožene sile in notr. ministra s predsednikom ¡republike dr. Guid-om. Končno je bilo izdano sporočilo, da je vlada poslala zvezni sodni oblasti vse gradivo, ki se nanaša na postavitev dr. Solana Lime za predsedniškega kandidata ter njegove izjave s prošnjo, naj ugotovi, če njegovo postopanje in izjave ne kršijo veljavnih kazenskih in volilnih predpisov. Sedaj je od zvezne sodne oblasti odvisno ali ho dr. Solano Lima mogel biti predsedniški kandidat ali ne. Vlada sama v tem vprašanju ni hotela ukrepati, ker se hoče držati besede, ki jo je dala, da bo v volilni dobi povsem nepristranska in zato prepušča sodni oblasti, da tu pove svoje mnenje.
Eden od buenosaireških listov je razpoloženje oboroženih sil o tej zadevi strnil v ugotovitev: „Izključeno je, da bi oborožene sile po osvobodilni revoluciji, po zrušitvi dr. Frondizija in Fri-geria in po 'tolikih sporih ter trenjih v vrstah oboroženih sil, ki so temu sledile, pristale na to, da bi bila prihodnja vlada delo in sad akcije, ki jo razvijajo Peron—Frigerio in Frondizi.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
vsej širini sveta, zato j-e nujno, ker tako zahteva isti moralni red, ustanoviti javno oblast na svetovni podlagi.
Javna oblast, postavljena po skupnem, sporazumu in ne s silo
Ta javna ¡oblast, katere avtoriteta se razteza po vsej zemlji in Id ima na razpolago sredstva, s katerimi se dosega splošna blaginja, se mora ustanoviti seveda s pristankom vseh narodov, ne pa se postaviti s silo. In če naj taka javna oblast izvršuje svoje poslanstvo učinkovito, mora biti do vseh enaka, brez sleherne pristranosti in usmerjena k splošni blaginji vseh ljudi, če bi močnejši narodi s silo vzpostavili to svetovno oblast, potem bi se ¡bilo s pravico bati, d'a bi služila nakaterim redkim ali pa bi bila na strani enega samega naroda; in na tak način bi bili moč im učinkovitost njenih akcij v nevarnosti. Narodi, pa naj so si še Tako različni med seboj v množitvi materialnih dobrin in v svoji vojaški sili, odločno branijo pravno enakost im lastno moralno dostojanstvo. Zato se, ne brez razloga, države nerade podvržejo neki 'oblasti, ki jim, je postavljena s silo ali pri ustanovitvi kdtere riso sodelovali, ali na katero niso svobodno pristali.
Splošna javna blaginja in osebne pravice
Kakoir ni mogoče presojati splošne blaginje naroda ne da bi upoštevali človeško osebo, prav isto je ¡treba reči o splošnih potrebah vseh narodov: zato mora javna in splošna oblast paziti, da se pravice človeške osebe priznavajo, se
ČETRTI DEL
Odnosi med posamezniki, družinami, združbami in političnimi skupnostmi, na eni	ter svetovno skupnostjo	j
na drugi strani	j
i
Odvisnost med političnimi
skupnostmi	t
1
Nedavni napredek znanosti in teh-! nike, ki je vplival na človeške ¡navade, podžiga ljudi vseh narodov, da naj svo-, jo dejavnost vedno bolj združujejo ter se sami med seboj povežejo. Kajti dandanes je neizmerno narasla izmenjava idej, ljudi in stvari. Zalto so se izredno pomnožili ¡odnosi med posamezniki, družinami in združbami, pripadajočimi različnim narodom ter sestanki med vladarji posameznih narodov. Istočasno se gospodarstvo enih narodov vedno bolj prepleta z gospodarstvom drugih; gospodarski načdti posameznih narodov se
Enotnost človeške družbe ne bo nikdar razpadla, ker ¡obstaja iz ljudi, ki so enako soudeleženi v naravnem, dostojanstvu. Odtod nujnost, ki izhaja iz same človeške narave, da je treba pravilno služiti splošni blaginji, se pravi, tisti, ki se nanaša na vso človeško blaginjo.
V	preteklosti so vladarji narodov, kakor kaže, mogli zadostno služiti skupni blaginji, bodisi preko poslaništev svojega naroda, bodisi s sestanki in razgovori med najbolj vidnimi predstavniki naroda, bodisi s pogodbami, in dogovori, se pravi, uporabljajoč metode in skedstva, ki so kazale naravno pravo, človeško pravo in mednarodno pravo.
V	naših dneh pa so se odnosi med narodi precej spremenili. Na eni strani mednarodna blaginja postavlja vprašanja največje resnosti, težka in nujna takojšnje ¡rešitve, zlasti kar tiče varnosti in miru na vsem, svetu; na drugi strani pa vladarji posameznih naro-
Buenos Aires, 13. junija 1963
ITOBODKi SLOVI VUA
Stran 3
Smrt med slovenskimi pisatelji
Dne 2. junija je minila prva obletnica, odkar je umrl najbolj čitani slovenski pisatelj Franc Sal. Finžgar.
Pa tudi letos je smrt obiskala vrste slovenskih pesnikov in pisateljev v domovini. Dne 27. 3. je umrl zadet od srčne kapi slovenski pisatelj, zdravnik psihiater primarij dir. Bogomir Magajna. Rodil se je 13. jan. 1904 v Gornjih Vremah pri Divači, medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, bil nato vojaški zdravnik v Sarajevu in Logatcu, zatem pa zdravnik specialist za umobolne v bolnici za umobolne v Devici Mariji v Polju. Do II. svetovne vojne je pripadal kat. idejnemu slovenskemu krogu, bil je v akademskih letih član kat. akademskih društev v Ljubljani in Zagrebu, kot pisatelj pa sodeloval zlasti pri Finžgarjevi Mladiki. Med okupacijo so ga Italijani internirali v Italiji, po zlomu Italije se je priključil politično in idejno partizanom-komunistom. Najboljše njegovo delo je povest Gornje mesto, ki popisuje življenje slovenskih študentov in ljudi v Zagrebu. Znani so tudi njegovi Graničarji, Primorske novele, Bratje in sestre. Po vojni je napisal več stvari iz partizanskega življenja, ki pa zdaleč ne dosegajo njegovih predvojnih
del.	Pozna se jim tudi, da se ni mogel povsem vživeti in vrasti v novi marksistični idejni svet. Pokopali so ,ga na pokopališču pri Sv. Križu. Od njega so »e poslovili Tone Seliškar v imenu Društva slovenskih književnikov, pirof. dr. Janez Kanoni v imenu bolnice za duševno bolne in pisatelj France Bevk v imenu založbe Lipa v Kopru.
Pred dr. Magajno je v Ljubljani tudi umrl Franc Albreht (11. 2.). Dočakal je 74 let. Rojen je bil v Kamniku, gimnazijo je študiral v Kranju, po maturi pa šel študirat pravo na Dunaj, kjer se je predal marksistični ideologiji. Med I. svet. vojno je bil pri vojakih. Leta 1917 je izdal prvo pesniško zbirko Misteria Dolorosa. leta 1920 pa zbirko Knjiga življenja. V prozi je izdal eno samo knjigo pod naslovo Zadnja pravda. Po končanih slavističnih študijah v Ljubljani je dobil služib0 na univerzi. Izven službe se je kulturno udejstvoval na raznih področjih, zlasti kot urednik Ljubljanskega Zvona. Kot marksist je bil med povzročitelji krize pri tej liberalni slovenski kulturni reviji in med ustanovitelji marksistične revije Sodobnost in propagatorji kulturnega boljševizma na Slovenskem.
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
vabi na
PREDAVANJE
ki bo v soboto, 22. junija ob 18,30 v Slovenski hiši na Román Falconu-
Predaval bo g. Jurij Skvarča o ekspediciji na Pier Giorgio
Kot zgrajen marksist je Ibil določen že leta 1918 za eno vodilnih mest za slučaj zmage upornikov na Zaloški cesti, zato je ob izbruhu komunistične revolucije bi} z vsem srcem na komunistični strani. Zaradi tega je bil zaprt in nato odpeljan v Dachau. Po vrnitvi v Ljubljano so ga komunisti nagradili s tem, da so ga postavili za prvega povojnega ljubljanskega župana, leta 1960 mu podelili Prešernovo nagrado, Cankarjeva založba je pa izdala izbor njegovih kritičnih in kulturno političnih člankov pod naslovom „Odsevi časa“. Pri Društvu prevajalcev Slovenije je bil več let predsednik, prav tako tudi pri Zvezi prevajalcev Jugoslavije. Na njegovem. pogrebu so govorili v imenu Zveze književnikov Jugoslavije France Bevk, v imenu Zveze jugoslovanskih prevajalcev Božidar Borko, v imenu ljubljanske občine Joško Gorjanc in v imenu Društva slovenskih književnikov Mira Mihelič.
Dijaki iz sedmih učiteljišč v Sloveniji so imeli pred kratkim zborovanje v Kopru. Na njem so razpravljali o položaju na učiteljiščih ter ugotavljali, da je na 'njih sedanji učni sistem skrajno neurejen in nesistematičen. Naglašali so, da je sedanje stanje nevzdržno in zahtevali čimprejšnjo preosnovo učite Ijišč v sodobne urejene pedagoške akademije odnosno druge njim ustrezne šole.
Na Bledu je ibi nedavno mednarodni pedagoški seminar, na katerem so sodelovali predstavniki Pedagoškega inštituta na ljubljanski univerzi, Zavoda za napredek šolstva SR Slovenije, k: je ta seminar tudi organiziral in sekretariata Sveta za šolstvo S>R Slovenije in
SLOVENCI *
BUENOS AIRES
Občni tabor Slov. kat. akad. starešinstva
V soboto, 8. junija t. 1., zvečer je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu redni občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva. Na njem so člani razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delom starešinske organizacije. Prav tako je bil na njem obširen razgovor tudi o narodnem in verskem položaju Slovencev na Koroškem.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Božo Fink, tajnik Stane žužek, blagajnik Milan Magister, odbornika dr. Franc Bajlec in d‘r. Leopold Eiletz. V nadzornem odboru so: Miloš Stare, dr. Franc Logar in Rudolf Smersu, v razsodišču pa dr. Alojzij Voršič.
Osebne novice
Še o tragični smrti Klemenčičeve družine. V zadnji številki smo poročali o veliki avtomobilski nesreči, v kateri so izgubili življenje Jože Klemenčič in njegova žena Milena ter sinova Joško in Andrejček. Mali sinček Janezek je ostal pri življenju, toda njegove poškodbe so bile tako velike, da jim. je tudi on podlegel. Vseh pet članov Klemenčičeve družine so položili k zadnjemu počitku na
Nacionalnega didaktičnega centra za liceje v Padovi. Tema referatov se je nanašala na značilnosti reforme šolstva in učnega sistema v obeh državah.
Janko Glaser, pesnik zelenega Po. horja, je 21. marca slavil 71-letnico svojega življenja. Znan je po svojih pesniških zbirkah Pohorske samote, čas — kovač, Ob jesenskem ekvinokciju ter Pesmi in napisi. Do upokojitve je bil profesor slovenščine in nemščine na mariborski gimnaziji, nato pa je postal ravnatelj študijske knjižnice in muzeja v Mariboru.
Umrli so. V Ljubljani: Josip Belušič, Marija Žigon roj. iStrah, Jože Lotrič, upok., Franjo Šaunik, puškarski mojster v p., Amalija Mahnič roj. Slamič, Frane Sedovnik, Frane Mihelčič, upok., Matija čad', Lojze Arselin, upok., ing. Herman Res, Marija Vesel, Franc Korenčan, ključavničar v p., Bartoka Mežek roj. Jančar, Agnes Škabar, Janez Mlakar, vratar Narodne banke, Pavel Šmit, kovač, Marija Primc roj. Knez, Pavla Poženel roj. Šušteršič, upok. in Andreja Kolenc roj. Škraba, učiteljica v Straži pri Novem mestu, Anica Grč-man v Zalogu, Unšuja ¡Šušteršič roj. Brodnik v >Stanežičah, Mirko Sušnik, učitelj v p. v Trbovljah, Jakob Klemenc, žel. upok. v Zalogu, Pavel Golobič, slavist na Jesenicah, štefi Margel roj. Ha-lajkijevič v Travniku, Lenči Jerič roj. Drnovšek v Trbovljah, Ivan Medvešček, vlakovodja v p. v Mostu na Soči, Vera Hvala roj. Saksida prof. v Celju, dr. Rudolf Kaluža, odvetnik v p. v Postojni, Franc Pečnik, sodni svetnik v p. v Št. Petru pod sv. gorami. Frančiška Drnovšek roj. Mestek v Zagorju ob (Savi. Franc Vrtačnik v Vačah pri Litiji, Ana Intihar roj. Hahijan v Daljni vasi, Alojz Jeriha, upok. v Bizoviku in Karel Plestenjak, biv. direktor in kustos muzeja v Novi Gorici.
ARGENTINI;
pokopališču v mestu Azul. V Argentini j žaluje za svojim očkom in mamico ter bratci osirotela hčerka Bernardka, v domovini pa Klemenčičeva sestra Nada.
SAN MARTIN	\
Preteklo nedeljo (9. junija) je bilo} zopet razgibano življenje v 'Slovenskem domu. Na predvečer je bil v m,ali dvorani prijateljski sestanek pristašev Slovenske demokratske stranke. —• V nedeljo dopoldne so imele članice sanmar-tinskega krožka SDO svoj redni mesečni sestanek, na katerem je predavala gdč. Mija Markež o slovenskih narodnih običajih. Zanimivemu predavanju so vsa dekleta sledila z veliko pozornostjo. Po predavanju je bil. živahen razgovor. Sestanka se je udeležilo 26 deklet. — Istega dne dopoldne so imele lepo obiskan občni zbor naraščajnice SDO v San Martinu, katere vodi gdč. Saša Hartman. Novi odbor sestavljajo: predsednica Alenka Grom,; odbornice: Irena Šušteršič, Sonja Jenko, Marjeta Rožanc;, Nina, Jana in Silva Pristovnik, Helena Marinček ter Anica Ferfoglia. Prihodnji redni sestanek bo 14. julija po sv. maši.
AVE MARIA O ZBORNIKU SV. SLOVENIJE
Majska številka slovenske verske revije „Ave Maria“, ki jo že 55 lefc izdajajo slovenski frančiškani v Lesmon-tu- v 'Severni Ameriki, je o Zborniku-Koledarju 'Sv. Slovenije za leto 1963 zapisala naslednje pohvalne ugotovitve:
,¿Sredi marca smo ¡prejeli Zbornik
1963.	Včasih vzame kar tri mesece, da pride knjiga po redni pošti iz Južne Amerike v Združene dišave. Medtem smo lahko že precej brali o Zborniku 1963. Kdor je kaj napisal o njem, ga priporoča. Za priporočilo je dovolj zadostnih razlogov. Ne le, da je Zbornik knjiga, ki dela čast slovenskemu zamejskemu tisku po. svoji zunanjosti, tudi po vsebini zasluži priporočilo. Ker srn,o že v drugih slovenskih publikacijah brali o vsebini Zbornika, ni več potrebno, naštevati naslovov člankov in imena sodelavcev. Najiepše je priporočal Zbornik 1963 časopis, ki je pri poročilu o njem napisal, da je v tej publikaciji res to, kar naslov pove. To je zelo dobro priporočilo, zakaj neredko se zgodi, da v knjigi ni, kar človek pričakuje od naslova ali podnaslova. Uredniki Zbornika imajo pred seboj določen cilj, lepo razdeljeno delo pa neprijetno nalogo, da dobe sodelavce, ki bodo pravočasno poslali svoje prispevke. Tekom let so si zagotovili nekaj rednih sodelavcev, kar je za življenje vsake publikacije nujno potrebno.“
V nadaljnih izvajanih F. navaja so-trudnike Zbornika iz Severne Amerike ter priporoča, naj bi se našel nekdo, ki bi opisal tudi ameriško Slovenijo.
Fsab teden ena
OJ, BRATEC, PIJ, PIJ..,
Narodna
Oj, bratec, pij, pij men ga druzga nalij, nič ga dleč na postavljaj, le prijatlu ga daj.
Bosta pila oba, in hvalila Boga,
Očeta in Sina in svetga Duha.
Na zdravje fantov, na zdravje deklet, na zdravje prijatlov po celem svet.
KOROŠKA
Ciril-Metodova proslava na Dunaju ..
Klub ¡slovenskih študentov na Dunaju je za 1100-letnico prihoda slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda priredil skupaj s Hrvaškim akademskim klubom lepo spominsko akademijo.
Akademijo je pričel predsednik Kluba slovenskih študentov Feliks J. Bister, ki je pozdravil vse navzoče, posebno še povabljene goste in zastopnike organizacij ter predavatelja dr. Anteja Andorferja. Predavatelj je nato lepo orisal življenje sv. Cirila in Metoda, njuno dela in težave pri njunem misijonskem delovanju.
Za zaključek akademije je nastopil klubski oktet pod vodstvom Jožka Bu-cha in tamburaški zbor gradiščanskih Hrvatov.
SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
Proslave sv. Cirila in Metoda. Kakor v ostalih državah, bodo 1100-letnico, odkar sta prišla sv. brata Ciril in Metod oznanjat božjo besedo med Slovane, proslavili tudi Slovenci v ZDA z raznimi prireditvami. Proslavi te važne obletnice so npr. posvečena med drugim tudi vsa letošnja, ‘Slovenska romanja k Mariji Pomagaj v Lemont. Tu bodo glavne proslave sv. Cirila in Metoda dne 6. in 7. julija. Združene bodo z raznimi cerkvenimi pobožnostmi ter tremi pridigami, ¡ki bodo obravnavale naslednje misli: ¡Sv. Ciril in Metod •— apostola Slovanov, sv. Ciril in Metod —• apostola verske obnove in sv. Ciril in Metod — priprošnjilca za edinost.
KANADA
Verniki ¡obeh slovenskih fara v Torontu bodo imeli skupno' telovsko procesijo v nedeljo dne 16. junija na letnem letovišču, ki so ga letos odprli dne 2. junija.
Maja meseca so bile v župni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu vsak dan šmarnice. Piri ¡pobožnosti so brali šmarnice o sv. Cirilu in Metodu, ki jih je napisal vseuč. prof. prelat dr. Fran Grivec.
V župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj v Torontu so igravci prosvetnega društva Baraga uprizorili Jalnovo
PO SVETO
' dramo „Dom“. Predstava je bila 5. maja, naslednjo nedeljo je pa bila v isti dvorani materinska proslava z enodejanko „Materina srca“. Poleg članov folklorne skupine Mladinskega kluba so nastopili z rajalnimi točkami tudi otroci slovenske šole.
Letolšnje romanje Slovencev v Kanadi v Middland je bilo v nedeljo, 9. junija. Udeležba je bila kot v prejšnjih letih tudi ¡letos kar številna.
V Torontu je umrl za rakom Lojze Jereb. Star je bil komaj 35 let. Zapušča ženo in tri male otročičke. Torontski rojaki so ga k zadnjemu počitku spremili v tako velikem številu, da je bil to po mnenju vseh doslej največji slovenski pogreb v Torontu.
Poročili so ,se naslednji pari: Martin Horvat in Rozina Žerdin, Štefan Smodiš in Marta /Kožar ter Jožef in Valentina Plut.
AVSTRALIJA
Melbournski Vestnik je objavil novico „da je že sestavljeno ali pa bo v kratkem postavljeno v Melbournu novo slovensko društvo, ki bo pa imelo verski značaj in bo družilo samo katoliške Slovence.“ Na to novico je tamoš-nji slovenski dušni pastir p. Bazilij objavil v majski številki Misli odgovor, v katerem zatrjuje, da je dobil po objavi
jim, izkazuje potrebna čast, se jih ohranja ¡neokrnjene in se lahko resnično razvijajo. To bo lahko izvajala ali sama po sebi, če je prilika za Ito, ali pa tako, da se bodo po vsem svetu postavili pogoji, s pomočjo katerih bodo mogli vladarji vseh narodov izvrševati svojo dolžnost z največjo lahkoto.
Načelo podrejenosti
In kakolr je v vsakem ¡narodu po-Itrebno, d'a se odnosi, ki vladajo med javno 'oblastjo in državljani, med družinami in vmesnimi ustanovami, razvijajo in usmerjajo po načelu podrejenosti, potem je po istem načelu pametno, da se razvijajo odnosi, ki vladajo med svetovno javno 'oblastjo vsakega naroda. Ta svetovna oblast mora piroučevati in reševati tiste probleme, ki jih prinaša splošna javna blaginja v gospodarskem, socialnem, političnem in» kulturnem redu, in katere se zaradi njihove resnosti, razširjenosti in nujnosti smatra za večje, kakor pa tiste, ki jih morajo vladarji posameznih narodov učinkovito reševati.
Tej svetovni oblasti ne pripada omejevati ali odpovedovati tega, kar pripada javni oblasti vsakega naroda. Nasprotno, treba je poskrbeti, da se na vsem svetu ustvari klima, v kateri bodo mogli ne samo javna oblast, temveč tudi posamezniki in vmesne ustanove z večjo varnostjo dosegati svoje namene, izpolnjevati svoje dolžnosti in zahtevati 6Voje pravice.
Stvaritve naših časov
Kakor vsi vedo, se je 26. junija 1945 ustanovila Organizacija združenih naro-
dov — znana po kratici OZN — kateri so se pozneje priključili nižji organizmi, sestavljeni iz .članov, ki so jih imenovale javne oblasti posameznih narodov; tem so ‘zaupali zadeve velike važnosti, ki zanimajo vse narode sveta in ki se nanašajo ,na gospodarsko, socialno, kulturno, vzgojno in zdravstveno življenje. Zduženi narodi so si zastavili kot bistveni cilj vzdrževati in utrjevati mir med narodi, pospešujoč med njimi prijateljske odnose, temelječe na načelih enakosti, medsebojnega spoštovanja in mnogoterega sodelovanja na vseh področjih človeškega sožitja.
Važnost Združenih narodov je jasno razvidna v Splošni deklaraciji človečanskih pravic, ki jih je Glavna skupščina ¡ratificirala 10. decembra 1948. V uvodu te deklaracije proglašajo za ideal, da naj bi vsi narodi in državne oblasti dosegli učinkovito ¡priznanje in spoštovanje teh pavic in odgovarjajočih svoboščin.
Ni ¡nam, prikrito, 'da so se nekatera poglavja te deklaracije zdela nekaterim manj vredna za odobritev, in ne brez razloga. Vendar mislimo, da je treba to deklaracijo smatrati za prvi korak in uvod v pravno-politično organizacijo svetovne skupnosti, kajti samo v njej se uriznava dostojanstvo človeške osebe vseh ljudi in se potrjujejo pravice, da morajo vsi svobodno iskati resnico, se ravnati ¡po moralnih normah, izpolnjevati dolžnosti pravičnosti, zahtevati človeka vredno življenje in druge pravice, ki so s tem v zvezi.
¡Zato močno želim,o, da bi Organizacija združenih narodov mogla vedno
¡bolj prilagajati svojo zgradbo in svoja sredstva veličini in plemenitosti svojih ciljev. O da bi čimprej prišel čas, ko bi 'ta organizacija mogla učinkovito zagotavljati pravice človeka: pravice, ki so. ker izhajajo neposredno iz dostojanstva človeške osebe, splošne, nekrš-Ijive in neodtujljive. In to toliko bolj, v kolikor danes ljudje vedno bolj aktivno sodelujejo v javnih ¡zadevah svojih narodov, z naraščajočim» zanimanjem sledijo življenje drugih in se vedno bolj zavedajo, 'da pripadajo kot živi elani svetovni skupnosti.
Pastoralna priporočila Dolžnost udeleževati se javnega življenja
Ko smo prišli do tu, znova pozivamo naše otroke, naj aktivno sodelujejo v javni upravi in sodelujejo pri širjenju blagostanja vsega človeškega rodu in svojega lastnega, naroda. Razsvetljeni z lučjo krščanstva in pod vodstvom ljubezni je nujno, da z ne manjšim naporom, poskušajo doseči, 'da bodo ustanove gospodarskega, socialnega, kulturnega in političnega značaja, daleč od tega, da bi bile ljudem v oviro, le tem pomagale, da bi postali boljši, tako v naravnem kakor v nadnaravnem redu.
Znanstvena tekma, tehnična usposobljenost, poklicno izkustvo
Da lahko navdihujejo civilno življenje s pravilnimi normami in krščanskimi načeli, ni dovolj, 'da so ti naši otroci ¡polni nebeške luči vere in da jih žene navdušenje za širjenje dobrega; morajo vstopiti v ustanove civilnega živ-
ljenja in v njih razvijati svojo učinkovito akcijo.
Toda, ker se sedanja civilizacija loči o>d prejšnjih predvsem po znanosti in tehničnih izumih, prav gotovo ¡nihče ne more vstopiti in učinkovito delovati v javnih ustanovah, če nima znanstvenega znanja, tehnične izobrazbe in poklicnega izkustva.
Akcija kot sinteza znastveno-tehnično-poklicnih elementov in duhovne vrednosti
Treba je imeti pred očmi, da vse Ite sposobnosti nikakor ne zadoščajo, da bi se odnosi vsakdanjega življenja prilagodili bolj človečanskemu postopanju, ki se seveda mora opirati raa resnico, se voditi ¡po pravičnosti, se utrditi v medsebojni ljubezni in se običajno razviti v svobodi.
Da bodo ljudje resnično prišli do izpolnjevanja teh nasvetov, morajo delati irazumno, prvič izpolnjevati, v proizvajanju zemeljskih dobrin, zakone, lastne vsaki stvari in se ravnati po normah, ki odgovarjajo vsakemu slučaju; drugič, prilagoditi svoja dejanja m,oralnim zapovedim, se pravi delati tako, kakor se izvršujejo pravice in izpolnjujejh dolžnosti. še več, razum, zahteva, da ljudje, pokorni božjim načrtom za naše zveličanje in glasu svoje vesti, delujejo v življenju tako, da vskladijo v vsej popolnosti svojo znanost, svojo tehniko in svoje poklice z višjimi dobrinami duha.
Vzpostavitev zveze v vernikih med njihovo vero in moralnim vedenjem
Prav tako je ugotovljeno, da v narodih s staro krščansko tradicijo civil-
ne ustanove rastejo obenem z znanstvenim in tehničnim, napredkom ter so polne sredstev za izvršitev katerega koli načrta, ¡toda, da sta se pogostokrat v njih razblinila krščanski namen in navdih.
Zato z vso pravico nastaja vprašanje, kako se je moglo to zgoditi, ko> so vendar pri izdajanju teh zakonov ne malo sodelovale in še sodelujejo osebe, ki izpovedujejo krščanstvo in ki, vsaj deloma, resnično živijo svoje življenje po evangelskih načelih. Vzrok ¡temu mislimo da je v ¡pomanjkanju vskladenja življenja z vero. Zato je priporočati, da naj -se v njih vzpostavi enotnost duha in razuma, nad dejanji, katerih naj istočasno vladata luč vere in moč ljubezni.
Integralni razvoj človeških bitij:
Da je pri kristjanih pogostokrat vetra. v nasprotju z njihovim življenjem, je temu zato, ker ti kristjani ne izpolnjujejo zadosti krščanskih navad in niso dovolj poučeni v krščanski doktrini. Kajti velikokrat in na mnogih krajih se dogaja, da se kristjani ne zanimajo enako za poznavanje vere in za izobrazbo in medtem, ¡ko v znanstveni izobrazbi pridejo do vrhunca, v verski izobrazbi ostajajo le na osnovnih temeljih. Od tod izhaja nujnost, da mora 'biti oblikovanje naraščajnikov popolno, stalno in izvršeno ¡tako, da se bosta verska kultura in duševno oblikovanje dvigala vzporedno z znanstvenim znanjem in neprestanimi tehničnimi napredki. Nadalje je prav, da se mladino usmerja k izvrševanju poklica, ki ji je najbolj prikladen.	¡(Bo še)
Buenos Aires, 13. 6. 1963 - No. 24
SLOVENCI PQ SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani) omenjenega sporočila „najmanj trideset telefonskih klicev, še več pa osebnih izjav ¡rojakov, kd bi 'radi postali člani. Nekateri so bili skoro užaljeni, da jih nisem, povabil, saj so vendar katoliški Slovenci in redno pri slovenski maši. Bili so presenečeni, ko sem jim povedal, da je poročilo ‘časopisna raca’ “. iSvoj odgovor p. Bazilij zaključuje z besedami: „Dragi člankar S. M. (če res živiš, bi te rad poznal), kaj si hotel povedati s svojo ‘novico’ in obračanjem patrovih besed? Da pater razbija skupnost in deli duhove? Kaj res uredništvo ne more na boljši način izrabiti ‘Vestni-kovih’ strani?“
„Pri kapelici“ je naslov igri, ki so jo slovenski rojaki postavili dne 1. junija na oder v Paddingtonu v Avstraliji. Predstavo je pripravil režiseirlvan Koželj. Po igri je bila vesela družabna prireditev.
Otroci Slomškove šole v Melbournu so 26. maja imeli proslavo materinskega dne. Prireditev je bila ljubka ter je .privabila lepo število rojakov. Slovenska -šola Simona Gregorčiča v St.
Albansu je pa imela materinsko pro-!! slavo v nedeljo dne 2. junija.
Poročili so še: V Clifton Hillu Ivan Biljan in Marija Frank, Rudolf Kne-;žek jn Katarina Fras te(r Ivan Vuki-nič, in Marica Jankovič; v Neivporiu Venceslav Ipavec in Irma Gomišček; v Alphingtonu Janez Jernejčič in Anica Plavčak; v North Geelongu Ivan Bole in, Lilija Blaško; v Kew Edvard Lečnik in Angela (Zupančič. V matičnih knjigah N. S. W. so pa zapisane naslednje poroke: Vinko Kobal in Adri-ja.n,a Milena Polenc, Jože Medved in Lojzka Kotdan, Alojz Bratina in Hermina Kompara, Gino MarkežiČ in Albina Sculac, Frank Rakušček in Slava šemper.
Kot znano se z vprašanjem Slomškove beatifikacije bavi v Vatikanu posebna komisija,. V zvezi z delom te komisije je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik imenoval za „postulatorja“ dr. Franca Šegulo. Njegova naloga je stalno zasledovati delo omenjene komisije in vzdrževati z njo stike kakor tudi z javnostjo. Postulator ima pravico za razne države imenovati svoje namestnike „vicepostulatarje“. Za Avstralijo je imenoval za vicepostulatorja p. Odila Hajnška.
IZ TEDNA V TEDEN
(¡Nadaljevanje s 1. strani)
prej tako njemu, kakor pred parlamen-Jtom govoril neresnico ter da zato odstopa tako kot poslanec kakor tudi kot vojni minister. Angleška vlada sedaj še ne ve, v koliko je. bila v tej aferi načeta tudi britanska varnostna služba. Morala je pa biti gotovo, ker je policija začela zapirati razne osebnosti. Afera vojnega ministra Profuma je prizadela tudi samo kraljico' Elizabeto, ki je hotela svoje zaupanje Profumu pred javnostjo izkazati s tem, da jel bila še prejšnji teden skupno z njim. in njegovo ženo na konjskih dirkah ter se je dala z njim tudi ¡slikati.
Bodoči predsednik nemške vlade Ludvik Erhard je v izjavi časnikarjem naglasil, da bo sklenil koalicijsko vlado s socialisti samo, če bo to res potrebno., Odločno je zanikal govorice, da bi bil ¡sovražnik Francozov. Dejal je, da smatra za svojo dolžnost, da mora voditi tako evropsko politiko, ki bo temeljila na pravicah in dolžnostih.
Ameriška vlada je dala Indijcem zagotovilo, da ji bo dala ¡tolikšno vojaško pomoč, da si bodo 'kitajski komunisti v bodoče premislili, če bodo še poskušali z napadi ¡na to državo.
V Čilu bodo imeli prihodnje leto splošne volitve. Politične skupine že sedaj določajo kandidate za predsednika. Najprej so to storili socialisti in komunisti.. Njihov kandidat je .Salvador Allende. Kot neodvisen desničar je postavil svojo kandidaturo Jorge Prat Eehaure. Kandidat kršč. demokratske stranke, ki postaja vedno važnejši in vplivnejši politični činitelj v čilskem političnem življenju, bo predsednik stranke senator Eduardlo Frey Montalva, kandidat vladne koalicije radikalov, li-bealcev in konservativcev pa najverjetneje senator Julio Duran.
Y Brazilu bo pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1965 kandidiral za predsednika tudi Lacerda, sedanji guverner države Guanabara. Lacerda je
znan kot odločen protikomunist in nasprotnik sedanjega predsednika Goular-ta, kateremu očita, da je s svojo vlado pod komunističnim vplivom. Za predsedniškega kandidata ga je že sedaj določila stranka Demokratska državna
zveza.
Štirideset kolumbijskih poslancev je sporočilo vladi zahtevo po nacionalizaciji kolumbijske petrolejske industrije. Do tega koraka jih je napotilo rovarjenje ameriških petrolejskih družb proti kolumbijski petrolejski družbi Empresa Colombiana de Petróleo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Finec Pennto Nikula je postavil nov evropski rekord v skoku s palico. Preskočil je točno 5 metrov. Poskus zrušiti svetovni rekord Američana Johna Penne-la (5,04 m) m.u pa ni uspel.
V	drugi jugoslovanski nogometni ligi je bil Maribor štiri kola pred koncem prvenstva na tretjem mestu s 30 točkami (11 zmag, 8 neodločenih in 5 porazov). Na prvem mestu sta Trešnjevka iz Zagreba in Čelik iz Zenice s 32 točkami. Drugi slovenski zastopnik Olimpija iz Ljubljane pa v spomladanskem, delu ¡tekmovanja ni dosegel uspehov jesenskega tekmovanja in je na 9 mestu s 23 točkami (8 zmag, 7 neodločenih in 9 porazov).
V	Slovenski ligi je imel šest kol pred zaključkom prvenstva kranjski Triglav s 35 točkami že pet točk naskoka pred Ljubljano. Triglav je v 20 tekmah 15 zmagal, 5 tekem pa je igral neodločeno.
Na državnem ekipnem tekmovanju v namiznem tenisu je ekipa Olimpije iz Ljubljane v postavi Vecko, Kern, Grin-•tai ter Pirčeva, Zrimčeva in Juvančiče-va osvojila -dižavno prvenstvo brez poraza.
V	prvem kolu za Davisov pokal je Jugoslavija, za katero sta igrala Pilič in Jovanovič, premagala s 5:0 reprezentanco Monaka. V drugem, kolu se je Jugoslavija srečala z Avstrijo.
OBVESTILA
Slovenska telovska procesija bo v nedeljo, 23. junija, v Don Boscovem. zavodu v Ramos Mejii. Ob 10 sv. maša, nato procesija. Oltarje bodo pripravili: Í. San Martin-Florida, 2. Lanús, 3. San Justo, 4. Ramos Mejía.
IV. kulturni večer SKA bo v soboto, 1 15. t. m., ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41,
Capital. Predaval bo g. dr. Krajnik o Neresničnih dilemah“ in resničnem bo-
ju za človeka
Slovenski srednješolski tečaj bo zopet v soboto 15. junija, ob 15,30 v, Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
bo v soboto, 15. junija, ob 20 predavanje g. dr. Komarja ob desetletnici smrti prelata dr. Odarja. Toplo vabljeni!
SKAD vabi vse akademike in prijatelje na svoj redni sestanek v soboto, 15. junija, ob 19 v Slovenski hiši. Predaval bo g. ing. Albin Mozetič.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu je zaradi proslave sv. Alojzija, ki bo 16. junija, preložil otvoritev svojega novega balinišča na nedeljo, 23. junija, popoldne. Ob 15 bo tekma med mladimi in „starejšimi“, ob 16 pa bo otvoritev balinišča. Ñato bo na razpolago asado. Koline so tudi preložene. Ne bodo 7. julija, kakor smo javili, ampak 14. julija. V juliju se bo vršila 'tudi proslava sv. Cirila in Metoda. 'Nato pa bo v domu tritedenski odborniški tečaj.
V	nedeljo* 16. julija, ob 18 bo v župni cerkvi Santa Rita, Boulogne Sur Mer, obletna sv. maša za pok. Jožetom Flan-diom s slovenskim petjem.
SDO in SFZ Morón bosta priredila v soboto, 16. junija, ob 19 domobransko proslavo. Na sporedu bodo recitacije, domobranske pesmi in predavanje g. Stanka. Bitenca. Fantje in dekleta iz Morona in okolice lepo vabljeni!
da mu jih posodijo zaradi objave v zborniku. Fotografije s podatki naj se ^pošljejo na naslov: Stanko Bitenc, Ramón Fal-cón 4158, 'Buehos Aires.
SLOV. DOM V SAN MARTINU
sporoča, da je
! OTVORITEV BALINIŠČA
■
združena z asadom
PRELOŽENA na nedeljo, 23. junija popoldne
■
; Ob 15 tekma med fanti in
„starejšimi“ člani doma
5 Ob 16 otvoritev balinišča ■
j Nato* „ASADO“ (jagenjčki na raž-! nju in drugo) po lastnih cenah in prosta zabava
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
Sestanek zaupnikov Slovenske ljudske stranke bo v nedeljo, 16. junija, dopoldne, točno ob pol 10 v dvorani Slomškovega doma. O argentinskih razmerah in bližnjih volitvah bo govoril g. dr. Ramos Mejia, bivši predsednik argent. kršč. demokratske stranke- Poleg tega bodo važna sporočila o najnovejših dogodkih v slovenski politični emigraciji in razgovor o krivičnem ravnanju s koroškimi Slovenci. Na sestanek so vabljeni — ne glede na to, ali prejmejo pismeno vabilo ali ne — vsi tisti, ki sicer redno prejemajo vabila na te sestanke.
DIO slovenskih dijakinj', pozor! V nedeljo, 16. junija, bomo imele prvi letošnji sestanek po sv. maši v Slov. hši, kjer bo predaval g. Zorko Simčič.
Slov. kat. akad. starešinstvo sporoča svojemu članstvu, da ko prihodnji sestanek v soboto, 22. t. m. v Slovenski hiši ob 19. Kdor ne bi prejel pismenega vabila, naj upošteva kot tako to obvestilo. Posebej še vabljeni tisti starešine, ki so končali šudije na tukajšnji univerzi.
Vsem rojakom, ki bodo prihiteli v nedeljo, 23. junija, v Ramos Mejio, sporočamo: Po procesiji v Don Boscu bo v Slomškovem domu pripravljen asado Po kosilu se bo vršilo nagradilo kegljanje. Starše vabimo, do. prilike z otroci, ker bomo zanje ob 15 vrteli otroške filme in predvajali skioptične slike.
III. prosvetni večer v ¡Slomškovem domu, ki bo dne '22. junija ob 7 zvečer bo posvečen žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji. Na sporedu je predavanje „.. .Ne pozabite nas nikdar“ g. Ivana Korošca, nastop šolskih otrok in .petje Ramoškega pevskega zbora.
Krožek SDO in odšek SFZ iz San Martina bosta imela spominsko proslavo za padle protikomunistične borce v nedeljo, 30. junija, po sv. maši v prostorih Slov. doma v ¡San Martinu. Vabljeno članstvo obeh organizacij ter tudi ostali fantje in dekleta iz sanmartinslcega področja.
Odbor za prireditev spominske prosla. ve za padle junake iz Turjaka in Grčaric
obvešča vse slovenske organizacije in vse rojake, da se bo vršila v nedeljo, 15. septembra, celodnevna spominska proslava s polaganjem venca na grob generala San j Martina, sv. mašo in spominsko akade-1 mijo. Ob ¡tej priložnosti bo izšel poseben | zbornik. Odbor prosi vse tiste, ki imajo 1 fotografije borcev iz Turjaka in Grčaric,
Najboljši prijatelj v brezposelnosti je hranilna vloga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
A v. San Martin 263 — Ramos Mejia
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ¡ob nedeljah 9—11
O o?« STs Sgi <	FRANQUEO PAGADO Coaeesión N* 6771
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 1814
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E- 33-7213
ALOJZIJEVA PROSLAVA
SLOVENSKIH ŠOLSKIH OTROK
JAVNINOTAR
Francisco Saúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aire»
Spored:
1.	Sv. maša s skupnim sv. ¡obhajilom
2.	Otroška igrica: SIROTA JERICA
¡katero bodo igrali otroci slov. ¡šolskega tečaja iz Slovenske vasi v Lanusu.
Čas: nedelja, 16. junija, ob 16
Kraj: ¡Slovenska dvorana na Ramón Falconu 4158.
Lepo vabljeni!
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mej’íai
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z veliko jzfeiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvožeriega materiala po 1500 pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
Vsem znancem in prijateljem ¡sporočamo žalostno novico, d'a je dne 2. junija ob 9 zjutraj pri mestu Azul (Pcia. Buenos Aires) tragično preminula družina
KLEMENČIČ
Josip, Miliena, Joško, Andrej ček in Janezek
■Priporočamo jo v trajen spomin.
Žalujoči:
hčerka Bernardka, sestra Nada in sovaščani iz Rakeka
Buenos Aires, Ljubljana.
IVAN PREGELJ:
57
O i r o
e i
o n e a
„Imenitno ¡si povlekla Meto,“ je rekla Helena, a -Slavica je ¡samo z roko zamahnila. Potožila je, da je trudna, d'a jo glava boli in da ¡ne bo večerjala. Meta ji je skuhala lipovca z medom. Mati ji je ljubeče potegnila križ čez čelo. preden je šla.
Zunaj se je bilo nebo na gosto pooblačilo. Večerilo se je zgodaj. Težko je ležalo v zraku in na dušah. Voda je -grgrala iz cevi v korito sre-di trga. kakor vselej ob južni.
„¡Povodnji dobimo,“ je ¡rekel Košir Pozniku, „bojim ¡se za jez. Že spomladi je komaj prenesel. Risal mi ¡boš, pa se lotim poprave kar pozimi, maj stane kar hoče.“...
Slavica je buljila v -somrak. Pismo, ki ga je bila dobila, je bila strgala, a kar je prebrala, ni hotelo utihniti:
„Gospodjice, ljubim Vas, ljubim očaj-no. Zašto pobegoste ?... Vaš nesaretni ‘južni brat’!“
..Zakaj sem bežala?“ je trpela deklica. „Zato, -ker si bil sirov, nasilen, da sem se te komaj s sabljo ubranila.“
Vroče, obilne solze so jo polile. Iskala je k Bogorodici, ki je Itomila v mraku. Zunaj nekje daleč ‘je zagrmelo..
Rahlo je začelo deževati...
VIII.
¡Soparica, ki je pritiskala na možgane in dušila sa-p-o. je ležala vso noč do prve medle zore. Vso noč je voda kar tepla izpod -neba na zemljo. Medli bliski ¡so svetili. Niso bili ¡ostri poletni treski, ¡goreli so motno od vseh strani. Kadar -se je dramil grom, se je votlo, od daleč, kakor jeka od Peči, kjer so se gnetli in -gatili oblaki, padali v globoke grape, zaganjali se preko visokih -senožeti nad dolinska polja, na ceste in bivališča, šum ploskajočega dežja je preglašal vedri -šumet korita -sredi trga.
Pozno se je zbudila zora v megli in dežju, ki 'je ležal .globoko v dolini, -da ni bilo skoraj nič razgleda. Sredi dne se je znova stemnilo, začelo spet tepsti na cesto, da so vstajali iz luž umazani mehurčki in so vode lile ¡s trga po bregu mimo Koširjevih hlevov, mimo pralnice in mlekarne v laz. in sadnjak in -s-e gubile v tolsti travi nad čermi, ki so označevale globoko zajedeno strugo. Proti večeru se je' za dobro uro nekam prevedrilo in ohladilo. Okoli desetih ponoči je lilo znova. Ka-dar ¡se je naliv za trenotek umiril, je že jasno jekalo od mlina. Vode so rastle in ker so rastle v temi, je -bilo ,še strašnejše.
Nekaka mrzlična zanosnost se je ob teh glasovih polastila celo odraslih ljudi. Otroci so z ¡nemim občudovanjem po-sluhnili za besedo staršev, bali se vode in si je 'želeli še višje, vsaj na celsto ■ob m.ostu, vsaj do hleva pri Melanu, kakor takrat, ko je bil stari oče še mlad. Zamolklo ¡bobnenje povodnji, ki je vstajala kakor nečista zver po svoje žrtve, jih je dramilo iz spanja. Vzdramilo je tudi bolehno in božjastno dvanajstletno Tončko. Vstala je ob stari materi, ki je hropla v težkem snu, in poslušala napeto, trepetajoča. Pa je kakor videla:
„Že je pokrila voda Koširjev mlin, že je zalila štefajeve travnike. O jej, to bo ¡nesla -drobilja in lesu!“
Ob treh zjutraj so vstali v medlem -svitu možje, da poj-dejo lovit drva. Težki koraki so -se oglasili na cesti med hišami, hiter o-dgov-or na- vprašanja je udaril v okna:
„Vsa črna je. Viduč lovi že eno uro.“ —
Pozno se je danilo. Nad dolino se je premetavala nevihta, .grmelo je iz oblaka v ¡oblak. Visoko v hribih se je -oglašal šum. vetrov. Kakor za odrešenje je jefcnil jutranji zvon. Deževje je bilo dozorelo v ¡svoj višek, nečista zver v globoki strugi je -divjala in vpila po krvi in žrtvi.
Takrat je vzela dvanajstletna Tonč-
ka ¡grablje, da bi šla lovit drobilj. Še na zajtrk je pozabila...
■ - V deževen plašč odeta, s pokriva lom čez glavo je stala -Slavica s Pozni-kom ¡na bregu ob mlinu i-n gledala v motno valovje, ki se je bilo dvignilo nizko iz dna visoko do roba. Povodenj je potresa-l-a kameniti breg, glušila vsak .glas in dviga-l-a peno in meglo. Deklica si je upala prav na rob. Poznik je stopil za njo:
„Pazi se, stena je spolzka!“
Obrnila je vanj svoj sladki obrazek pod mičnim pokrivalom:
„Ah kaj, midva sva skusila že hujše.“ Prikimal je z nasmehom in se žive-je domislil tistih strašnih trenotkov, ko je pred petimi ‘leti trgal to sladko življenje iz povodnji in ¡blaznih rok znorelega nasilneža.
„Tu sem stala, ko me je zgrabil,“ je kazala 'Slavica. „Tu je omahnil striček, Ti si bil gori -ob bezgovem grmu. Kdaj si dospel tako naglo? Ali si padel sem doli?“
„Ne vem,“ je odvrnil mehko, „a še vedno čujern, kakor takrat tvoj glas: ‘Krvavec, France’!“
„Takrat sem bila tvoje pomoči potrebna,“ je rekla -deklica, „zdaj bi si znala pomagati -sama.“
„Ali zato, ker se sabljati znaš?“ se je pošalil. Pa ga je navidez preslišala
in ¡rekla skoraj samoljubno:
„Ne! Helena je tvoja; tega pa s teboj ni doživela.“ In kakor da premišlja, je um-olknila; nato je povedala nekoliko v šali in 'nekaj za res:
„Ali ne misliš, da je včasih ljubosumna name, pa menda prav z-ara-di tistega najinega doživetja.“
Poznik je pogledal osuplo.
„Le verjemi,“ je nadaljevala deklica. „Saj sem ženska in poznam žensko srce. Veš! Vse, vse smo ljubosumne in trpimo. Helena je -pred iporoko toliko žalovala. ¡Prav gotovo, da vsaj še malo misli iz tiste svoje prve žalosti. Vem. Pa sem -ti hotela že večkrat povedati, da boš vedel, čemu se vedem včasih drugače, kakor ¡se spodobi. Zaradi Helene, zdaj veš, ki se mi smili in je revica in pa, ker res ne vem, ali ne bom slabša od nje...“
„Kaj le blebečeš“ je vzkliknil geometer in se ji začudeno zagledal v obraz, ki se mu je zazdel bolj bled, daljši in bolj zrel. Oči, ki so gledale nanj, -so bile zblojene v bridkosti in nemiru.
„Kakšna boš, to bomo šele videli,“ je skušal obrniti pogovor v drugo smer. „¡Za zdaj bi le to rad vedel, ali kdaj misliš nia možitev. Delaš se nepristopno, kakor kaka germanska Brunhilda!“ ,;Brunhilda!“ se je nasmehnila deklica trudno. „Pojdi no. Sem še vedno mladoletna.“