KOLEDAR
(Vestnik)
XXXV. ■■
šolske Družbe sv. Cirilu In Metodu
v Ljubljani
za navadno leto
1921.
Izdalo in založilo vodstvo.
V Ljubljani.
Tiste ,,Narodne tiskarne", 1920.
O 3 covii
\\Sisbi a
Leto 1921
je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in cerkvenih praznikov po starem Štetju); začne se in konča s soboto.
I
Začetek leta 1921.
7
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne 27. iistopsda.
Godovinsko število.
Zlato število ....	3	Rimsko število ...	4
Epakta ali lunino kazalo XXI	Nedeljska črka	...	b
Solnčni krog ....	26	Letni	vladar:	Merkur.
Letni časi.
Začetek pomladi 21. sušca.	Začetek jeseni 23. kimavca.
Začetek poletja 22. rožnika.	Začetek zime 22. grudna.
Znamenja za lunine premene.
Mlaj © Prvi krajec J Ščip @ Zadnji krajec C
Solnčni in lunini mraki leta 1921.
Solnce bo mrknilo dvakrat in sicer dne 8. malega travna in dne 1. vinotoka. Prvi mrak bo delen in pri nas viden; trajal bo od 8. ure 42 minut do 11. ure 21 minut.
Tudi luna bo dvakrat mrknila: prvikrat 22. malega travna popolnoma, drugič 16. in 17. vinotoka deloma. Drugi lunin mrak bo pri nas viden in bo trajal od 9. ure 1 min. do 2. ure 46 tnin. zjutraj.
Med božičem in pepelnico je 6 tednov in 3 dnevi.
PROSINEC « JANUARIJ
Srbsko: Borojaiu.PHCKii.	Luž.-srb.:	Wulki rožk.
Hrvatsko: Siečanj. '■£- 31 dni. Poljsko: Styczei. Češko : Leden.	Rusko:	MminPb.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	Beležke.
! i	Sob.	Novo leto. Obrez. Gsp. (	
Ko je bil Herod umrl. Mat. i.			’lFr
2	Ned.	V osmini n. L; Makarij.	
3	Pon.	Genovefa, dcv.; Slavimir.	
4	Tor.	Tit, šk; Dobromir.	
5	Sred.	Telesfor, p. m.; Grozdana.	
6	Čet.	3 kralji ali razgl. G. Darin.	
7	Pet.	Valentin, šk.; Svetoslav.	j
8 Sob.		Severin, op.; Bogoljub.	
12!etn		Jezus v templju. Luk. 2.	
9	Ned.	1. po razgl. G.; Julijan, m ^	
10	Pon.	Pavel, I.. p-; Dobroslav.	
11	Tor.	Higin, p. m; Božidar, op.	
12	Sred.	Arkadij, m.; Blagaja.	
13	Čet.	Veronika, d.; Bogomir.	
14 Pet.		Hilarij, šk.; Neda.	
15	Sob.	Pavel pušč.; Radoslav.	
0 ženitnim v Kani Gal Iv. 2.			
16	Ned.	2. poiaigl. G. Ime Jezusa.	
17	Pon.	Anton p.; Ratislav. ])	
18	Tor.	Sv. Petra stol v R.; Vera.	
19	Sred.	Kanut, kr.; Hranimir.	
20	Čet.	Fab. in Seb.;' Živojin.	
21	Pet.	Agna, d. m.; Janja.	
22 Sob.		Vinko, m.; Sviloj.	
O delavcih v vinogradu. Mat 20.			
23	Ned.	70nica; Zaroka M. D.	
24	Pon.	Timotej, šk.; Milislava. ®	
25	Tor	Izpr. Pavla; Kosava.	
26	Sted.	Polikarp, šk.; Vsevlast.	
27	Čet.	Sava; Ivan Zlat.; Dušana.	
28	Pet.	Julijan, šk ; Dragomil.	
29	Sob.	Fran Sal. šk.; Gonslava.	
Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8.			
,30	Ned.	GOnica. Martina d ; Dcsislav. C	
31	Pon.	Peter Nol, sp ; Divna. *'T»*	
SVEČAN ★ FEBRUARIJ
Srbsko: Hrvatsko: Češko :		fss	— CpereitcitH. Veljača. 29 dni. IJnor.	Luž.-srb.: Maly rožk Poljsko: Luty. Rusko: <l>enpajib.
j	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	'
lj Tor. 2! Sred. i 31 Čet. i 4; Pet. 5 Sob.		Ignacij, šk.; Budimil. svečnica; Ljubomira. Blaž, šk.; Bojmir. Andrej, sp.; Daroslav. Agata, d. m.; Jagoda.	Beležke.
			1— ifjpv
	Jezus ozdravi slepca. Luka 18.		1
6 ; 7 8 9 10 j 12	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	50nica. Doroteja; Žalimir. Romuald, op.; Malina. Pust. lvanM.;Zvezdodrag.@ t Pepelnica. Ciril AL, šk. Šolastika, d.; Vojmil. Adolf, šk.; Dobrana. Evlaliia, m.; Zvonimir.	
Hudobni duh izkuša Jezusa. Mat. 4.			.1 . • : < :!•!
I3j Ned. j 14 Pon. 15! Tor. 16 Sred. j 17' Čet. 18! Pet. 19: Sob.		1 postna. Katarina; Vrativoj. Valentin, muč.; Cvetna. Favstin in Jov.; Ljuboslava. 2) 1 Kv. Julijana ; Strabomir. Donat in tov. in.; Vesela. y Kv. Simeon; Dobrana. v Kv. Julijan; Bratomil.	" ■ ■'•1
! Jezus se		iz premeni na gori. Mat. 17.	
!20' Ned. jSl Pon. |22 Tor. 23 Sred. |24| Cet. .25j Pet. 26|'.Sob.		2. postna, (kv.) Elevicrij, šk. Maksimilijan, šk.; Miloslav. Stol sv. Pet. v A.;Gojslav. @ Peter D. šk., Čudomil. Matija, ap.; Divka. Valpurga, op.; Vladoj. Marjeta Kort.; Krašimir.	/
Jezus izžene hudičajiz mutca. Luk. 11 1			7 . *• . '
j 27 (28	Ned. Pon.	3. postna. I.cander; Nikna. Roman, op.; lnoslav.	•
SUŠEČ * MARCIJ
Srbsko: Iij>ar«meuiroHCi>H. Hrvatsko: Ožujak.	31	dni.
Dnevi
Tor. Sred. Čet. Pet. 5j Sob.
Godovi in nedeljski evangeliji
Albin, 5k.; Belin.	(
Sredp. Simplicij, p ; Milena. Kunigunda; Mislav.
Kazimir, sp.; Sladoje. Agapcta, m.; Danica.
Jezus nasiti 5000 mož. Ivan ti.
01 Ned.	4. post. (sredp.) Fridolin.
7 Pon.	Tomo Ak.; c. uč.; Košana,
i 8| Tor.	j Ivan božji, sp.; Bodin.
9 Sred. Frančiška R.; Danimii. (
10 Čet.	40 muč.; Stana.
11 Pet.	Heraklij, m.; Radoja.
|12 Sob.	Gregor I., p.; Božana.
Judje hočejo Jezusa kamenjati. Iv. 8
13 Ned. 5. postna (tiha). Rozina, vd.
14 Pon.	Matilda; Desimlr.
16 Tor.	Longin, m.; Velislav.
16 Sred.	Hilarij, m.; Ljubislava.
17 Čet.	Jedert. dev.; Budlmir. j)
18 Pet.	D. M. 7 žal.; Slavoljub.
19 Sob.	Josip, 2. D. M.; Zlata.
Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21.
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
čet.
Pet.
Sob.
6.	post. (cvet.). F.vgenij. Benedikt, on.; Tuga.
Razil, m.; Milojka.
Viktorin, m.; Dražislav. (g) Vel. čet. Gabrijel; Jaroslav, f Vel. pet. Predrag.
Vel. sob. Dizma; Srdan.
Jezus vstane od mrtvih. Mark. 16.
Ned. | Velika noč. Vstaj. Gosp. Pon. i Vel. poned. Ivan Kap., sp. Tor. , Ciril, šk.; Branivoj Sred. I Angela F., vd.; Pribislav. Čet. I Modest, šk., Mojmir. <
Beležke.
	-Hg	| MALI TRAVEN *	APRIL
Srbsko: Hrvatsko: Češko:		tjyp!>eBCKH. Luž.-srb.: Jutrownik. Travanj. 30 dni. -ir- Poljsko: Kvvieciefi. Duben. Rusko: Anptab.	
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
i l 2	Pet. Sob.	Hugon šk. ; Mutiniir. Fran Pavl.; Gojmir.	Beležke.
			1
Jez. se prikaže pri zaprtih vratih, iv. 20.			
3! Ned. 4! Pon. 51 Tor. C! Sred. 7| Čet. 8 Pet. 9i Sob.		1. povelik. (bela). Abundij. Oznan. M. D.; Dušica. Vincencij F.; Dabižlv. Sikst, p.; Čudna. Herman; Radivoj. Albert, šk.; Viljenica. £ Marija Kleofova; Liuban.	■
Jezus, dobri pastir. Iv. 10.
101 Ned. 2 povelik. Ezekijel, pr.
■ 11 i Pon.	Lev 1. p.; Rada.
121 Tor.	Zenon, Sk.; Ljubomir.
13' Sred. Hcrmcnegild, m.; Milutina 14; Čet.	Justin, m.; Jelača.
15i Pet.	Helena, kr ; Gestirad
16! Sob. Turibij, Sk.; Božislava.
Jezus napove svoj odhod. Iv. Iti.
Ned. 3. povelik. Rudolf, m.
Pon. Apolonij, m.; Gradislava.
Tor. Lev IX., p.; Tihorad.
Sred. Marcelin, Sli.; Dragislav.
Čet. Anzelm, Sk.;,.Dragomira.
Pet. Soter in Kaj.; Ljutomer. <g> Vojteh, m.; Dobriča.
17
18 119 20 21
23; Sob
Jezus obljubi sv. Duha. Ivan 16.
24	Ned
26	Pon.
26	Tor.
27	Sred.
28	Čet.
29	Pet.
30	Sob.
4.	povel. Jurij, m.; Jurislav. Marko, ev.; I ugomir.
Klet, p.; Sekana.
Peregrin, duh.; Raduna. Pavel kriški; Slavica.
Peter, m.; Tankosiava. Katarina S., d.; Samoi a J (
Srbsko: Hapckh.	Luž.-srb.:	Rožovnik.
Hrvatsko: Svibanj. ^ 31 dni. -§>• Poljsko: Maj. Češko: Kvčten.	Rusko:	Ma6.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
	Jezus uči o molitvi. Iv. 16.		Beležke.
1	Ned.	5. povelik. Filip in Jak., ap. Atanazij §k.; Živana. j g	an"!
2	Pon.		
3	Tor.	N. sv. križa; Solnčarica. j>3 Florijan; Cvetko. J £	
4	Sred.		
5	čet.	Krist, vnebohod. Desirad.	
6	Pet.	Ivan Ev.p. 1. vr.; Dragovit.	
7	Sob.	Stanislav, šk. in.; Ognjana.®	
Je/., govori o pričanju sv. Duha. Iv. 15.			
8! Ned.		6. povelik. Prik. sv. Mihaela.	
9| Pon.		Gregor Nac., šk.; Prvinica.	
10	Tor.	Antonin, šk.; Dvorna.	
11	Sred.	Mamert, šk.; Ljerka.	
12	Čet.	Pankracij, in.; Stojmir.	
13	Pet.	Scrvacij, šk.; Jasna.	
14	Sob.	•j- Bonifacij, šk.; Svctolik. 2)	
Jez. govori o sv. Duhu in l|ub. Iv. 14.			
15| Ned.		Binkošti. Duhovo. Zofija.	
16	Pon.	Bink. poned. Ivan Nep.	
17	Tor.	Paškal, sp.; Dušoje.	
18	Sred.	j- Kv. Feliks sp.; Mladica.	
19	Čet.	Čclestin, p.; Vitoslava.	
20	Pet.	f Kv. Bernardin, sp.; Milodar	
21	Sob.	(Kv. Srečko Kant., Jelina. <§)	
	Meni je dana vsa oblast. Mat. 28.		
22	Ned.	1. pobink. Sv. Trojica. Boža.	
23	Pon.	Deziderij, šk.; Milorad.	
24	Tor.	Marija D., p. kr.; Cveta.	
25	Sred.	Urban, p.; Nosimir.	
26	Čet.	Telovo. Dragica.	
27	Pet.	Magdalena P., d. ;Volkašin.	
28	Sob.	Avguštin, šk.; Jaromir.	
i 1	Prilika o veliki večerji. Luk. 14.		
29	Ned.	2. pobink. Maksim; Dana. (	
30	Pon.	Ferdinand, kr.; Milica.	
31	Tor.	Angela, d.; Bojslav.	
1	Dan vzraste za 1 uro Dan je dolg 14 ur 31 min. do		15 min. 15 ur 46 min.
ROŽNIK * JUNIJ
Srbsko; IleiToncitii.
Hrvatsko : Lipanj.	30	dni.
Češko: Červen.
Dnevi	
1	Sred.
2	Čet.
3	Pet.
• 4	Sob.
Prilika	
5	Ned.
1 6	Pon.
7	Tor.
8	Sred.
9	Čet.
10	Pet.
Godovi in nedeljski evangeliji
Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15.
$
Prim. in Fel., m.; Kalina. Marjeta, kr.;Dostana.
■lil Sob. ; Barnaba, ap.; Rusmir.
i O velikem ribiem lovu. Luk. S.
1‘2 Ned. , 4. pobink. Ivan Fak., sp. 2) i 13' Pon. Anton P., sp.; Zorica.
!14 Tor.	Bazilij, šk.; Zlatana.
i 15 Sred. Vid in tov., m.; Vidoslav.
Fran Reg., sp.; Dragimir. Adolf, šk.; Tratomir
10 Čet.
17 Pet. ______________________________________ _
18 Sob. Feliks in Fort., ni.; Bodin.
O farizejski pravičnosti. Mat. 5.
Ned. 5. pobink. Julijana; Volkos. Pon. Silvcrij, p.; Milava Tor.	Alojzij, sp.; Vekoslav.
Sred.	Ahacij,	m.;	Miloš.
23; Čet.	Cenon,	šk.;	Gostimir.
24: Pet.	Ivan Krstnik (kres); Janislav.
25| Sob.	Viljem	op ;	Grlica.
lil
20
21
22
Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8.
20
27
28
29
30
Ned. 6. pobink. Iv. in Pav.; Hrana. Pon. Heina, vd.; Ladislav.
Tor. | Vidov dan; Zorana. ( Sred. Peter in Pav., ap; Peroslav. Čet, j Spomin sv. Pav.; Pavlimir.
Beležke.
J Dan vzraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min.
-t-t
MALI SRPAN * JULIJ
m'
Srbsko: UujmieiiH.
Hrvatsko: Srpanj.	3i	dni.	'ir-
LuZ.-srb.:, Pražnik. Poljsko: Lipiec. Rusko: H)auS.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
l| Pet.	Teobald, pušč.; Bogoslav.
2| Sob. Obisk. M. D.; Dragonam.i.
O lažnjivih prerokih. Mat. 7.
3 Ned. . 7. pobink. Helijodor; Nada. i	4	Pon.	Urh šk.; Belizar.
:	5	Tor.	Ciril in Metod, šk., slov. ap.O
6	Sred.	Izaija, pr.; Domogoj.
7	Čet.	Viligoj, šk.; Ncgoda.
8	Pet.‘	Elizabeta, kr.; Milolika.
|	9	Sob.	Anatolija, d.; Hvalimir.
O krivičnem hišniku. Luk. In.
10 Ned. 8. pobink. Amalija; Ljubi i 111 Pon.
12’ Tor.
113: Sred.
114 Čet.
15 Pet. j Id Sob. i Jezus
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
.17!
18!
19i
20
|2l!
221
:23
a pobink. Amalija; Ljubica. Pij L, pap.; Medo.
Moh. in F. Roj. dan kr. Petra, j) Marjeta, d. m.; Dragan.
Praz ni k svobode.
Henrik 1., ces.; Vladimir. Dev.Mar.Karm.; Bogdan, plaka nad Jeruz. Luk. 19.
9. pobink. Aleksij; Držislav. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vinko Pavl.; Radoš.
Elija, pr.; Ccslav, sp. $ Danijel, pr.; Olga; Zora. Marija Magd.; Pribina. Apolinar, šk.; Brana
L O farizeju in cestninarju. Luk. 18.
24 Ned.	1 10. pobink. Kristina; Ratimir
25 Pon.	Jakob, ap.; Boljedrag.
26 Tor	Ana, mati M. D.; Jana.
|27 Sred. 1'.Pantaleon, m.; Dušan.
28 Čet.	Inoceneij, p.; Svetoniir.	(
29 Pet.	Marta, dev.; Dobrila.
130 Sob.	Abdon in Sen.; Vitodrag
Jezus ozdravj gluhon. Mark. 7. jšif Ned. 11. pobink. Ignacij Loj., sp.
Beležke.
Srbsko: Bo.ihi;« rociiojmicKR. Hrvatsko: Kolovoz.	.'JI	dni.	SP-
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
Pon. Vezi Petra, ap., Dedomir. Tor. Pore.; Alfonz; Bojan..
Sred. Najdba sv. Štefana.; Mirača. Čet. Dominik, sp.; Ljubačica.
Pet. Marija Dev. snež.; Predobra. Sob. i Izpreobr. Gosp.; Vlastico
O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 7'Ned. 12.poblnk. Kajetan; Vidojka
Pon. Cirijak in tov., m.; Godeslsv. Tor. Roman, m.; Našemir.
Sred. Lovrenc, rn.; Juriča.	])
čet. Tiburcij, m.; Bolemir.
Pet. Klara, d.; Dobrogost.
Sob. ; Hipolit in Kas., m ; Davola.
14
15
16
17
18 19 120
Jezus ozdravi 10 gobavih. Luk. 17.
Ned. 13. poblnk. Lvzebij; Dobrina Pon. Vel. gosp. Vnebovz. M. D.
Tor. Rok, sp.; Nemira.
Sred. Libcrat; Radigoj.
Čet.	Joahim; Branislava.	-f)
Pet.	Ludovik Tol., šk.; Ljudevit.
Sob. Štefan, kr.; Žarka.
O božji previdnosti. Mat. 6.
21 Ned.	14. pobink. Ivana Frančiška.
22 Pon.	Timotej, m.; Ostrivoj
;23 Tor.	Filip Ben.; Bogovoljka.
j24 Sred. ; Jernej, ap.; Borivoj.
25 Čet.	Ludovik, sp.; Dragorad.
26 Pet.	Cefirin I.; Perunika.	C
27 Sob.	Josip K., sp.; Ljubidrag.
Jez. obudi mladeniča v Najino, i.uk. 7.
Ned. j 16. pobink. Srce M. Milogaj. Pon. !Obgl. Ivana Kr ; Želided. Tor. i Roža Lim., d.; Milka.
Sred. ; Rajko, sp.; Mildrag.______________
Beležke.
KIMAVEC * SEPTEMBER
VAM
Srbsko: Mano 1'ociiojiiHCKH. Urvatsko: Rujan.	30	dni.
Češko: Zdfi.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
l| Čet. j Lgidij, op.; Mladin.
2 Pet. i Stefan, kr.; Miljeva. <r» 3| Sob, j Evfemija in tov., m.; Lepa.
Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14.
16. pob. ang. Rozalija.
Lovr. Just., šk.; Nedeljka, Hermogen, m.; Radonica. Bronislava, n.; Mrena.
Mala gosp. Rojstvo M. D. Korbinijan, šk.; Vsemir. ])
Nikolaj Tol., sp.; Rakita.
4	Ned.
5	Pon.
6	Tor.
7	Sred.
8	Čet.
9	Pet.
10	Sob.
O največji zapovedi. Mat. 22.
;11 Ned. 17. pobink. line M.; Slaven. 12] Pon. Macedonij, šk.; Večedrag.
13l Tor. Virgilij, m.; Zfemil.
14; Sred. Poviš. sv. križa.; Znanoslav. 15 Čet. Marija 7 žal ; Svegoj.
• IG] Pet. Ljudmila, vd.; Sodimir. i 17; Sob. Lambert, šk.; Prvan. if)
!18 Ned.
191 Pon.
i2()
;2i
22
28
Jezus ozdravi inrtvoudnega. Mat. 9.
18. pob. TomoV.; Sokolica. Januvarij, m.; Vitodrag. Evstahij, m.; Morana.
I K v. Matej, ap.; Blago-.lav. Mavricij in tov., m.; Celimir. y Kv. Tekla, d. m.; Slavna. v Kv. Marija D„ reš. ujet. (
Tor. Sred. Čet. Pet. j24} Sob.
Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22.
19. pobink. Kleofa; Uroš. Justina, m.; Stojslava. Kozma in Dam.; Radomira. Večcslav, kr.; Vidica.
Mihael, v. a.; Stojan. Jeronim, c. uč.; Jekica.
25	Ned.
26	Pon.
27	Tor.
28	Sred.
29	Čet.
30	Pet.
Beležke.
VINOTOK ★ OKTOBER
Srbsko:		Mhtpobohu.	Luž.-srb.: Winowc.
Hrvatsko:		Listopad. 31 dni. -p-	Poljsko: Paždziernik
Češko:		Rijen	Rusko : OltTflfiPT..
Dnevi		Gadovi in nedeljski evangeliji	
' 1	Sob.	Remigij, Sk.; Semislava. ©	Beležke.
Jezus ozdravi kraljičevega sina. Iv. 4.			v
2	Ned.	20. pobink. Rožnoven.;Miran,	
3	Pon.	Kandid, m,; Vitomir.	
4	Tor.	Fran Ser.; Tegodrag.	
5	Sred.	Placid in t., m.; Dumnuka.	
6	Čet.	Brunon, sp.; Brunoslav.	
7	Pet.	Justina, d.; Dragonika.	
8| Sob.		Brigita, vd.; Dragosta. ])	
Prilika o kraljevem računu. Mat. 18.			
9	Ned.	21. pob. Dionizij; Svetina.	
10	Pon.	Fran Borg., sp.; Stremi).	
11	Tor.	Nikazij, šk.; Negoslava.	
12	Sred.	Maksimilijan; Druglslav.	
13	Čet.	Edvard, kr.; Rosica.	
.14	Pet.	Kalist, p.; Sestrena.	
15	Sob.	Terezija, dev.; Radisiav.	
Dajte ces., kar je cesarjevega. Mat. 22.			
16	Ned.	22. pobink. Posveč. cerkva. ®	
17	Pon.	Jadviga, kr.; Mira.	
18	Tor.	Luka, ev.; Travica.	
19	Sred.	Peter Alk., sp.; Stojgoj.	
20	Čet.	Ivan Kanc., sp.; Raša.	
21	Pet.	Uršula, d.; Stojslav.	
22	Sob.	Kordula, d. fn.; Zorislav.	
Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9.			
231 Ned.		23. pobink. Severin; Živka.	
24	Pon.	Rafael, vel. ang.; Blagota' (	
25	Tor.	Krisant in K.; Zlatija.	
,26	Sred.	Evarist, p. m.; Vranica.	
'27	Čet.	Frumencij, šk.; Srebra.	
28	Pet.	Simon in Juda; Mila.	
29	Sob.	Praznik naše svobode.	
Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8.			
30	Ned.	24. pob. Klavdij,m.; Vladika.	
31	Pon.	Volbenk, šk.; Srečko. ©	
Srbsko: ApxaH^noci;u.	Lu2.-srb.:	Nazymnik.
Hrvatsko: Studeni.	;t()	dni.	-iP-	Poljsko:	Listopad.
Češko: Listopad.	Rusko:	IIoHiipb.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
1	Tor.	God vseh svetnikov.
2	Sred.	Verne duše. Just; Zdanila.
3	Čet.	Viktorin, šk., Bogomil.
4	Pet.	Karol Bor., šk.; Dragotin,
5	Sob.	Caharija; Savina.
O dobrem semenu. Mat.
Ned. 25. pobink. Zahvalna.
Pon. Prosdocim, šk.; Zdenka. j) Tor. Bogomir, Sk.; Nežir.
Sred. Božidar, m.; Sebislav.
Čet. ! Andrej, Av., sp.; Golobica, jll Pet.	Martin, šk.; Višnjica.
;12l Sob. Martin, p. m.; Davorin.
O gorčičnem zrnu. Mat, 13.
13 Ned.
14 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.
15
10
17
18
,19
26. pobink. Stanislav K., sp. Jozafat K., šk. m.; Borislava. Leopold, vojv.; Volčiča. <$ Ivan Trogirski; Večerin. Gregorij, šk.; Ljubava.
Odon, op.; Oliva.
Elizabeta, kr.; Jelisava.
O grozoti razdejanja. Mat 24
20| Ned. 21	Pon. 22	Tor. 231 Sred. 24j Čet. 251 Pet. 20 Sob.	27. pobink. Zavet. D. M. Darovanje M. D.; Grmislav. Cecilija, d. m.; Jezdimir. ( Klemen, p. m. Raviojla. Ivan kriški, sp.; Jeca. Katarina, d. m.; Kolomir. Silvester, op.; Zdcdrag.
O poslednji sodbi. Luk. 21.	
27	i Ned. 28	Pon. 29	Tor. 30	Sred.	1. adv. Virgil, šk.; Vedrana. Sosten, m.; Lelija. Saturnin; Skoromir. ® Andrej, ap.; Hrabroslav.
Beležke.
ni,"
Srbsko: Boami,nit. Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec.
^ .'tl dni. -3F"
Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji
1	Čet. 2	Pet. ; 3 Sob.	Praznik narodnega ujedinj. Bibijana, m ; Tihomir. Fran Ks , sp.; Drago.
Ivan >	Krstnik v ječi. Mat. 11.
i 4| Ned. o! Pon. ; Oj Tor. . 7 Sred. 8	Čet. 9	Pet. 10 Sob. 1 . _	2.adv. Barbara, d.m.; Velika. Sava, op.; Stojana. Nikolaj, šk.; Vladovita. Ambrož, šk.; Veselili. j) Brezm. sp. Mar. Dev. Mojslav. Peter For.; Savica. Melhijad, p. m.; Dražič.
Ivan Krstnik pričuje o Kristu. Iv. 1.
3.	adv. Damaz, p.; Gojica. Sinezij, m.; Široslav.
Lucija, d.m.; Vitača. y K v. Spiridion, šk.; Vojniir. Kristina, d.; Cvetana. ; f Kv. Evzebij, Šk.; Jaronega. 'i Kv. Lazar; Roj.dan regentov
11	Ned.
12	Pon.
■13	Tor.
14'	Sred.
Ilfij	Čet.
10	Pet.
F	Sob.
j Ivan Krst. poklican v prorok. Luk. 3.
18 Ned. 4. adv. Gracijan: Ljubo nega. ltt Pon.	Nemezij, m; Uglješa.
120 Tor. 1 Liberat, m.; Božtvoj.
>21 Sred. Tomo, ap.; Tomislav. ( j22| Čet.	Cenon, m.; Zvezdana.
■23; Pet.	Viktorija, d ; Ozrislav.
124| Sob.	f Adam in Eva; Puma.
Simeon in Ana v templju. Luk. 2.
2&| Ned. |
'20 Pon.
27 Tor !28j Sred.
129 Cet.
30 Pet.
31 Sob.
Božič. Rojstvo Gosp. Štefan, m.; Zlatka.
Ivan Ev., ap.; Pelislav. Ned. otročiči; Zorica. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir. Silvester, p.; Blažena.
&
Beležke.
mr
Dan se skrči do dne 22. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 5 min.
Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 25 min.
Rodoslov
našega kraljevskega doma.
Nj. Veličanstvo kralj Peter I., rojen dne 12. VII. (29. VI.) 1844 v Beogradu. Poročil se je dne 30. VII. 1883 na Cetinju s hčerko kneza Nikolaja, kneginjo Zorko, ki je umrla dne 4. III. 1890. Izvoljen za kralja Srbije dne 2. VI. 1903 je zasedel prestol dne 12. VI. 1903. Kronan je bil v Beogradu dne 8., a pomaziljen dne 26. IX. 1904 v Žiči. Dne 1. XII. 1918 je postal kralj države SHS.
Nj. Kraljevsko Visočanstvo naslednik prestola Aleksander, izvrševatelj kraljevske oblasti in vrhovni poveljnik vojske, rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1889.
Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 27. VIII. 1887.
Nj. Visočanstvo prince z a Jelena, rojena na Reki dne 23. X. 1884. Poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911.
Nj. Visočanstvo knez Arscnije Karagjor-gj e vič, brat Nj. Veličanstva kralja,rojen dne 4. IV. 1859.
Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 15. IV. 1893.
Barve.
Državne: modra bela rdeča.
Srbske: rdeča modra bela.
Hrvatske: rdeča bela modra.
Slovenske: bela modra rdeča.
Pristojbine:
I.	Poštne.
A.	Tuzemski promet.
S 16. dnem vel. travna 1920 počenši so v veljavi naslednje zvišane pristojbine v tuzemskem prometu:
1. Pisma in zalepke v krajevnem in medkrajevnem p.ome-tn 25 p. (1 K) do 20 g; za vsakih nadaljnih 20 g 15 p. (60 vin.); teža neomejena.
2. Dopisnice; navadne 15 p. (60 vin.), z odgovorom 30 p. (1 K 20 vin.).
3. Tiskovine; za vsakih 50 g 5 p. (20 vin.); teža do
2000 g.
4. Vzorci; za vsakih 50 g 5 p. (20 vin.); najmanj 10 p. (40 vin.); teža do 350 g.
5. Poslovni papirji; za vsakih 50 g 5 p. (20 vin.); najmanj 25 p. (1 K); teža do 1000 g.
6. Mešane pošiljke (tiskovine z vzorci in poslovnimi papirji); za vsakih 50 g 5 p. (20 vin.); teža do 2000 g; za mešane pošiljke vzorcev in tiskovin najmanj 10 p. (40 vin); če so pa vzloženi tudi poslovni papirji, najmanj 25 p. (1 K); teža vzorca je dovoljena samo do 350 g.
7. Poštni nalogi ln povzetja do 1000 din. (4000 K), kakor za priporočeno pošiljko, več 20 p. (80 vin.).
8. Priporočnina ali povratnica 20 p. (80 vin.).
9. Naložne karte do 25 din. (100 K) 30 p. (1 K 20 vin.) — nobene pokaznine.
10. Nakaznice (do 1000 din. = 4000 K), a) navadne; do 25 din. (100 K) 25 p. (1 K); do 50 din. (200 K) 50 p. (2 K): do 100 din. (400 K) 60 p. (2 K 40 vin.); za vsakih nadaljnih 100 din. (400 K) 10 p. (40 vin.); dostavnina: do 50 din. (200 K) 10 p. (40 vin.); čez 50 din. 20 p. (80 vin.); b) brzojavne: poleg pristojbine kakor pri navadnih nakaznicah se plača brzojavna pristojbina in ekspresnina 60 p. (2 K 40 vin.); poslednja tudi takrat, če se glasi v kraj, kjer ni sedeža poštnega urada; pri brzojavnih nakaznicah ni nobene dostavnine, pri čekovnih in plačilnih nakaznicah pa kakor pri navadnih.
11.	Denarna pisma. Glede na težo, ki je neomejena, je takšna pristojbina, kakor za priporočeno pismo iste teže; glede na vredn.ost (tudi neomejena) se plača za vsakih 300 din. (1200 K) 30 p. (1 K 20 vin), za dostavo 30 p. (1 K 20 vin.), za obvestilo 10 p (40 vin.); za denarno pismo je plačati najmanj 1'20 din. (4 K 80 vin.); sprejemajo sc le zaprta pisma.
12.	Zavitki (paketi) se sprejemajo do 20 kg teže; pristojbine: do 3 kg 1-50 din. (6 K), do 5 kg 2 din. (8 K), do 10 kg 4 din. (16 K), do 15 kg 6 din. (24 K), do 20 kg 8 din. (32 K); glede na vrednost, ki je neomejena, za vsakih 300 din. (1200 K) 30 p. (1 K 20 vin.), za dostavo 60 p. (2 K 40 vin.) (za ločenke še 50°,o težne pristojbine več), za obvestilo 10 p. (40 vin.).
13.	Poštne vrednostnice. S 1. vinotokom 1920 veljajo za poštne vrednostnične golice in obrazce sledeče cene: 1.) za navadne dopisnice v notranjem prometu 15 p. (60 vin.); 2.) za odprte dvojnate dopisnice (s plačanim odgovorom) v notranjem prometu 30 p. (1 K 20 vin.); 3.) za uradne dopisnice, 25 komadov 95 p. (3 K 80 vin.); 4.) za poštne nakaznice in potrdilne nakaznice k vplačanim brzojavnim nakaznicam 10 p. (40 vin.); 5.) za navadne poštne spremnice 20 p. (80 vin); 6.) za povzetne poštne spremnice v notranjem ali mednarodnem prometu 40 p. (1 K 60 v.);
7.) za uradne poštne spremnice, 25 komadov 1 dinar 90 p. (7 K 60 vin.); 8.) za naročilne liste k poštnim nalogom 10 p. (40 vin.);
9.) za ovitke k poštnim nalogom 20 p. (80 vin.); 10.) za carinske deklaracije 10 p. (40 vin.); 11.) za denarne ovitke 25 p. (1 K);
12.) za predajne knjige, velike 5 dinarjev 50 p. (22 K), male 4 dinarje 50 p. (18 K); 13.) za prejemalne knjige 3 dinarje 50 p. (14 K); 14.) za brzojavne golice 5 p. (20 vin.); 15.) za golice k brzojavkam na obračun 20 p. (80 vin.); 16.) za sprejemne liste k brzojavkam 10 p. (40 vin.); 17.) za davčne plačilne liste 15 p. (60 vin.).
B.	Inozemski promet.
Pristojbine za notranji promet veljajo tudi v prometu z Avstrijo, Bolgarsko in Madjarsko. V pisemskem prometu z ostalim inozemstvom so določene izza dne 10. rožnika 1920 naslednje pristojbine:
1. Pisma in zalepke (teža neomejena); do 20 g 50 p. (2 K); za vsakih nadaljnih 20 g 30 p. (1 K 20 vin.).
2. Dopisnice; navadne 20 p. (80 vin.), z odgovorom 40 p. (1 K 60 vin.).
3. Tiskovine (teža do 2000 g); za vsakih 50 g 10 p. (40 vin.).
4. Vzorci (teža do 350 g); za vsakih 50 g 10 p. (40 vin.), najmanj 20 p. (80 vin.j.
5. Poslovni papirji (teža do 2000 g); za vsakih 50 g 10 p. (40 vin.), najmanj	50 p. (2 K).
6. Mešane	pošiljke (teža do 2000 g); za	vsakih	50	g	10	p.
(40 vin.), najmanj	20 p. (80 vin.) ali 50	p. (2	K);	(pripomba	k
točki 6. .Tuzemskega prometa* velja tudi tu).
7. Priporočnina, povratnica ali poizvednica 50 p. (2 K).
8. Ekspresnina 60 p. (2 K 40 vin.).
Pripombe: Kot porto se zaračuni dvakrat manjkajoči del franka. Vse pristojbine, razen za navadne pisemske pošiljke, je plačati pri sprejemnem uradu. Za nakaznice, denarna pisma in pakete, naslovljene na urade In oblasti, ki so poštnine proste, se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Za denarna pisma in pakete, naslovljene na vojake ali pa poštnoležeče, se plača samo obvestnina. — Položnice: Za pisemska sporočila na položnici treba plačati 15 p. (60 vin.). Za prejemna potrdila pri davčnih položnicah se plača ali 15 (60 vin.) ali 25 par (1 K), kakršno potrdilo pač zahteva vplač-
nik, ali z dopisnico ali s pismom. — Povzetne pošiljke: Za pisemske in denarnopisemske pošiljke s povzetjem se plača poleg druge pristojbine še 20 p. (1 K) pokaznine. Od povzetnega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in vrednost golice (nakaznice) Za pakete s povzetjem se plača do 200 din. (800 K) 80 pa (3 K 20 vin.), če pa gre nakaznica v kraj, kjer se zneski na dom dostavljajo, 1 dinar (4 K); za povzetja čez 200 (800 K) do 1000 din. (4000 K) se plača 140 din. (5 K 60 vin.), oz. l-60 din. (6 K 40 vin.), če se znesek na dom dostavi, poleg paketne pristojbine. Vse pristojbine se plačajo pri sprejemnem uradu; izdajni urad n e odbije od povzetnega zneska nobenih pristojbin. — Poštni nalogi : Izdajni urad odbije od zneska pristojbino za nakaznico in vrednost za golico (nakaznico); pri naložnih kartah samo pristojbino za nakaznico — Ekspresnina (samo v kraje, kjer je sedež poštnega nrada): Za pisemske pošiljke, nakaznice in denarna pisma, po 60 par (2 K 40 vin.), za pakete 1 dinar (4 K). Za ekspresne pošiljke ni plačati ne dostavnine, ne obvestnine. — Predalnina: a) za navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa 2 din. (8 K), s ključem 3 din. (12 K) na mesec; b) za nakaznice tam, kjer se dostavljajo zneski na dom, 3 din. (12 K); c) za pakete tam, kjer se dostavljajo, 3 din. (12 K). Za za posla ne ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih težno in vrednostno pristojbino, kakor tudi dostavnino oziroma obvestnino, pri denarnih pismih samo dostavnino oziroma obvestnino, pri vseh drugih pošiljkah nič. — Raznovrstne druge pristojbine: Za odjavo paketov, poizvednico, povratnico in izplačilno potrdilo a 20 par (80 v.), za ležnino za vsak zavoj na dan 10 par (40 vin.), izplačilno pooblastilo (izdano po krivdi naslovnika) 50 par (2 K), karte za istovetnost (identiteto) 1 dinar (4 K), za vrnitev pošiljke, premembo naslova, znižanje ali črtanje povzetka se plača kakor za priporočeno pismo 20 -j- 25 = 45 par (1 K 80 vin.). Če se stavijo te zahteve brzojavno, še pristojbino za brzojavko. Služba s poštno torbo po 2 din. (8 K) na mesec. — Novine: Oddane po časopisnih upravah, za vsak list in 100 g ali del te teže po 2 pari (8 vin.); za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (posamezna priloga) za vsakih 100 kosov ali njih del po 1 dinar (4 K).
II.	Brzojavne.
Od besede zahteva:
Jugoslavija 40 vinarjev, najmanj 4 K ; Angleška 2-96 K; Avstrija 96 v., najmanj 9-60 K; Belgija 2-32 K; Bolgarska 1 '20 K, Čeho-slovaška 96 v., najmanj 960 K; Danska 232 K; Danska Island 9'48 K; Francoska 228 K; Francoska Algir 308 K; Francoska Senegal 14-20 K; Grška 96 v.; Italija 1'44 K; Kreta 2-28 K; Lu-ksenhurška 2 32 K; Madjarska 144 K; Malta 308 K; Nemčija 1'80 K; Nizozemska Holandska 2'32 K; Norveška 3' 12 K; Poljska 180 K: Portugalska 316; Romunska 108; Rusija 340 K; Španska 2'84 K; Španska Kanarski otoki 764 K; Švedska 2'56 K; Švica 1'76 K; Tanger 416; Tripolis 6 28 K; Turčija 3 40 K; Tunis 3 08 K.
Pri brzojavkah v inozemstvo treba zaračunati eno besedo več, nego jih je v resnici; najmanj 8 K. Za nujne brzojavke sc plača trikratna navadna pristojbina.
III.	Telefonske.
Pristojbina za vsak triminutni pogovor po razdalji: I. pas do 100 km 4 K; II. pas do 200 km 8 K; III. pas do 400 km 12 K; IV. pas čez 400 km 16 K; poziv za pogovor (odpoved) 4 K; posredovalmna za brzojavko 80 vin.; prijava za medkrajevni promet letno 24 K; prijava za posredovanje brzojavk letno 24 K; za skrajšane naslove letno 96 K. Za nujni pogovor se računa trikratna pristojbina.
Izza 12. kimavca 1920 veljajo za razgovore z Avstrijo naslednje pristojbine: za navaden pogovor med Dunaiem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom 88. n. a. kron; med Dunajem in Ljubljano, Zagrebom in Brodom 105 n. a. kron; pogovori za časopise stanejo polovico.
Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov
(veljavne od 1. novembra 1920 nadalje vsled naredbe z dne 29. septembra 1920 I. DR br. 30.000.)
Lestvica I. Kolek za menice.
Računska podlaga		Pristojbinski znesek	
		K	v
do	100 K			30
čez 100 do	150		—	60
	300 „		1	20
„ 300 „	600 „		2	40
„ 600 „	900 		3	60
„ 900 „	1.200 „		4	80
„ 1-200 „	1.500 „		6	—
1.500 „	1.800 „		7	20
„ 1.800 „	2.400 		9	60
„ 2.400 „	3.000 		12		
„ 3.000 „	4.500 		18		
„ 4.500 „	6.000 „		24	—
Pri znesku čez 6000 K je plačati od vsakih nadaljnih			
3000 K po 12 K več, pri čemur se znesek pod 3000 K ra			cuna
za polno vsoto.			
Lestvica II. Kolek za pobotnice, zadolžnice itd.
Računska podlaga
Pristojbinski znesek
K
do
čez
40
80
120
200
400
600
800
1.600
2.400
3.200
4.000
40 K 80 „ 120 „ 200 „ 400 „ 600 „ 800 „ 1.600 „ 2.400 „ 3.200 „ 4.000 „ 4.800 „
1
1
3
6
9
12
24
36
48
60
72
60
20
80
Pri znesku čez 4800 K |e plačati od vsakih nadaljnih 1600 K po 24 K več, pri čemur se znesek pod 1600 K računa za polno vsoto.
Lestvica III. Kolek za pogodbe.
Računska podlaga		Prjslojbinski znesek	
		K	V
do	20 K		__	60
čez 20 „	40		1	20
40 „	60		1	80
60 „	100		3	—
„ 100 „	200 		6	—
„ 200 „	300 		9	—
300 „	400 			12	—
„ 400 „	800 		24	—
„ 800 „	1.200 			36	—
• „ 1 200 „	1.600 		48	—
„ 1 600 „	2.000 		60	—
čez 2.000 do 2.400 K			72	—
Pri znesku čez 2400 K je plačati od vsakih nadaljnih			
800 K po 24 K več, pri čemur se znesek pod 800 K računa			
za polno vsoto.			
	Kolek za račune.	*	
	Od vsake pole je plačati:		
do zneska 20 K 					K 6 v
čez 20 K „	100 „ 		. . —	„ 30
Pozor!
Pozor!
Dolžnost
vsakemu zavednemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda.
Njeni člani so:
1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K,
2. ustanovniki, ki plačajo 60 K,
3. letniki, ki dajo po 12 K na leto,
4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 2 K na leto Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša
pridobiti še kakega novega člana!
Kdor podpira
Družbo sv. C. in M.,
pomaga našim neodrešenim bratom!
Narodnemu delu.
Bratom trpinom.
Za očetno grudo vi trpini borci, z nami srce eno, bratje vi Primorci.
Ni dovolj, da z nami svojo kri ste lili, ne, i dom, imetje, vse, vse ste izgubili.
Nčsimo bolesti skupno, bratje z brati, čakajoč vrnitve zopet dobi zlati.
Manica Komanova.
Težki dnevi.
Narodni dom v Trstu je uničen! Prizanesla mu je grozna vojna, prizanesle so mu italijanske bombe in avstrijski šrapneli, a uničila ga je tržaška druhal pod zaščito zloglasnih arditov. Uničila ga je ona druhal, ki je pripravljena vselej in povsod, da ugonablja, pri tem pa ropa in pleni na svoj račun. Uničila ga je ona tržaška druhal, ki je v tem prava špecijaliteta. Naščuva jo zdaj ta zdaj oni. da izvršuje svoje vandalske čine danes na imetju teh, jutri na imetju onih. Naščuvana po iredentovcih je pod avstrijsko vlado demonstrirala, razbijala in plenila takozvanim patri-jotom, a ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je zlezla na dan ista množica na ščuvanje in prigovarjanje od druge strani ter razbijala in požigala Italijanom. Sedaj so to druhal, pomnoženo z najtemnejšimi elementi iz kraljestva naščuvali proti Slovencem in uničenega je mnogo slovenskega imetja, v prvi vrsti tržaški Narodni dom.
Barbarstvo, ostudno barbarstvo pod zaščito arditov in njihovega poglavarja Giolittija! Giolitti bi rad obrnil pogled vse svoje dežele nazven, da bi Italija malo pozabila svojo žalostno notranjost. In kaj je sedaj bolj primernega nego Jugoslavija! Sicer se hočejo sedaj prati, zato iščejo in iztikajo za muni-cijo in bombami, katerih Slovenci niso imeli, žal, da za take brutalne čine jih niso res imeli!
Narodni dom! Koliko dela se skriva v teh dveh besedah! Dela in truda in požrtvovalnosti! Po vinarjih je naše ljudstvo tam doli zbralo ogromno glavnico. da si je zgradilo svojo hišo, svoje zavetišče in svoje kulturno središče.
In ko je stal tam soliden in ponosen, resen v svojem nenavadnem slogu, kako se je delalo v njem intenzivno! Seja za sejo, ukrep za ukrepom, shod za shodom . . . odhajali so eni delavci, a že so prihajali drugi in delali ■— delali. Sedaj je Narodni dom porušen! Samo stene še štrle v zrak...
Ko je odzvonilo stari Avstriji, ko je zadonel od severa in juga, od vzhoda pa do zapada en sam klic: Svoboda! — tedaj je bil naš Narodni dom v Trstu posebno živahen kot sedež Narodnega sveta; tedaj je mrgolelo v njem ljudi, ki so hodili povpraševat iz vseh bližnjih in daljnih krajev in prosit raznih navodil. Veter svobode je zapihal tudi med nami Slovenci tam doli tiste dni . , .
Pričakovali smo antantnih čet, pričakovali Francozov, Angležev, Američanov ter se pripravljali na dostojen sprejem. Govorilo se je vsevprek, da pride antantno brodovje. Tržaške Slovenke smo se zbrale v nestrpnem pričakovanju v Narodnem domu, nakupile smo papirja v naših barvah, trobojnih trakov in začelo se je mrzlično naglo delo: znaki, zastavice, kokarde, trobojni gumbi. Strigle smo, šivale, pripenjale, prodajale znake, ki so izginjali kar sproti iz rok. Zunaj po mestu pa so ponosno vihrale italijanske trikolorc. Lahi so nastopali bahato z velikimi trobojnicami, s svojimi kokardami ter se ozirali samozavestno in srečno na grad, na namestništvo in na magistrat, kjer so plapolale njihove velikanske trikolore v jesenskem vetru. Tudi mi smo nosili svoje znake tedaj, majhne in ponižne, veseli in srečni, da je pretrgana veriga, ki nas je žulila.
Dnevi nestrpnega pričakovanja! Dan, dva, tri je delalo slovensko tržaško ženstvo razgovarjajoč se presrečno, veselo in navdušeno v pričakovanju antante in njenega brodovja . . . Delalo je in delalo, v zraku pa je viselo nekaj, kar je sejalo dvom v njihova srca. Izrekla je dvom najprej ena, slišala ga je druga, in tako je legal polagoma dvom v naša srca. $e se je za trenutek razpršil, |<o se je katera zvonko
nasmejala, češ: kdo pa naj pride, ako ne antanta in njeno brodovje? Pride, gotovo pride in me ji poidemo nasproti v naših najlepših oblekah z narodnimi zastavicami in narodnimi znaki. Baš tako in nič drugače pojdejo od svoje strani Italijani, da, baš tako.
Minili so dolgi trije zadnji dnevi oktobra; začel se je november. Dvom je naraščal, strah se je vtihotapljal v slovenska srca. Zunaj na ulici so se jeli že rogati našim malim znakom, vedno drzneje, vedno nesramneje. Delale smo še, a ne več tako naglo, delo ni šlo več izpod rok; delavke šmo bile tihe, žalostne, polne skrbi in straha. Italijani so postajali nesramno pijani v svoji sreči, mi pa čimdalje bolj malodušni. Naše delo je pojemalo; v Narodnem domu pa se je še vedno trlo ljudi; šlo je od ust do ust vedno glasneje, vedno razločneje, kaj počenjajo Italijani z našimi ljudmi, ki imajo slovenske znake. Začeli so z zasmehom kazati na nas, začeli so nas že zmerjati . . .
Mahoma je zavriskalo tržaško italijanstvo, da je bilo slišno do neba. zavriskalo v svoji brezmejni sreči in veselju — saj prišla ni antanta, prišla je Italija sama.
In tedaj so se odele Italijanke v svojo trikoloro, moškim je molel iz žepa bclozelenordeč robec, dekleta so se prepasala s širokimi trobojnimi pasovi, v rokah je pa vse nosilo šope izbranih belozeleno-rdečih rož. Me smo morale sneti in pospraviti svoje znake; naše delo v Narodnem domu je moralo nehati, in ko so zunaj vriskali sreče pijani Italijani, je legel mrak v našo dušo. Zavist in srd nam je polnila srca do naših nesramnih someščanov, ki so se nam pred vojno približali in laskali, češ da imamo istega sovražnika in iste smotre, sedaj so nas pa prevarili tako bridko in nesramno. Gledali smo njihovo pijanost . . . vrgli smo s časom od sebe obup in pričeli delati na novo. Narodni dom je bil slej ko prej kraj dela in preudarjanja, pa tudi razvedrila in zabave —
zavetišče tržaškega Slovenstva in pribežališče vsakega Slovana, ki je prihajal v Trst. Res je; mnogo nas je odšlo, vsi drug za drugim, ki smo bili primorani, a tudi tu zunaj smo čestokrat mislili na te, Narodni dom in delo v tebi! Sedaj te je zlodej zažgal in naša srca krvave, toda priti mora dan, ko boš stal še lepši in ponosnejši nego si bil prej!
Marica Bartolova.
Cirilmetodarji I širite narodno in državno zavednost in zanimanje za naše bedne neodrešencel
Gospa sveta . . .
Gospa sveta . . .
Na prostranem polju tvojem rod naš dvigal je zastavo, zaprisegal kralje svoje, ustanavljal sveto pravo.
Gospa sveta ...
Gospa sveta . . .
Dom nekdanjih vojvod naših, vse krog tebe zdaj je tuje.
Divne griče, krasne dole tujec kruti gospoduje.
Gospa sveta . . .
Gospa sveta . . .
Mar li rod, ki tu prebiva, res trpel bo to krivico?
Ne, nikdar! On bo s pogumom sam si poiskal pravico.
Gospa sveta . . .
Gospa sveta . . .
Ali s pravom ali z mečem, tega narod naš ne vpraša, on zahteva, hoče k cilju:
Zopet mora biti naša:
Gospa sveta!
Manica Romanova.
□D
Ivani SupančičeVi v spomin.
Leta 1918. se je po nekajletnem odmoru vršila velika skupščina Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Zbrali so se zastopniki in zastopnice njenih podružnic. Ivana Supančičeva je bila navzočna; udeleževala se je redno vsakoletnih družbenih zborovanj in stavila razne koristne predloge. Tudi na tej skupščini je predlagala, da naj se izreče vodstvu zahvala za trudapolno delovanje in naj se voli odbor soglasno. Predlog je bil enoglasno sprejet. To je bil njen zadnji govor in slovo od ljubljene Družbe. Krepka /ena je po kratki bolezni zatisnila za vedno oči dne 6. kimavca 1920; neizprosna smrt jo je iztrgala iz naše srede, delavno in vneto za vse blago in plemenito, sredi najboljših upov, njo, ki je ljubila svoj narod in posvetila svoje moči za njegovo blaginjo.
Ivana Supančičeva je bila rojena dne 22. grudna 1854. pri »Jožetu« na Lepem potu (sedaj Tržaška cesta št. 5.). Bila je to daleč po Sloveniji znana gostilna še izza časa, ko so vozili po cesti težko naloženi parizarji z Dunaja do Trsta in ni bilo železnice. Vozniki so se redno ustavljali v gostoljubni krčmi, kjer so bili dobro postreženi. Mladostna leta so potekala Ivanki v rojstni hiši; skrbni starši so vzgoje-vali deco k pridnosti in varčnosti.
Naš narod je tedaj tičal pod nemškim jarmom. Nemščina je gospodovala v šoli in v uradu. Prestolnica Ljubljana je imela nemške župane; na magistratu se je uradovalo v nemščini. Slovenščina je bila zaničevana; gojila jo je kmetska hiša in ohranil
srednji stan. Ostra zima ne zamori cvetk; gorko solnce prebudi naravo k novemu življenju. Slovenec se je zbudil iz dolgoletne sužnosti; zahteval je pravice in enakopravnosti. Prišla je doba taborov. »Živela zedinjena Slovenija«, je odmevalo širom slovenske domovine. Narodna zavest sc je zbudila, navdušenje je raslo in po težkih bojih si je priborila Ljubljana slovenskega župana; polagoma so izginjali
Ivana Supančičeva.
nemški napisi in nemško uradovanje. Bila je to doba narodnega probujenja. Vse to je vplivalo na mlado, za vse dobro in plemenito navdušeno Ivanko; to navdušenje jo je spremljalo skozi vse življenje; ljubezen do rodne zemlje, želja, da bi videla svoj narod svoboden, jo je priganjala k narodnemu delu.
Naš narod ob meji se je jel zavedati; zahteval je slovenskih šol; ali tedanje vlade so mu odrekale to pravico; zaman je bilo vse dokazovanje, zaman zadostno število za šolo obveznih otrok. Zbrali so se rodoljubi in ustanovili obrambno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kateri je bil namen ustanavljati slovenske šole ob narodnih mejah, kjer je bil slovenski živelj v nevarnosti. Hitro se je pokazala potreba take družbe in porajale so se podružnice po vsej Sloveniji. Med prvimi se je ustanovila šent-jakobsko-trnovska. Ivana Supančičeva se je takoj zanimala za njo in pristopila prva kot ustanovnica; podpirala je odbor v njegovem delovanju, in ko je bila pozneje izvoljena za predsednico, se je pod njenim vodstvom razvila podružnica tako, da se je štela med najmarljivejše.
Njeni navdušeni govori na občnih zborih so vnemali občinstvo za prekoristno družbo. Njena ljubeznivost pri nabiranju darov je omehčala vsakega, da se je odzval in daroval, kajti odreči njej ni mogel nihče. Bila je iznajdljiva v sredstvih, da so se večali družbeni dohodki; ni se strašila ne truda, ne dela, da je pridobivala podpornike in člane za Družbo. Prevzeto nalogo je izvrševala vestno. Družba sv. C. in Metoda jo bode pogrešala; podpirala jo je tudi gmotno; obžalovala je le, da ji usocfo ni naklonila bogastva, ki bi ga darovala za rešitev slovenske dece.
Ivano Supančičeva bodo pogrešali reveži; njeno usmiljeno srce je pomagalo vsakomur. Koliko potov je storila, da olajša bedo siromakov. Užaljena mi je pripovedovala, kako osorno jo je zavrnil visok gospod. Prosila je za bolno vdovo male podpore; ali našla je gluha ušesa, za dobroto na visokem mestu pa grobost. »Današnji gospodje nimajo srca za ubožce,« mi je potožila.
Kaj je trpela za časa vojne, ni moči popisati. Kolika je bila njena bolest, ko so korakale vinjene množice tikajoč v strašno klanje bojevat se za svoje suženjstvo in morit rodne brate. Dohajali so ranjenci;
njeno plemenito srce je hitelo pomagat; hodila je v bolnice, pritrgovala svojim ustom, da olajša gorje. Ali zaman je bilo; posameznik je omagal; zaman je bil ves napor; sredstva niso dopuščala; bila je kapljica v morje. Tedaj je solzilo njeno oko, trepetala nje duša, ali pomoči ni bilo. Slavile so se zmage; pokal je šampanjec; videli so se zabuhli obrazi vinjenih častnikov; visele so zastave.Zmaga! Potoki krvi, kupi mrtvecev, umirajoči ranjenci, tisoči žrtev, razdejane vasi in mesta, uničeno, kar je delavna roka skozi stoletja ustvarila, žalost vdov in sirot — to se je slavilo; krutost in razdivjanost človeštva sc je poveličevala. V teh strašnih časih je Ivana žalovala v svoji sobici, žalovala in trepetala v skrbeh zaradi usode slovenskega naroda. Najlepši dan vstajenja, dan deklaracije, ji je razjasnil lice; videli smo zopet smehljaj na njenem obrazu.
Ljubila jc svoj narod; zato se je rade volje odzvala, kadar so se prirejale veselice v dobrodelne ali prosvetne namene. S svojimi praktičnimi predlogi in s svojo izvedenostjo je prevzela vselej najbolj kočljivo točko pri takih prireditvah. Vse je bilo v njenih rokah varno; česar se je lotila, je gotovo izvedla. Delala je požrtvovalno; poznala ni sebičnosti; delala je in žrtvovala. Omenim le velike veselice za Prešernov spomenik, prireditve »izza kon gresa«, razstave ženskih ročnih del na korist Družbi sv. C. in M. in še mnogo drugih; povsod je bila Ivana agilna Činiteljica; s prijaznim nasmehljajem in z dobro besedo vsakemu došlecu je pridobivala pristaše za narodno delo. Vnemala je mlajše, izpodbujala zaspane, češ da le »v delu je naš spas«.
Podjetna baronica Heinova, čeprav ni bila našega mišljenja, je visoko čislala vzorno Ivano Supan-čičevo in njene zmožnosti'ter se često zatekla k nji po svet, ko je ustanavljala razne dobrodelne zavode in podporna društva za reveže. Ivana je bila Midi odbornica v teh dobrodelnih društvih. Kjer je bilo treba pomagati ubožcem, ie bila gotovo zraven.
Med vesele dneve svojega življenja je štela Ivana bivanje v Belgradu. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon je napravilo izlet v Belgrad leta 1910. Pevcem se je pridružilo mnogo narodnega občinstva. Ivana se je do smrti spominjala prijetnih ur, katere je preživela v jugoslovanski prestolnici.
Zanimala se je za slovensko slovstvo; čitala slovensko knjigo in se veselila narodnega napredka. Ljubezen do domovine ji je bila prva dolžnost. Usoda ji ni bila mila; tudi ona je okusila in morala izpiti do dna kelih trpljenja. Trpela je udano. Bridko čutimo njeno izgubo; pri nji smo iskal' tolažbe v žalostnih časih; z njo smo se veselili v veselih.
Počivaj v miru, blaga duša, snivaj sladko v zasluženem pokoju' Usoda ti ni trosila cvetja na tvoja življenjska pota, tega ti moremo potrositi le na tvoj prerani grob. Spavaj sladko! Blag spomin med vsemi, ki smo te poznali, ti je zagotovljen. O, bodi nam vzor, da delamo kakor ti, da trpimo kakor ti, da hodimo po tvojih potih, katera pripeljejo naš mili, a toliko teptani mučeniški narod do trajne sreče in občnega blagostanja.
Antonija Kadivčeva.
V delu je naš spas!
Gosposvetski zvon.
C ital v kroniki sem stari, ki jo hrani samostan, zgodbe davne sem in slavne, zgodbo tvojo, Korotan!
Bil si Rimu silni sosed, bil si Bajuvarcem strah, knezi ti so Franke, Obre, vrgli Bizantince v prah.
Toda v ovčji koži Nemec se priplazil v tvoj je stan, zgubil vojvode si kmečke, v robsko večo* bil vkovan.
Bil zasužnjil te je tujec, — tisoč let si bil mu rob!
Vtihnil zvon je gosposvetski, rod za rodom padal v grob. —
Dedi naši, robi vaši, so gradili vam prestol, bili so vam zla pajdaši Turek, Tdtar in Mongol. —
*
Cital list sem pergamena zadnji, — v duši ostrmčl:
»Dom Slovenov, Korotan!
Slava tvojega imena dvigne se nekoč na dan, ko ob srbski straži smel gosposvetski zvon bo pel!«
* Glej: Jugoslavija, Carantanus, I. Koroška.
Ded naš žel vam zlati klas je, bičal ga je valpet tuj:
T&krat viknil k nebu glas je:
»Cuj nas, Bog osvete, čuj!«
Čas vršel je čez grobove, pravde Bog je molbo čul, strl tiranstva je okove, silo vašo v prah razsul!
Tisočletna zgodovina, z našo j pisana krvjoj, v prah teptana domovina kliče vam: Memento svoj!
*
Zvon zapel je spet raz line, stal je tam junak stražeč, — zdaj »pravljico« zgodovine izpričuje jek grmeč!
Pesen, zvon, zapoj mi sveto, da izbudi se zmaj zaklet, ki nam kralj Matjaža četo v Peci straži tisoč let!
Zbudi v stolpih vseh glasnike gosposvetski zvon glasim:
»Iz stoletja tmč velike, vstani tužni Korotan!«
Ž,
|
L. Mozirski.
Df. Josip Georg.
Dr. Josip Georg*) se je porodil 14.jan. 1862 v trgu Makolah ob Dravinji iz ugledne trške rodbine. Njegov oče Janez Georg, veleposestnik in krčmar, je kot »Makolski mesar« slul daleč naokoli po Slovenskem Stajerju rad' svojega bogastva, še bolj pa radi svojega čudaštva. O njem so se pripovedovale različne, često prav neverjetne dogodbice. — Mladi Jožek je že v rani mladosti izgubil svojo rodno mater Marijo, rojeno Glaserjevo. Druga očetova soproga Frančiška, ki kot 751etna starka še danes živi, je vzgojila pastorka; skrbela je zanj, kakor prava mati in ga je skrivaj podpirala tudi v poznejših letih, ko mu je oče odrekel vsako podporo. Pokojnik je- do smrti svojo mačeho ljubil in spoštoval kot pravo mater ter je mislil nanjo tudi v svoji oporoki.
Osnovno šolo je obiskoval v Makolah; latinske šole je dovršil v Mariboru. Po zrelostnem izpitu
*) Pokojnega drja Georga ded, ki je bil rodom iz Laškega okraja (okr. glavarstvo Colje), se je prvotno pisal za Jurka. Makolskemu trgu nasproti ha severni strani Dravinje se dviguje grad Štatenberg, nekdaj last ogrskega grofa Frana Tahija, znanega iz zgodovine kmečkih uporov. Imenovani ded Jurko je itnel v Makolah mesarijo in gostilno. K njemu so prihajali v gosti oskrbnik gradti in razni uradniki, ki so bili seveda vsi Nemci. Pregovorili so gostilničarja, da si je z vladnim dovoljenjem izpremenil svoje ime. Takim prošnjam je avstrijska vlada kajpada radevolje ustrezala. Na ta način se je Slovenec Jurko prelevil v Nemca Georga.
leta 1881. je šel na graško vseučilišče, kjer se je posvetil pravoslovniin študijam.
Kot sin premožnega očeta je bil takrat med slovenskimi dijaki v Gradcu redka izjema, ker je bil v ugodnem položaju, da mu ni bilo treba — stradati. V Gradcu je bival od leta 1881. — 87. Po končanih pravoslovnih izpitih je bil odvetniški koncipijent pri
Dr. Josip Georg.
drju. Rauschu v Kozjem, pri drju. Sernecu v Celju ter pri drju. Papežu in drju. Moschetu v Ljubljani v dobi 1888 — 1895.
Koncipijenta v Celju je čakalo prvo razočaranje. Kot značajen in zaveden Slovenec je tam pristopil novoustanovljenemu Sokolu. Njegov oče pa, kakor je bilo to takrat pri obrtnikih v spodnještajerskih mestih in trgih običajno, se je nagibal na nemško
stran ter je spričo tega sinu odtegnil vsako riadaljno podporo. Pokojnik je moral torej odslej živeti izključno ob svoji pičli koncipijentovski plači ter se nehote privaditi skrajni štedljivosti. Z očetom se je zopet spoprijaznil šele malo pred njegovo smrtjo.
Sodno prakso je dovršil na deželnem sodišču v Gradcu. Za doktorja prava je bil promoviran dne 7. novembra 1892. Odvetniški izpit je napravil meseca aprila leta 1897.
V jeseni leta 1897. se je po odhodu drja Jurtele naselil kot odvetnik v trgu Šmarje pri Jelšah, kjer je ta posel izvrševal do svoje prezgodnje smrti. Tukaj si je kmalu kupil svojo hišo, ki je prej bila last odličnega slovenskega rodoljuba Frana Skaze.*)
Prebivalstvo Smarijskega okraja je podelilo pokojniku naj višjo čast; izvolilo ga jo za načelnika okrajnega zastopa. Obenem je prevzel vodstvo hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah. Obe častni in težavni mesti je vestno in marljivo opravljal nepretrgoma do svoje smrti.
Kot odvetnik je bil pravi očetovski svetovalec svojim klijcntom. Pravde, ki je bila količkaj dvomljiva, sploh ni prevzel. Najhuje se je mogel razsrditi, ako se je v poteku razprave pokazalo, da ga je njegova stranka napačno obvestila; z zaničevalnim pogledom je ošvrknil stranko ter razburjen os-ta-vil sodno dvorano.
Kot načelnik okraja je vedno in povsod varoval njegove koristi; ni se dal vpogniti niti pret-njam in grožnjam od zgoraj. Neustrašeno in pogumno je svaril člane zastopa pred pogubnimi sklepi. Zal! ni imel dosti hrabrih somišljenikov; večina članov,
*) Ta hiša je za Slovence zgodovinskega pomena. V njej so namreč leta 1870. lastnik Fran Skaza, trgovec Hugon Tančič iz Šmarja in notarski koncipijent Fran Rapoc iz Maribora ustanovili ter gmotno podprli komanditno društvo, ki je dobilo koncesijo za tiskarno v Mariboru in prevzelo v svojo last časnik »Slovenski Narod«. To je torej p oče tek sedanje »Narodne tiskar ne« v Ljubljani.
med njimi tudi docela nezavisni možje, so se strahopetno vdali vladnemu pritisku.
Sam varčen do skrajnosti in skoraj brez potreb za svojo lastno osebo je bil kakor nalašč ustvarjen za voditelja hranilnice in posojilnice, ki mora že sama ob sebi prebivalstvo navajati k varčevanju. Tekom 23 let jo je spretno in sigurno vodil v najhujših denarnih krizah. Po največ njegova zasluga je, da je ta zavod navzlic časovnim nezgodam danes eden najuglednejših in gmotno najbolj podprtih na vsem Slovenskem Štajerju.
Iz rečenega je jasno, da je pokojnik v javnem življenju Smarijskega trga zapustil globoko vrzel, ki jo bo zelo zelo težko zamašiti.
V družabnem življenju je bil zelo ljubezniv, zlasti napram nežnemu spolu. Hrupne in številne družbe ni maral; nad vse pa je ljubil ubrano petje; saj je bil sam izvrsten in izšolan pevec. Govorniškega daru ni imel; spričo tega tudi kot govornik ob resnih prilikah ni stopil v ospredje.
Po svojem političnem naziranju je pripadal »starinom« ter je vedno naglašal potrebo koalicije vseh narodno čutečih strank.
Najsijajnejši dokaz njegovega jeklenega značaja in čistega rodoljubja je pa njegovai poslednja volja. V oporoki, napisani že 1. 1906., je postavil za glavnega dediča svojemu na milijon kron cenjenemu imetju šolsko Družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani.
Kakor strela iz jasnega neba nas je pretresla vest o njegovi nepričakovani smrti. Bil je sicer v zadnjih mesecih nekam bolehen in razburljiv; toda še navidezno krepak se je dne 27. septembra t. I. napotil na svoje posestvo v Jelovcu pri Makolah na vinsko trgatev. Trgatev je dokončal in že se je zopet odpravljal nazaj v Šmarje. Nenadoma mu je postalo slabo in dne 4. oktobra t. 1. ob 1. uri zjutraj je izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se je vršil dne 6. oktobra t. 1. popoldne na pokopališču v Makolah. Navzlic veliki oddalje-
nosti in prometnim težkočam so ga Šmarčani v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. V imenu družbe sv. C. in M. mu je njen prvomestnik g. vladni svetnik Andrej Senekovič govoril ginljivo slovo.
# * *
Predragi pokojnik! Ni ti bilo sojeno, da bi užival rodbinske sreče; sam samcat si prekorakal svojo življensko pot. Kot zadnji moški potomec ugledne rodbine si legel v prezgodnji grob. »Ne hčere ne sina po Tebi ne bo.« Spomin Tvoj pa bo ohranjen v stoterih mladih srcih hvaležnih otročičev; ves narod bode pel slavo Tvojemu imenu! V polzavedni smrtni slutnji si hitel v svoj domači kraj! Tvoja solnčna vinorodna reber, ki si jo tolikanj ljubil, je čula Tvoj zadnji vzdih, je ujela Tvoj zadnji mrjoči pogled! Bodi Ti lahka zemljica domača, prijatelj in pobratim, zna-čajnik in narodnjak! Vsemogočni, ki nad zvezdami vlada in določa narodom in posameznikom usodo, naj podeli večni mir in pokoj Tvoji blagi, Tvoji plemeniti duši!*
Dr. Josip Rakež.
______________________________________________________ :	.fPni
*) O pokojnem mecenu poroča njegov součenec gosp. župnik Fr. Šeguia*st. naslednje: Z rajnim dr jem Josipom Georgom sva si bila sošolca od jeseni 1877 do julija 1881 na zgornji gimnaziji v Mariboru. Georg je bil tihega, mirnega značaja, pa veljal je (bil vpisan) za Nemca. Zato sc tudi ni udeleževal obligatnega pouka slovenščine. Pohajal pa je poseben neobvezen kurz na gimnaziji, kjer je profesor veronauka dr. Jožef Pajek učil nekatere Nemce slovenščine. Vendar takrat zategadelj med nami ni bilo nobenega na-sprotstva; bili smo si dobri kolegi. Potem ga nisem več videl 20 let. Meseca julija 1901 smo obhajali 201etnico mature, kakor smo se bili leta 1881. po zrelostnem izpitu dogovorili, s prijateljskim sestankom pri tovarišu Jerneju Frangežu, župniku pri Sv. Marjeti poleg Maribora. Takrat pa je bil Georg že dober Slovenec. Bil je vesel, prijazen, miren, mil značaj. Tako ga imam jaz v dobrem spominu.
Josip Lenče.
Družbi sv. C. in M. je sveta dolžnost, da se spominja svojih dobrotnikov. V prvi njihovi vrsti se blesti ime pokojnega veletržca in hišnega posestnika Josipa L e n č e t a, ki je bil naši šolski družbi naklonjen, odkar obstoji, in se je je veledušno spomnil v svoji oporoki. V čvrsti moški dobi stoječega je izmaknila smrt po dolgi mučni bolezni iz kroga številnih prijateljev dne 12. malega travna 1920.
Josip Lenče se je rodil dne 15. prosinca 1865 na Lavrici poleg Ljubljane kot član ugledne in imovite Gospoščeve rodbine. Dovršivši v Ljubljani štiri realčne razrede, je odšel na Dunaj in potem v Zagreb: na obeh krajih se je vežbal v veletrgovini. Pred 33 leti je prevzel gospodarstvo in uspešno nadaljeval in razvijaj staro vinsko tvrdko pri »Belem volku« v Wolfovi ulici št. 4. Kot pristaš narodnonapredne stranke je bil pokojni izvoljen leta 1898. v mestni občinski svet ljubljanski, kjer je deloval do razpusta leta 1910. Zvesto udan imenovani politični smeri, je rad priznaval tudi drugim strankam, kar je bilo dobrega pri njih. Z mestnim županom Ivanom Hribarjem in pokojnim občinskim svetnikom Antonom Kleinom vred se je Lenče na svoje stroške udeležil v imenu ljubljanskega mesta 1. 1900 proslave škofovske 501etnice mecena Josipa Junija Strossmay-erja v Djakovu. Josip Lenče je bil mnogo let član upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, potem član načelstva Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico in ključar frančiškanske cerkve. Bil je
velik dobrotnik siromakom, blagosrčen, dober človek v polnem pomenu te besede in vzoren rodoljub.
Najglasnejša priča njegovih vrlin je njegova oporoka, narejena že dne 3. velikega srpan i 1909. Ko je bil postavil v njej za glavno dedično svojo gospo soprogo, je med volili imenoval na prvem mestu Družbo sv. C. in M., kateri je namenil veliko vsoto 50.000 K- Na prvem mestu stoji v Lenče-
Josip Lenče.
tovi oporoki Družba, saj mu je bila vedno pri srcu. O sleherni priliki je žrtvoval rajni zanjo večje ali manjše doneske; prispeval je za njen obrambni sklad; v njegovi gostilni ni tičal družbeni nabiralnik pozabljen v kotu; malo večerov, da bi se ne bilo zbiralo vanj; prinesel je Družbi tisočake; redke so gostilne na Slovenskem, ki bi jih dičilo toliko družbenih
diplom, kakor Lenčelovo1 gostilno pri »Belem volku«. Svedoki njegovega rodoljubja in človekoljubja so tudi nadaljna volila; navedem naj nekatere: Glasbeni Matici je zapustil 10.000 K, ljubljanskemu najstarejšemu Sokolu, čigar član je bil, 1000 K, ljubljanskemu Gasilnemu društvu 2000 K, po 1000 kron pevskima društvoma Slavcu in Ljubljanskemu Zvonu, Učiteljskemu konviktu 1000 K. dijaškemu podpornemu društvu Radogoju 5000 K, revežem ljubljanske mestne občine 2000 K, blejskim in rudniškim ubožcem po 1000 K, Marijanišču v Ljubljani 1000 K; poleg mašne ustanove je napravil ustanovo za ubožane, v Ljubljani stanujoče obrtnike slovenske narodnosti z glavnico 10.000 K; obresti naj razdeli mestni magistrat vsako leto med uboge obrtnike, zlasti med ubožane ljubljanske gostilničarje. Zanimiva je pri-pomnja radi obdarovanih društev: Za slučaj, da bi katero društvo, katerega sem se spomnil z volilom ob moji smrti ne obstojalo, naj dotično volilo pripade Družbi sv. C. in M. v Ljubljani; za slučaj, da bi Družba sv. C. in M. bila razpuščena, naj pripade tej Družbi določeno volilo tisti družbi, ki bo stopila na njeno mesto in bo imela enak namen kot ta Družba. Naročilu, kakšen bodi nagrobnik, sledi ukaz: Nagrobni napis pa bodi slovenski.
Slava Josipu Lenčetu, ki je bil za svojega žitka dobrodejen in je tudi o smrti dal od svojih zakladov krasne deleže trpečemu bližnjemu in ljubljenemu narodu!'	V.
Teodor Drenik.
5koro 60 let je bil ločen od svoje ožje domovine, a je ni pozabil. Preden je zatisnil oči dne 6. vel. srpana 1919 v daljnem Dubrovniku, je izročil za Družbo sv. C. in M. izdaten dar 1000 K.
Polkovnik Teodor Drenik je bil Ljubljančan, rojen leta 1830. Po dovršenem 3. gimnazijskem razredu je odšel v Cerknico k očetovem pobratimu veleposestniku in lesnemu trgovcu Josipu Obrezi. Tam seje z vnemo poprijel trgovine z lesom in kmalu postal gospodarjev sotrudnik in zaupnik. Obreza mu je poveril oskrbništvo obširnega mlina s pilami v Planini Pred jamo. Kot zastopniku subrandatorja Obreze je bilo skrbeti Dreniku tudi za nabavo potrebščin vojakom, idočim v Italijo ali nazaj. Nekoč je nadut mlad častnik grajal pripravljeni oves, slamo in drugo. Oskrbnik je ugovarjal. Častnik potegne sabljo; Drenik skoči po svojo; sabljanje se prične in konča, ko odpade izzivalcu krvavo orožje. Ker je pogumno branil svojo in podjetja čast, je moral Drenik v vojake, dasi mu je oče pripisal posestvo zato, da bi ga po zakonu oprostil vojaške službe.
Pridelili so ga domačemu 17. pešpolku; deloval je najprej v vojaški bolnici. Skokoma je postal na*-rednik in leta 1857. poročnik. Leta 1859. je odšel na Laško, potem v Dalmacijo, v Pulj, na Tirolsko in v Trst. Kot stotnik se je bojeval leta 1878. na čelu 10. stotnije v Bosni. Po okupaciji je bil Drenik kot major premeščen k nekemu madjarskemu polku. Na nočnem manevru v okolici Budapešte se je prehladil, postal nesposoben za ježo in stopil v pokoj leta 1891. Za posebne zasluge je bil Drenik odlikovan
še v mirnem času s častniškim križcem, potem pa z redom železne krone. Ob vpokojitvi se mu dali na izbiro ali naslov polkovnika ali 600 gld. večjo pokojnino; kot praktičen mož se je odločil za poslednjo. Pozneje so mu navrgli tudi polkovniški naslov. Moštvu je bil Drenik strog, pravičen in očetovsko skrben poveljnik.
Teodor Drenik.
Poslovivši se od vojaštva je šel v Dubrovnik iskat zdravja v morski kopeli. Tam je našel gospodično, ki jo je cvetočo spoznal še kot poročnik; staro ljubezen je venčal zakon. Ker se Pubrovčanka ne loči rada od morja, je ostal Drenik z njo v njenem rojstvenem zavičaju, kjer je našel zdravje, mir in zadovoljnost.
*
Drsnik — zaščitnik slovenske narodnosti. Po otvoritvi ljubljanske čitalnice 1.-1861. je ozelenela) pomlad narodne probuje. Slovenska društva so priklila iz tal. Poslanci so zahtevali narodno šolo, poslovenjenje uradov itd. Njihovim zahtevam v zasmeh je grof Auersperg (Anastazij Griin) kazal molitvenik in Blaznikovo pratiko rekoč:	»To	je	vsa
kranjska kultura!« Vesoljno avstrijsko nemštvo je iz enega grla zasmehovalo stremljenje Slovencev. Takega mišljenja so bili po veliki večini tudi častniki domačega polka.
Pri skupnem obedu so spuščali nekoč častniki v Pulju strupene puščice na Slovence. Drenik posluša nekaj časa, potem pa vstane in ogorčen zakliče: »Tovariši! V tem hipu sem se zavedel, da sem Slovenec. Jaz čutim z onimi, katere vi, gospodje, zasmehujete in obsojate. Prosim, da ne žalite mojih rojakov vpričo mene; pripomnim pa tudi, da pokličem morebitne izzivalce na dvoboj.« Odločna beseda je izdala. Prizadeti zabavljači so morda uvideli, da so bili neprevidni, ali pa so se zbali izvrstnega sabljača, učenca slavnega borilca Štefana Mandiča.
*
Drenik — zaščitnik slovenskega petja. 17. in tirolski polk sta odšla na združene vaje v gorovje, nad 2000 m visoko. Dovršivši nalogo, so se vračale čete počasi proti vzhodu. Tirolski strelci so jeli omagovati in zaostajati. Videč, da pešajo oni, ki so na glasu najspretnejših in najvztrajnejših hribolazcev, so namazali naši »Janezi« svoje vtrujene pete — s petjem. Kar jim prijaha nasproti polkovnik Neu-berg in vpraša osorno: Kaj pomeni to vriskanje in petje? Kdo je to dovolil? Ne vedo li ljudje, da je petje prepovedano? Nato pobočnik Drenik: Gospodu polkovniku sem že nekajkrat omenil, kako ugodno vpliva narodno petje na moštvo in da ni prav, ako se prepoveduje tako oživljajoče sredstvo. Prosim, poglejte jih, kako stopajo po štiridnevnih vajah kakor na paradi. Polkovnik mu pritrdi: Vidim, da imate
prav; naj le pojo in vriskajo; ako bi bilo treba, boni odgovarjal jaz. Polkovnik je še istega leta napredoval; dodeljen je bil vojnemu ministrstvu. Drenik je takoj oskrbel iz Ljubljane pevsko gradivo. Narednik Martin Peruzzi*), izurjen pevec, je na njegovo pobudo zbral boljše pevce; njegov zbor je kmalu proizvajal lepe slovenske pesmi v zabavo častnikom in moštvu. Da se je vdomačilo v vojakih petje, je pripomogel tudi Fridolin Kavčič, ki je tedaj objavil v vojaškem časniku članek: Izvor vojnega klica »hura« in vpliv domačega petja na moštvo. —
Teodor Drenik je ostal do smrti to, za kar se je priznal kot poročnik v Pulju. Bil je vrl sin slovenske domovine — vreden častnega spomina.
F. D.
*) Martin Peruzzi, posestnik v Lipali na ljubljanskem barju, je bil rojen na Brezovici poleg Ljubljane; umrl je, 63 let star dne 7. malega srpana 1900. Bil je jako nadarjen, naobražen, delaven in napreden mož. Vojaštvo ga je odtegnilo tehniškim naukom. V kmetijstvu je bil teoretično in praktično skušen. Z izredno vneme je deloval za osuševanje barja. Zelja, da bi dočakal sad svojega truda, se mu ni izpolnila. O barju je priobčil leta 1899. daljšo študijo v Oest. Ung. Revue in v Slov. Narodu. Peruzzi je bil član okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice,, član močvirskega odbora, oskrbnik državnega poskuševališča na barju in okrajni načelnik V. okraja ljubljanskega. Kipar prof. Sve-toslav Peruzzi je njegov drugorojeni sin.
Ivan Bonač.
Po vojni pojdem v pokoj,« to namero je imel na misli, ko smo mu čestitali o sedemdesetletnici. Kmalu potem so mu jele pešati moči; lotila se Ra je neozdravna bolezen; hudega trpljenja ga je rešila smrt dne 4. malega srpana 1920. Po vojni je šel neumorni delavec Ivan Bonač v večni pokoj. Udeležba o njegovem pogrebu je pokazala, kako je cenila Ljubljana svojega odličnega sina, mestnega občinskega svetnika.
Iz ničesar — bil je sin neimovitih staršev *) — se je povzpel pokojnik visoko. Od stopinje do stopinje ga je dvigalo delo. Z mnogih strani se mu je zaviralo, ali njegova železna vztrajnost je premagala vse zapreke. Knjigoveška delavnica je podala roko
*) Ivana Bonača, rodom iz Kamnika v vrhniškem okraju, in Uršule r. Pctačeve; oča je bil sodarski samouk; z ženo sta imela nekaj časa branjarijo, potem gostilno pri »Znamenju« v Kravji dolini (sedaj Vidovdanska cesta); ker sta bila prezaupljiva, nista uspevala. Otrok je bilo 7, med njimi je bil Ivan drugorojenec; šestorojenec Anton, odličen črkostavec In predsednik tiskarskega društva, je umrl dne 23. svečana 1838; najmlajši Je Fran, do prevrata sek-cijski svetnik pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju, sedaj dvorni svetnik pri deiegaciji finančnega ministrstva za Slovenijo in Istro v Ljubljani ln zadnji predsednik akademske podružnice CM. družbe na Dunaju, izmed 4 sestra Ivana Bonača sta živi tajnikova vdova Ivana Grilčeva in vdova tovarniškega mojstra Antonija Hertliškova.
prodajalni in tovarni; obema je priboril lastno streho in še posestvo z vodno močjo na Količevem.
Ivan Bonač je bil rojen dne 3. malega srpana 1846. Njegove mladosti pot je bila precej s trnjem posuta, toži v svojih »Spominskih zapiskih«, iz katerih je povzeta večina podatkov v tem sestavku. V šolo je začel hoditi leta 1852. in sicer k Sv. Petru; pouk je bil zanikaren; ker je bil med ljubljenci učiteljevimi, je smel Bonač barvo »ribati« — učitelj Karol Ootzl je slikal križev pot menda za cerkev na Rožniku. Vse je bilo nemško. Ker je dobro izdelal, je smel nato v jeseni stopiti v 2. razred nor-malke; a zašel je v bridko šolo. Strastni učitelj Zorin iii poznal večjega veselja, nego da je bil učence za vsako malenkost z ravnilom po prstih; izbil Je mnogim veselje do šole; z izrednim ogorčenjem se ga je spominjal Bonač. Ko je dospel do 4. razreda, ga je doletela usodna naloga, da je moral zjutraj zgodaj s knjigo v roki sesti k oknu in prodajati smotke in tobak; zaposlen je bil tudi v branjariji, kamor je prihajala moška mladina žganje pit. Kajpada tako ozračje ni dobro vplivalo na njegovo zdravje, še manj na učenje. Ipak je dobro dovršil 1. razr.realke: a želja staršev, da bi postal »gospod«, ji ga je odtegnila; prestopil je v gimnazijo, kjer ga je zadela nesreča. Po krivici so ga obdolžili, da je zapisal na tablo razžaljive besede o nekem profesorju. Nasledek je bil padec konec leta. Šolsko klop je zamenjal Bonač s strojnoključarsko delavnico pri Tonniesu. Ker ni bil rad umazan — zvali so ga »belega ključavničarja« — je ostavil železno obrt in se lotil knji-goveštva; učit se ga je šel h gluhonememu mojstru Švrljugi, ki je platničil knjige v pritličju šenklavškega župnišča na vogalu proti Vodnikovemu trgu. V malo mesecih je znal več, nego mojster. Prebivši pol leta pri Giontiniju, se je napotil knjigoveški pomočnik Bonač v tujino. Mudil se je več ali manj časa na Koroškem, Tirolskem, Sedmograškem, Bavarskem, v Gorenji Avstriji; najdalje v Inomostu. Potem je zo-
pet deloval pri prej omenjeni tvrdki v Ljubljani eno leto in krenil nato na Hrvatsko, Ogrsko, Spodnje Avstrijsko in Štajersko. Prišedši domov je platničil Šverljugi, a kmalu se je vslužil pri Bambergu kot poslovodja njegovi knjigoveznici. Leta 1877. je sklenil Ivan Bonač srečen zakon z zvesto, marljivo Marijo r. Samčevo, ki mu je rodila 7 otrok.1") Šest let pozneje je jel izvrševati samostojno obrt na Poljanski cesti v Hočevarjevi hiši št. 10 z glavnico — 200 gld. Bil je skromen začetek. Izdatno mu je po-
Ivan Bonač.
magal tedaj Ljubljanski Zvon. Nekega dne proti koncu leta 1880. sta prišla k Bonaču v Bambergovo knjigoveznico profesor Levec in urednik Jurčič in ga vprašala, bi si li upal vsak mesec v enem dnevu sešiti dotično številko Lj. Zvona; obšla sta že vse
*) Živih je sedaj 5: Ivan Bonač, računski svetnik v Ljubljani; Fran, tovarnar; Vinko, tovarniški nadaomik v Clevelandu v severni Ameriki; Amalija omožena Pochor-nova, soproga češkoslovaškega kapetana, in Jožica.
druge ljubljanske knjigovezee, pa nihče ni bil temu kos. Podjetni Bonač je sprejel ponudbo brez obotavljanja. Vodja tiskarne nemški zagrizenec Riitting je pihal od jeze, ko je to zvedel,. Seveda je šel imenovani list z Bonačem, ko se je osamosvojil. Krasnega Lj. Zvona, ki je po vsebini in po obsegu daleč prekašal vse svoje leposlovne prednike, smo bili jako veseli. Bonač je še pomnožil našo radost, ko je oskrbel listu sijajne platnice po risbi prof. Franketa v beneškem slogu 16. stoletja; za gravuro je plačal Aichmanu na Dunaju 200 gld., za risbo 12 gld. Prva leta je prodal 400—500 platnic. Seznanil se je z njihovimi odjemalci, ki so mu prinašali vezat tudi druge knjige. V začetku samostojnega obrtovanja se je moral boriti Bonač z divjo konkurenco, delujočo celo z obrekovanjem. Soobrtnik, ki je malo pred njim odprl knjigoveznico, ga je razkričal za nemškutarja; s tako lažjo mu je skušal odjesti naročnike pri narodnjakih. Izprva je delal Bonač z enim pomočnikom, z dvema vajencema in z eno žensko. Kar je priplatničil, je vteknil malone vse v stroje, gravure itd. Delo se je kopičilo od tedna do tedna; delavnica na Poljanah je postala premajhna; zato jo je premestil najprej v Gradišče v drja Munde hišo^kjer je bival tričetrt leta; nato se je preselil v Selenburgovo ulico št. 6, kjer je odprl trgovino s papirjem in z drugimi šolskimi potrebščinami. Dokler je bila zaloga majhna, je Bonaču huda predla, a njegova vztrajna podjetnost je našla vedno nova pota, vodeča do končnega uspeha. Leta 1897. je prestavil knjigoveznico v Maličevo hišo (Šelenburgova ulica 5) in dve leti pozneje tudi trgovino, ki jo je leta 1901. razširil na debelo. Ko je leta 1886. Katoliška tiskarna hudo oškodovala knji-goveško obrt z napravo svoje knjigoveznice, je Bonač načelujoč deputaciji svojih tovarišev prosvedo-val proti temu pri knezoškofu Jakobu Misiji, seveda brez uspeha. Videč, da peša knjigoveštvo, je privzel kartonažo s pomočjo sina Frana, ki se je izvež-
bal v knjigoveški umetnosti v Geri na Nemškem. Na dvorišču omenjene hiše je zgradil Bonač prostorno delavnico, ki naj bi rabila obojni obrti. A kartonažna dela so tako naraščala, da je bilo treba omisliti tej panogi posebno poslopje. Leta 1906. je vzrasla v Čopovi ulici obširna kartonažna tovarna, opremljena z najnovejšimi stroji; delo se je pričelo v njej v začetku svečana 1907. Pod vodstvom Frana Bonača, ki mu jo je bil oče takoj izročil v last, deluje tamkaj sedaj krog 140 delavskih moči. Razen kartonažne tovarne je Bonačeva svojina Maličeva hiša, kupljena leta 1910. za 180.000 K, in posestvo na Količevem, kjer gradi naslednik Fran v dopolnilo kartonažnici tovarno za lepenko.
Bonač je visoko povzdignil naše knjig o-v e š t v o. Primerjaj platničarske izdelke iz pred-bonačeve dobe z njegovimi, pa moraš priznati velik napredek. V njegovi delavnici so se izgotavljala — v prvi dobi tudi za cerkve — dovršena galanterijska dela; edino nemško tvrdko te vrste je daleč prekosil Bonač, ki je imel sam izvrsten umetniški okus. Izobraževal si ga je od leta do leta na potovanjih, s čitanjem. s posetom strokovnih in umetniških razstav. Jako spretno je posnemal starinske vezave. Krasovezi (Lj. Zvon, Jurčičevi spisi, Matične knjige in dr.) v naših knjižnicah oznanjujejo slavo Bonačeve knjigoveznice. Tamkaj so dobivale razne diplome okusno opremo; izvrševale so se elegantno okrašene mape. — Bonač je tudi založil nekaj knjižnih del. Poleg dveh Marešičevih molitvenikov za šolsko mladino in drja Mauringa knjige »Marija sedem žalosti« je izdal ilustrovan »Voditelj po Ljubljani« z načrtom ljubljanskega mesta, Legvar-tov »Koledar za kmetovalca« (1906—1914), razglednice slovenskih pisateljev po Armičevi fotografiji in dr. Leta 1916. so izšle Mirana Brankova »Pesnitve«, ki jih je izdal in založil Ivan Bonač.
S pokojnikom smo izgubili rodoljuba in narodnega delavca starega nesebičnega ko"
va. Narodnega navdušenja se je navzel Bonač zlasti na vižmarskem taboru. Ko se je vračal v silnem dežju s taborišča, je pridrdral mimo voz in ga oblatil po obleki in po licu, celo v oči mu je brizgnilo blato, da je hipno izgubil vid. Prijatelji so ga peljali nato v čitalnico, kjer je izpregledal; stopil je na mizo in imel navdušen govor. Po vižmarskem taboru so napočili ljubljanskim narodnjakom hudi časi. Kdor se je čutil Slovenca in ni prikrival svojega prepričanja, je bil v nevarnosti, da ga vtaknejo v zapor; tako je moral iti n. pr. Vrbovčev sin s Šentpetr-skega predmestja v ječo radi slovenske zastave, ki jo je razvil. Med mladino je zavrelo zlasti tedaj, ko so pripeljali umorjenega Janeza Rodeta z Janč k Sv. Krištofu. Tisti večer je bila zbrana večja slovenska družba pri Jerneju na Sv. Petra cesti; med njimi je bil tudi Bonač, čigar srce je prekipevalo od ogorčenosti zaradi nemškega nasilja. Užaljeni in razsrjeni narodnjaki so preudarjali in ugibali, kako naj bi se vplivalo na ljudstvo, da bi izpregledalo žalostni položaj in se otreslo tujčeve pete. Govoril je med drugim Regali in predlagal: »Slovenski Narod« mora priti v Ljubljano; zakaj naj bi izhajal v Mariboru? — Zaradi prask z nemškutarji je pozvala vlada v Ljubljano husarje. V gostilni pri »Krofu« na Šentpetrskem predmestju je ušla Bonaču beseda, ki ni bila prijazna Nemcem; čul jo je husar ob sosedni mizi; počakal je zunaj Bonača, ki sc je izmuznil pri drugih vratih. Ko ga je bil vojak zapazil, je vdrl za njim z golo sabljo; preganjanec mu je komaj utekel.
Rodoljubni žar, zapaljen v mladosti v Bonačevem srcu, ni ugasnil nikdar. Pokojnika si srečeval povsod, kjer je bilo moči koristiti slovenskemu narodu. Kot narodni agitator je uspešno nastopal o raznih volitvah, zlasti v trdovratnih, več let se ponavljajočih bojih za mestni zbor. Vedno je bil zvest pristaš narodni stranki, ki ga je o mestnih volitvah
leta 1911. sprejela med svoje kandidate in ga poslala v mestni občinski svet.
Pokojnik je mnogo deloval v društvih. V mladih letih je bil marljiv član Katoliškega rokodelskega društva. Več let je vztrajal v odboru Marijine pogrebne bratovščine, kateri je bil nekaj časa tudi predsednik. Deloval je v Kreditnem društvu mestne hranilnice ljubljanske. Obilo zaslug sije pridobil za Obrtno pomožno društvo, čigar delavni odbornik je bil do zadnjega. »Slovenski Matici« je bil oprezen zavetnik, ko je segalo avstrijsko redarstvo po njeni knjižni zalogi. Otel ji je precejšnje število izvodov Podlimbarskega zaplenjene knjige »Gospodin Franjo«; vse prikrite izvode je spravil na varno v klet in imel tamkaj zazidane, dokler ni minila nevarnost. Bonač je bil vnet Sokol, a nad vse mu je bila pri srcu Družba sv. C. in M. Ko še ni imela svoje pisarne, so šle domalega vse družbene poslatve skozi njegove roke. Družbi je oskrboval vezavo njenih knjižnih del in zavijanje raznih pošiljk po zelo nizki ceni. Daroval ji je večkrat knjige, ki jih je rabila Družba za šolsko mladino ob narodni meji. Leta 1887. ji je došlo iz njegove zaloge 50 lepo vezanih molitvenikov, naslednjega leta 28. Leta 1889. je prejela Družba sv. C. in M. od Bonača 20 mašnih knjižic in več drugih večjih in manjših knjig raznovrstnega obsega; tedanje tajnikovo poročilo je dostavilo: To je že tretji tak dar tega izbornega moža. Koroškim Slovencgm je naklonil leta 1891. dvajset Marešičevih molitvenikov. Družbi v prid je založil krasne razglednice s sliko prejšnjega društvenega prvomestnika prelata Torna Zupana, V njegovi prodajalni so se dobivali svinčniki na korist Družbi C. M. Ako je le mogel, se je udeleževal njenih velikih skupščin in razpečaval o takih prilikah njene tiskovine. Šentpetrski moški podružnici C. M. je bil nekaj let odbornik. Družbo sv. C. in M. je priporočil svojcem na smrtni postelji. V njegovem smislu je počastil očetov spo-
min njegov naslednik Fran z darom 1000 K Družbi sv. C. in M., v Ameriki pa sin Vinko z enako svoto Jugoslovenski Matici.
Dasi mu je raslo premoženje in se mu je širil ugled, se Bonač ni prevzel; tuja mu je ostala oholost in prezirljivost. Bil je usmiljenega srca in je rad pomagal, komur je mogel, zlasti v Obrtnem pomožnem društvu, spominjaje se svojih nekdanjih stisk. Značaja mu ni omajal noben vihar. Za vojne je v krogu izbranih somišljenikov veselo pozdravljal vsako ugodno vest o zmagah slovanskega in antantnega orožja. Z nepopisnim vzhičenjem mi je čital iz »Neue Ziircher Zeitung» poročilo o srbskem zavzetju Belgrada, o junaštvu kralja Petra in o njegovem slovesnem vhodu v osvobojeno prestolnico. Rojstvo Jugoslavije je pozdravil z mladeniškim navdušenjem. Do zadnjih hipov se je zanimal Bonač v bolezni za važnejše dogodke. Na poslednjem obisku, ko je že jako težko govoril, me je vprašal: Ali si videl kraljeviča?
Rajni Bonač je bil prijeten, šaljiv družabnik. Ko si je sedeč med prijatelji pri »Belem volku« po prestanih dnevnih tegobah slajšal večerno uro, se je redno spominjal svojega naroda; pogrezal je prispevek za prispevkom v ondotni nabiralnik Družbe sv. C. in M. in spodbujal tovariše k enakim podarkom; iz teh darov se je nakapalo več pokro-viteljnin, katerih ena nosi Bonačevo ime.
Na čelo svojih, s kraja omenjenih »Spominskih zapiskov« je prilepil Bonač podobico, predoču-jočo križ in v njem na zemeljski obli stoječega krilatca, ki mu sije solnce iznad glave, a v rokah sta mu križec in knjiga; spodaj je napis: Fides. Konec opisa svojega križevega pota in solnčnega uspeha je dostavil vzklik: Hvala bodi Večnemu! — Z Njim spravljen je odšel od nas. Blag mu bodi spomin!	I.	V.
Iznebimo se znakov našega do-včerajšnjega suženjstva I
F od večstoletnim tujim gospodstvom so se navzeli Slovenci in Hrvatje raznih razvad, katere bi se morale sedaj opustiti v svobodni državi. Marsikdo se je v nas in v Hrvatih že oglasil proti nazivanju naših gospa z »mllostivo«. Ta cvetka ni z naših tal in nam prav malo pristoja, dasi jo sliši večina naših žen z zadoščeniem. Cuje se večkrat, kako ponavlja ta ali ona gospa, ko navaja pogovor: »Dejal je: milostiva, tu se ne da storiti nič več«, ali: »mi-lostiva, storim, kar bo v moji moči.« Kako s slastjo ponavlja ničemurnica naslov »milostiva«! Nazivanje »gospa« je čisto dovolj, dovolj častljivo in — naše. V Hrvatih je omenjena razvada še bolj jazširjena. Zgodilo se mi je, da sem vprašala služkinjo, ki mi je prišla odpirat, je li gospodja kod kuče; pa me je debelo gledala in pitala: »Ko?« »Gospodja.« »A — milostiva? Da, milostiva je kod kuče.«
Druga grda razvada prenešena s tujega na naše polje je nazivanje naših žen z moževim naslovom. Zbrano je ob kaki priliki mnogo gospa, ki se naziv-ljejo druga drugo: gospa svetnikova, gospa ravnateljeva, doktorjeva ali pa: gospa dr. Iksova ali gospa profesor Ipsilonova. Ko sem na nekem shodu imenovala neko gospo samo gospo Vodičko (priimek se je glasil malo drugače), se je oglasila takoj neka dama in mi popravila: »gospa inšpektor Vodička.« A nadzornik je le njen mož, ona ima samo njegov priimek.
Kako drugače se vedejo Srbijanke (to so žene iz prejšnje kraljevine Srbije)! Vznikle sč iz svo-* bodnega naroda; ponosne so na svojo svobodo, na svoje šege in navade, ponosne na svoj narod. Slišala sem, kako so se nazivale letos na shodu ženskih društev v Zagrebu. Tam ni bilo ne milostivih, ne doktorjevih, ne svetnikovih, ne ravnateljevih, kakor bi ne bilo v vsej Srbiji niti enega doktorja, niti enega svetnika, niti enega ravnatelja. Tam je imela besedo samo gospa Hristička, Lazarevička, Radoševička, Jovanovička itd. Priproste so in ponosne, kakor je priprost in ponosen narod, iz katerega so vzšle. Slovenke, posnemajmo jih!
Marica Bartolova.
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Starši, dajte svojim otrokom slovenska imena!
I0000000000000000000000000000000000000000cxx>0000000000000cx)000000'
Narodna prerokovanja.
V zapuščini pesnika Miroslava Vilharja (t 1. 1871.) so se našla naslednja prerokovanja za leta 1868. do 1900., sestavljena najbrž leta 1867.:
1868. Tabori unemajo Slovence.
1869. Toinan, vodja slovenskih železnic.
1870. Nemškutarjem klenka.
1871. Krakovčani nabijejo zadnji cilinder.
1872. Oče Čepon razpara zadnji fračič. (Cilinder in frak sta bila ondaj znak nemštva.)
1873. Tržičani pojo »Hej Slovani!« (Tržičani so bili razkričani kot nemškutarji.)
1874. Miši prejedo nemško zvezo in Dežman postane kartajzar.
1875. Želoda ne vidiš več na klobukih.
1876. Ljubljanski Nemci se zbirajo le v nemški ulici, na nemškem trgu in v nemški cerkvi.
1S78. Sokol podi turnarje čez Dravo.
1879. Nekaj kron počiva med starim železom. 1881. Narod ni več nad narodom.
1882 Na Kosovem polju volijo južnega carja.
1883. Kočevarji se presele na Švabsko.
1884. Cirilica zmaga gajico.
1885. Madjarom teče voda v grlo.
1886. Turki teko proti Meki.
1887. Napoleonidi gredo rakom žvižgat.
1888. Slovenci in Primorci bude Ilirijo.
1889. Rojaki ne glodajo samo golih kosti.
1890. Švabi še vedno hrepene po edinosti.
1891. Belgrad in bela Ljubljana pod enim klobukom.
1892. Lah joče po levem bregu Soče.
1893. Jadransko morje je naše.
1894. Poljaki in Rusi se pobratijo.
1895. Bismarck skoči v Ren, Beust v Lajto.
1896. Jugoslovani zedinjeni.
1897. Triglav, Balkan in Ural pod enim oblakom.
1898. Švabom se hlače treso.
1-899. Lipa in hrast se pogajata.
1900. Božji mir na svetu.
Ako odtegnemo letnice, katerih ni pogodil, moramo priznati, da je Vilhar v mnogih točkah pravo zadel. Jasno je gledal v prihodnost in napovedal zedinjenje Jugoslovanov. Pripomniti je treba, da je navedena prerokovanja (izpuščeni sta tu nevažni iz 1. 1877. in 1880.) prvi objavil Slov. Narod (1899, 298).
Sedem let pozneje — leta 1874. — je prerokoval 'zlato dobo slovenstvu Janez Trdina v svojem »R a z-o det ju« (Jan. Trdina zbrani spisi. Bajke in povesti o Gorjancih. IV. 85 — 98). Čudeč sc jo je gleda! Svo-bodin pod Gorjanci, kjer se je dvigalo na nekdanjih seniiških tleh mesto Semenič, polno vzornih naprav; nobene tuje besede ni slišal tamkaj: nobena tuja šega se ni mogla ondi vdomačiti. V Semeniču se je 1. 2175. razvijalo najčistejše narodno življenje in izobraženje. Stopil je v kavarno in slišal tam razgovor Nemca z Italijanom — pomenkovala sta se v slavjanskem jeziku. Nemec je pripovedoval, »da je nekako pred 300 leti ugonobil nemško mogočnost neki minister«; »razžalil in razkačil je vse sosedne narode; napovedali so mu boj in po večletni krvavi vojni so omagali hrabri Nemci in izgubili veliko zemlje in svojega ugleda« (I. c. str. 90). Slobodin je prebiral časnike: Zanimal ga je zlasti dopis iz Ljubljane poročajoč, da je tam razen 200 začetnih, strokovnih in srednjih šol, 6 akademij: zemljedelska, trgovska, leposlovna, pravoslovna, zdravniška in politelmiška. V vseh pisarnah se je uradovalo samo v našem jeziku. V šolah so se razlagali vsi predmeti po slo-
vensko. Poleg domačega jezika se je učil najbolj »slavjanski« (t. j. očiščena ruščina). Vsi dijaki so ga gladko govorili. V cerkvi je bila služba božja slovenska od konca do kraja . . .
V' najhujši dobi, ko je bil naš narod brez vseh pravic, mu je napovedoval mučenik Trdina svetlo bodočnost; poraženi bodo zatiralci, a njemu napoči svoboda. V duhu zroč naše vstajenje in uedinjenje je sklenil blaženo »Razodetje« z vzklikom: Prešeren je prerokoval resnico, da se bodo »vremena razjasnila« tudi nam Slovencem, zato: Ne udajmo se, ne udajino se!
Svoji k svojim!
Rojaki I Sedaj nam nihče ne brani, izvrševati geslo:
Izvajajmo ga dosledno I
0000^00000000000000000(X50000CX300000000000<
mal položi dar domu na altar!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Tak napis nosijo
užig a I ice
Družbe su. Cirila in metoda
8 Kčor jih kupuje In črugim priporoča,
8 podpira plemenito čelo, ki ga izuršuje
že 35 let
Družba su. Cirila in metoda
(5S519	§
Pripomnimo, ča ima Družba su. Cirila g in fTletoča samo oč teh urst užigalic | čohočke! ---------------------------------
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Tčm
p—	Vestnik	—1
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.		
L—	XXXV.	
/
Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXI.
velika skupščina
v Ljubljani, dne 19. kimavca 1920.
Ob 10. uri je otvoril prvomestnik g. Andrej Senekovič zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma z nagovorom, ki se glasi:
Govor prvomestnikov.
Častite dame! Velecenjeni gospodje! Družbena pravila predpisujejo, da je naša velika skupščina sklepčna, ako je prisotnih 20 upravičenih glasovalcev. Kratek pogled po dvorani mi kaže, da je to število dokaj prekoračeno. Zato otvar-jain 31. veliko skupščino ter Vas sotrudnike, dobrotnike in prijatelje Družbe sv. C. in M. prav srčno pozdravljam. Moj posebni pozdrav pa veljaj Vam, ki ste prišli iz oddaljenih krajev ter s tem svojim prihodom dokazali svojo Ijubav do naše šolske družbe in tudi do slovenske dece, katero naša družba v svojih zavodih varuje potujčevanja. Posebno pozdravljam gg. dr. Rybara iz Trsta, dr. Kodermana in profesorja dr. Voglarja »z Maribora. Prav iskreno pozdravljam g. ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja in g. podžupana dr. Karola Trillerja, ki se današnje skupščine vdeležujeta navzlic svojim mnogobrojnim drugim poslom. S svojo prisotnostjo pač hočeta dokazati potrebo in pomen naše šolske družbe.
Častiti skupščinarji! Letos je družbeni odbor sklical skupščino na dosJej neobičajni način. Doslej so se za to zborovanje podružnicam razpošiljali posebni lepaki, ki so se javno nabijali, volilnim upravičencem pa so se na dom pošiljal izkaznice in glasovnice. Letos smo to opustili, pa ne radi tega, da bi hoteli skupščinarje in skupščino omalovaževati, marveč edino le iz gmotnih ozirov. Vsem Vam je dobro znano, da so se tiskovine in poštnina v zadnjem času zelo podražile. S tem, da snio opustili plakatiranje vabil in razpošiljanje izkaznic in glasovnic smo prihranili več sto kron, katere drugod porabimo na koristnejši način. Po ča-
5
sopisih smo večkrat objavili beležke o današnjem zborovanju in drugo, kakor se nam je zdelo potrebno, prosim, da to odborovo postopanje blagovolite vzeti na znanje!
Na lanski skupščini sem imel čast naznaniti, da smo v Trstu tudi potem, ko so ga bili zasedli Italijani, obdržali večino svojega učiteljstva, da bi mogli začeti takoj s poukom, ko bi nam italijanske oblasti dovolile otvo-riti slovenske šole, ki smo jih imeli ondi pred italijansko zasedbo. Italijanske, oblasti pa smatrajo našo družbo za inozemsko, ki kot taka v Trstu, četudi je le začasno zaseden, ne sme delovati. Da bi prišli vendar do slovenskih šol, se je na odborovo pobudo v Trstu sestal poseben konsorcij za slovenske šole. V imenu tega konsorcija je prosil bivši državni učitelj Andrej Cok pri italijanski šolski oblasti za dovoljenje^ da se smejo pod njegovim nadzorstvom zopet otvo-riti slovenske šole. Po zelo dolgem odlašanju je italijanska šolska oblast končno vendar dovolila, da se v družbenem poslopju pri Sv. Jakobu smeta otvoritl slovenska petrazredna deška in petrazredna dekliška zasebna šola pod vodstvom imenovanega učitelja; ni pa dovolil otvoritve deške meščanske in 6. do 8. razreda dekliške šole. Dalje, ni bilo moči dobiti dovoljenja za otvoritev razredov na Acquedottu, dasi je šolsko vodstvo statistično dokazalo1, da ima več sto otrok dosti bliže na Acquedotto, kakor k Sv. Jakobu. V slovenske šole so smeli vstopiti samo tisti slovenski otroci, ki do tega časa še niso bili vpisani v druge javne šole. Bivši družbeni učenci, ki so se vpisali poprej v italijanske šole, niso smeli prestopiti v slovenske šole. S poukom na slovenskih šolali sc je pričelo šele dne 17. decembra 1919. Vpisalo sc je začetkom 1345 učencev; med letom pa jih je še nekoliko pristopilo. Otvoriti je bilo treba zanje 24 razrednih oddelkov.
Poleg ljudskošolskih učiteljev je Družba imela v Trstu tudi 7 otroških vrtnaric, ki jih je plačevala, da so sodelovale pri raznili refekcijah. Po naročilu konsorcija so posamezne vrtnarice prosile italijansko šolsko oblast, da bi smele otvoriti zasebne slovenske otroške vrtce. Po dolgem cincanju je italijanska oblast dala dovoljenje z odlokom dne
5.	junija 1920. Vslcd tega so se otvorili otroški vrtci na Vr-deli, v Kolonji, pri Sv. Jakobu, v Rocolu, v Skednju, pri Mariji Magdaleni in pri Sv. Ivanu. Pouk v otroškem vrtcu na Verdeli se je pričel dne 7. junija, v drugih vrtcili dne 15. junija in končal dne 1. avgusta.
Ker konsorcij za slovenske šoie ni imel nobenega učiteljstva, mu je C. M. družba dala na razpolago vse svoje v Trstu se nahajajoče učiteljstvo in otroške vrtnarice in sicer 7 otroškili vrtnaric, 4 bivše državne učitelje, 10 stalno nameščenih učiteljev in učiteljic, ter vse. suplente, kar jih je bilo v Trstu. Ker to število še ni zadostovalo, je konsorcij nastavil še nekoliko učiteljskih moči tako, da je koncem
šolskega leta bilo v Trstu zaposlenih 27 učiteljev in učiteljic in 7 otroških vrtnaric. Službeni prejemki tega učiteljstva znašajo Po novi regulaciji plač mesečno okroglih 20.000 lir, in za te mora skrbeti konsorcij, ki obstoji sedaj iz 8 članov, kar mu dela, kakor je samoobsebi umevno, velikanske težave. Družbeno vodstvo ga je podpiralo, kolikor ga je moglo.
V preteklem letu je Družba sv. C. in M. podpirala tudi šole v nekaterih obmejnih krajih Slovenije, pa žal ni mogla dajati tolikih podpor, kakor bi bilo treba, ker ni imela zadosti gmotnih sredstev.
Družbena šola pri Sv. Jakobu v Trstu je bila za časa vojne precej hudo poškodovana; popravila bodo stala okoli 30.000 lir, če ne več. Kako so bile šolske sobe v hiši na Acouedottu poškodovane in učila uničena, Vam bode znano Iz časniških poročil. Sedaj je baje ta hiša prodana ter ni več upanja, da bi se ondi mogla nastaniti slovenska šola.
Družbeno šolo v Gorici je zadela granata in je jako poškodovana. Lansko leto smo jo hoteli popraviti, pa ni bilo mogoče. Glede na to, da v Gorici ni moči dobiti dovoljenja za slovensko šolo, glede na to, da ima »Šolski dom« v Gorici več šolskih stavb in glede na to, da bi popravila stala nad 50.000 K, je odbor sklenil to hišo prodati in je v ta namen g. dr. Al. Frankotu dal potrebno pooblastilo. Ta je hišo prodal za 135.000 K, katere je Družba dobila pred nekoliko dnevi izplačane. Prav tako je družbeni odbor sklenil šolsko stavbo v K r m i n u prodati, ki do zadnjega časa ni bila izdatno poškodovana.
Od zadnje velike skupščine je družba prejela naslednja volila: 1. Teodor Drenik, polkovnik, 1000 K; 2. Jakob Rokavec, posestnik v Cešnjicah, 99-07 K; 3. J. Jelenič, posestnik v Ljubljani, vsled poravnave po odbitku izplačanih volil 15 000 kron; 4. Marija Kropivnik, Maribor, 200 K; 5. Ivan Plantan, notar v Ljubljani, družbeni pokrovitelj, 2000 K; 6. Terezija Kocjančičeva, begunka, 50 K; 7. Emica Lilekova, Celjen 200 kron.
Od zadnje velike skupščine nam je neizprosna smrt odtegnila zopet mnogo prijateljev, sotrudnikov in dobrotnikov. Imen vseh ne vem, iznana pa so mi sledeča: 1. Dr. Fran Stor, bivši odvetnik v Ljubljani, ki je zlasti v mladih letih deloval za Družbo in narodno probujo; umrl je v Gradcu meseca septembra I. 1.; 2. gdč. Ivica Šegova v Ljubljani;
3.	ga. Terezina Zmavčeva, soproga profesorjeva; 4. Viktor Bežek, ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici; 5. Ivan Plan-tan, notar in družbeni pokrovitelj v Ljubljani; 6. Josipina Debevčeva, poštna uradnica v Ljubljani; 7. Slavko Flis, učitelj v Škofji Loki, večletni blagajnik in predsednik tainošnje Podružnice; 8. dr. Jakob Šegula, odvetnik v Novem mestu; dr. Anton Gregorc, zdravnik v Ptuju: 10. Ivan Bonač, ve-
letržec in tovarnar v Ljubljani; bil večletni odbornik niarlljive šentpeterske m. podružnice, v prejšnjih časili zalagatelj C. M. svinčnikov, razglednic itd. Njegov sin g. Fran Bonač je o priliki smrti izročil Družbi 1000 K; 11. Miha Vošnjak, bivši državni in deželni poslanec itd., umrl v Švici dne 2. julija 1920. je bil družbeni pokrovitelj; daroval je pred leti za 10 kainenov 2000 K; 12. dr. Gvidon Sajovic, ginin. profesor, velik prijatelj in podpornik Družbe; 13. dr. Jos. Strašek, zdravnik v Novem mestu; 14. Anton Lokar, trgovec v Ajdovščini;
15.	Vera Benčinova v Starem trgu iz znane rodoljubne rodbine; 16. Josip Lenče, veletržec v Ljubljani, umrl dne 12. aprila t. 1., bil je večkratni Pokrovitelj ter je Družbo redno podpiral z izdatnimi zneski, pred smrtjo je- volil družbi krasni znesek 50.000 K; 17. Ivana Supančičeva, umrla dne 6. septembra t. 1. v Ljubljani, bila je dolgo vrsto let pri šentjakobsko-trnovski podružnici blagajničarka ter marljivo in vztrajno sodelovala v prid Družbi; 18. Anton Šarc, trgovec v Ljubljani;
19.	Anton Vovk, družbeni učitelj v Trstu, umrl dne 16. julija 1920 v bolnici v Trstu po dolgem hiranju; bil je vesten in dober učitelj; nekoliko časa jo služboval tudi v Krminu, dokler niso tega mesta zasedli Italijani.
Vsem tu naštetim in drugim, kojih imen 110 vem, ki so bili prijatelji in šotrudniki naše šolske družbe, ohranimo trajen in hvaležen spomin. Vas, častite skupščinarje, pa prosim, da v znak sožalja nad izgubo vseh to leto preminulih sotrud-nikov blagovolite vstati s svojih sedežev. S tem končani svoje poročilo ter prestopimo na rešitev dnevnega reda. (Burno odobravanje).
Pozdrav ljubljanskega mestnega podžupana.
Nato se je oglasil g. dr. Triller, podžupan ljubljanski, in izvajal; Štejem si v prijetno dolžnost in čast, da pozdravim slavno skupščino Družbe sv. C. in M. v imenu stolnega mesta Ljubljane. Ljubljana je bila vedno ponosna, da je sedež družbenega delovanja, ki je tesno zvezano z zgodovino mesta. V poseben ponos pa nam je, da je tu zrasel kader onega narodnega ženstva, ki je vedno bil, je in bo vsekdar najtrdnejša opora Družbi. Ko smo prestopili prag narodne svobode, smo mislili, da bo konec delovanja C. M družbe. Žal se je izkazalo, da je bil naš up preoptiinističen in je danes potreba Družbe še mnogo večja, kakor je bila do sedaj. Ljubljana se tega izaveda in bo tudi v bodoče, kakor dosedaj, .stala na strani Družbi, ki naj s to svojo skupščino prevzame še naprej težko nalogo družiti pod svojim okriljem ves slovenski narod in vse stranko. V tem smislu želim družbenemu delu najizdatnejše uspehe in blagoslov. (Odobravanje).
Tajnikovo poročilo.
G. mestni inženir Janko Mačkovšek je poročal:
Slavna skupščina! Prekoračili smo že tretje desetletje, odkar deluje naša Družba sv. C. in M. Narodnostna ideja in boj za obstoj naroda sta jo rodila pred 35. leti. Družba se je razvijala te.r vzrasla vkljub vsem zaprekam ob skrbni vzgoji najboljših sinov naroda v mogočno drevo, pod čegar senco je našla zavetje, pravo duševno hrano in naobrazbo mnogoštevilna deca našega naroda, ki bi bila sicer utonila v valovih naših nasprotnikov. Težko in naporno je bilo družbeno delo, a plemenito in plodonosno. Ob veliki skupščini minulega leta je iazvonelo tajniško poročilo s pozivom na vse narodne kroge, da prično zopet s pozitivnim delom za Družbo. Bil je glas vpijočega v puščavi: ostal je brez pravega odmeva, brez pravega pojmovanja klic:	na	pomoč!
Pregloboko se je ukoreninila vojna psihoza v ineso in kri našega naroda, silno globoko je padla narodova duša; uničen je idealizem. Gorje nam, če ne pride ob pravem času spoznanje!
Ni vesel uvod mojega poročila, tudi ne more biti, ker je obračun o družbenem delovanju tak, kakor one skrbne gospodinje, ki noč in dan dela, ne. spi in ne je, ker jo tarejo skrbi za obstoj in prehrano njene družine, poleg tega pa se ji stavijo na vseh potih ovire in nepremostljive težave. V tekočem letu je podpirala Družba 2 7 učiteljev in učiteljic v šolah onih krajev, kjer bi sicer slovenski otroci ne mogli dobivati pouka v materinski besedi. 7 otroških vrtnaric je zbiralo istotam našo najnežnejšo dcco v svoje okrilje in jih negovalo v materinščini. Mnogo nad 2000 otrok 3e vzgajala Družba v tekočem letu in jih iztrgala iz zmajevega žrela. Delo je to, dragi skupščinarji, kakor igra nedolžnih otrok v volčjem brlogu. Čast in hvala temu učiteljstvu In vrtnaricam za njihov pogum in delo, za njihovo vztrajnost In Požrtvovalnost! Vzdrževanje omenjenega šolstva je povzročalo Družbi pravi krvavi pot. Denarno stanje Družbe je trpelo neznosno, kar je porajalo družbinemu vodstvu du-hotnornc skrbi. Opisal bi Vam lahko tozadevne finančne manipulacije in njihove težkoče, pa to ni moja stvar, čuli bodete o tem blagajnikovo poročilo, iz katerega bodete uvideli, da ie Družba žrtvovala več, kakor je mogla, da je dospela, seveda po razmerah prisiljena, na ono točko, kjer se mora vzklikniti:	A'i pomoč, izdatna, hitra ali pa omagamo pod
težo! Družba pa ni zamudila s svojim delom kljub težkemu položaju vršiti svojo nalogo vsepovsod, kjer so io klicali na pomoč. Darovala je več zneskov za one kraje, Mer ie narodna zavest še majhna, kjer je upati., da vzplamti narodna Probuja. Da sem glede na šolstvo v svojem poročilu tako
skromen in da ne navajam niti oseb, niti krajev, blagovoli mi slavna skupščina oprostiti. Razlogi so lahko umevni; marsikatera akcija bi bila oškodovana ali celo onemogočena, če zanašamo stvari v javnost.
Tudi tekoče leto je obrnilo vodstvo svojo pozornost organizaciji, zlasti podružnicam. Razposlale so se vsem podružnicam dvakrat okrožnice, v katerih so se vzpodbujale k oživljenju in požrtvovalnemu delu. Mnoge so se odzvale, ali še več jih dremlje ali spi. Posledica vojne je še to in pa ono vsesplošno materijalistično razpoloženje ljudstva, nezadovoljnost vsled danih razmer. In še nekaj je, kar je uspavalo podružnice, ali vsaj vzbudilo neko apatijo do pozitivnega delovanja in živahne gibčnosti napram osrednji družbi. Pasivnost naših podružnic je nmogo zakrivila ustanovitev Jugoslovanske Matice. Pomen ustanovitve Jug. Matice in njenega delovanja se je med ljudstvom povsem napačno tolmačil. Prišli so mnogi, ki so vprašali: Kaj Družbe ne bo več? Drugi zopet: Ali naj še za Družbo zbiramo? Nekateri žive v trdni veri, da je Jug. Matica prevzela vse agende C. M. družbe. Ker med občinstvom ni prave jasnosti o namenu Jug. Matice in Družbe sv. C. in M., zdi se mi potrebno, da izpregovorim o tem nekoliko besed. Glasom člena 1. svojih pravil je Jug. Matici namen pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini; dočim ima Družba sv. C. in M. nalogo vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo in v ta namen ustanavljati in vzdrževati za slovenske otroke šole in otroške vrtce. Jug. Matica hoče v prvi vrsti pospeševati gospodarske interese Jugoslovanov v tujini. C. M. družba je specijalno šolska družba, ki skrbi za šolski pouk slovenske dece doma in v tujini. Naša šolska družba udejstvuje svoj program že 35 let in je v tej dobi rešila tisoče in tisoče slovenskih otrok, ki bi sicer morali pohajati šole s tujim učnim jezikom, kjer bi se raznarodili, odtujili svojemu narodu. To je gotovo, da ie le malo naših ljudi, ki bi se zavedali svoje narodnosti, ostali zvesti svojemu narodu tudi potem, če so bili od začetka svojega šolanja primorani pohajati učilišča s tujim učnim jezikom. Slavna gospoda! O naših slovenskih Tržačanih se sedaj opravičeno poudarja, da so kremenito značajni Slovenci. Da je temu tako, si sme pri tem brez vsake bahavosti prisvajati precejšnje zasluge C. M. družba, ki je s svojimi otroškimi vrtci in ljudskimi šolami dosegala od leta do leta ugodnejše uspehe. V istem smislu, kakor doslej, bode C. M. družba delovala tudi odslej; posvečala bode, kolikor bodo dopuščale razmere in gmotna sredstva, svojo skrb slovenskemu šolstvu v tujini in v obmejnih krajih Slovenije, koder bodo imeli Nemci ali Madjari svoje manjšinske, šole, v katere bodo vabili tudi slovensko deco. Iz tega kar sem doslej navedel, blagovolite, častiti skupščinarji, razvideti, da je C. M. družba
še vedno potrebna in da mora po dosedanjem načrtu delovati poleg Jug. Matice. Korakajmo z Jug. Matico vsak po svoji poti, podpirajmo se medsebojno do skupnega smotra, ki naj bode prosvetni in gospodarski blagor celokupnega slovenskega naroda! Podružnicam Družbe sv. C. in M., ki so morebiti glede obstoja Družbe v dvomu ali zmoti kličem: Vzdramite se, na delo, zakaj dela je mnogo, a delavcev malo! Življenje naroda je, kakor življenje posameznika, delo in boj do zadnjega diha! Ni moja naloga, da omenim delo podružnic po njihovih blagajniških uspehih, pohvaliti pa moram tukaj vse one vrle podružnice, katere poleg zbiranja članarine in prirejanja veselic gojijo tudi intenzivnejše naloge, ter pomagajo družbenemu vodstvu z obvestili in izvrševanjem krajevnih nalog.
Osrednje vodstvo se je zbiralo k rednim sejam ter reševalo društvene zadeve. V nujnih slučajih je reševal tekoče stvari ožji odbor. Posebno neljuba jc. bila neprisotnost onih vnanjih odbornikov, od katerih ie odbor pričakoval in potreboval zelo važna in nujna poročila.
Ob koncu poročila me veže prijetna dolžnost, da izrečem posebno zahvalo narodnemu ž e n s t v u, ki je z brezprimerno delavnostjo in agilnostjo pripomoglo skoraj pri vseh prireditvah v družbene namene k najlepšim uspehom. Brez sodelavnosti narodnega ženstva bi bila Družba napol suho drevo. Zahvaljujem se dalje vsem podružničnim odborom in članom, ki so s svojo delavnostjo dokazali narodno zavednost ter tako vzdržali idejo narodne obrane in celokupnosti. Pozabiti pa ne smem tudi našega časopisja, ki je brezplačno priobčevalo družbene oglase in pozive ter zbiralo doneske za Družbo. Posebno zahvalo zasluži v tem oziru »Slov. Narod«.
Prodno končam, še nekaj pripomb. V prejšnjih letih je imela Družba dokaj družbenega blaga, kakor: kolke, razglednice, znake, računske listke in drugo. Mnogokrat se sedaj povprašuje po tem blagu, toda žal le malo moremo nuditi. Vzrok temu ni brezbrižnost družbenega vodstva, temveč splošna draginja in pomanjkanje tvrdk, ki bi te stvari nabavljale. Kolke in računske listke ima Družba vedno v zalogi, le žal, da se javnost zanje premalo briga. Družbene vžigalice so zopet v prometu. Apeliram s tega mesta na široko javnost našega naroda, da se zopet prične, zanimati za družbeno blago. Po možnosti se bodo oskrbele tudi razglednice in .znaki. Pred vojno je Družba nabavila mnogo nabiralnikov ter jih razposlala po vsej naši domovini in ni‘bilo skoraj kraja, kjer ne bi bilo C. M. nabiralnika. A kje so sedaj ti razposlane!? Nekaj jih je uničila vojna furija, a mnogo jih je še ostalo, žal, da ni več ljudi, ki bi oskrbeli, da pridejo nabiralniki zopet na delo. Poskrbite tudi za to, da se nabiralniki izpostavijo na svoja me-
sta. — Mnogo jih je, ki govore, da Družbe ni več treba. Nesmiselna trditev je to. Dokle.r ne bo ves naš narod svobo- , den in združen v eno celoto, dokler bo tičalo tisoče naših ljudi pod tujim jarmom, toliko časa ne bo prenehala v narodu skrb za one, ki so v sužnosti. In naj preneha Družba, tisti trenutek mora nastati enaka družba z enakim programom Kdor govori, da Družbe ni treba, je podoben onemu človeku, ki si je dal odrezati zdravo roko, samo zato, ker so drugi rekli, da mu je nadležna in lahko brez nje živi. Mi pa zdrave roke ne damo odrezati od telesa ter hočemo zastaviti vse sile, da se to nikoli ne zgodi. Veliki borec, ki goji skrb, da niti en ud našega narodnega telesa ne omaga in ne zapade amputaciji, je Družba sv. C. in M., ki naj živi!
Še par besed, ki ne spadajo toliko k tajniškemu poročilu, pač pa se tičejo silno aktualnega vprašanja. Cirilmeto-darji so biti vedno' nositelji zdravega narodnega idealizma in tudi taki ostanejo. Njim velja klic: Pomagajte naši Koroški! Danes čez d tedne se odloči usoda Korotanu. Boj, ki ga bijejo naši Korošci, je življenske važnosti ne samo za nje, tudi za Slovenilo in vso našo mlado državo. To ni borba, kjer odločujejo samo gospodarski interesi, to je borba tudi s čustvi, stvar moralnega odpora. Kdor je gledal naše Korošce na grebinjskem, velikovškeiin in bistriškem shodu, ta mora občudovati njihovo moralno silo, njihove žareče oči, ki razodevajo sigurnost:	zmaga mora biti naša. Ta borba je slična
bitki: tudi bitko izgubi oni, ki jo je najprvo v duhu izgubil. To Nemci dobro vedo. Ni se še pripetilo, da hi kak koroški Nemec lavno dvomili o izidu, ni koroškega nemškega časopisa, ki bi kaj sličnega napisal, čeprav voditelji vedo, kako stoji avstrijska stvar v glasovalnem ozemlju. O našem javnem mnenju ne moremo kaj sličnega trditi. Zdi se. da ic že> vsakdo postal specijalist za koroške zadeve. Nemška propaganda ima silno lahko delo. Ona izrezuje naše časonise. Ne krivim uredništev, ali dopisniki naših listov bi lahko mislili nekoliko preko najbližjih travnikov. Nemški propagandni listi enostavno s škarjami pišejo. Ni namreč slabše države od Jugoslavije, ni nikjer večjih krivic kakor v njej. ni nikjer slabšega življenja kakor pri nas. Človeku se krči srce, ko vidi učinek raznih govoric na naše zavedne Korošce. Veliko ic slučajev, ko so naši najzavednejši ljudje zvedeli v Ljubljani, da bodo na Koroškem propadli. Na tak način sc zmage ne dosegajo. Na Koroškem stojimo še vedno trdno. Od zaledja je odvisno, da se to razpoloženje vzdrži, Cirihnetodarjl hočejo tndi tu storiti svojo dolžnost. Živela naša Koroška! (Burno odobravanje).
(j. prvomestnik da poročilo na debato. Ker se nihče ne oglasi, stavi prvomestnik tajnikov predlog, da se izreče narodnemu ženstvu in časopisom zahvala, na glasovanje. Predlog se sprejme soglasno z burnim odobravnjem.
Blagajnikovo poročilo.
Družbeni blagajnik g. notar Aleksander Hudovernik je podal naslednje poročilo:
Častita glavna skupščina! Bilanca za leto 1919. ni ugodna, kakor ni bila ona za leto 1918., kajti čista imovina se je zmanjšala za K. 115.399. Dohodki Družbe bi bili v normalnih časih zadovoljivi, vsaj nadkriljujejo one iz leta 1918. za prilično 54.000 K, a izdatki znašajo 463.947 K v primeri z onimi iz leta 1918. v znesku 283.839 K za približno 180.000 K več. Podružnice so prispevale glavni družbi 128.789 K, tedaj :za prilično 13.000 K več, nego leta 1918. Razni darovi so padli za polovico. Zbirka časnikov, katera je znašala leta 1918. K 27.926, je pi.nesla le 4924 K, todaj za prilično 23.000 K manj, nego leta 1918. Iz prodaje vžiga-1 i c smo dobivali v prejšnjih letih lepe tisočake, v zadnjem letu pa je padel dohodek na 920 K. Temu odpadu v družbenih dohodkih je kriva okolnost, da dobavitelj ni mogel pravočasno dobiti vžigalic. Za računske listke se dandanes skoraj nihče ne briga in vendar bi sc dali dobro spe-čati, če bi dotičniki zato poskrbeli. Ako pogledate v bilanco, koliko ima Družba še razpoložljive glavnice, posnamete, da so ti viri precej usahnili. Družba je skoraj ves svoj razpoložljivi kapital porabila za tekoče, neodložljive, nujne izdatke in se nahaja danes v veliki krizi, katera postane trajna, ako slovensko občinstvo ne bo uvidelo nujne potrebe, Družbi priskočiti na pomoč ter je ne bo izdatneje podpiralo, kakor doslej. Istina je. da se je slovenskega občinstva polastila v povojnih letih nekaka malodušnost in brezbrižnost napram Družbi in da se je zanimanje za družbeno delovanje precej ohladilo, kar pa je v veliko škodo našim narodnim interesom. Kdor misli, da je danes postala Družba nepotrebna, se hudo vara. Domnevanje, da bode odslej vlada skrbela za slovenske šole ter kolikor toliko razbremenila Družbo, se ni uresničilo. Doeim je družba 1. 1918. izdala za svoje, šole in otroške vrtce 222.902 K, so znašali tozadevni izdatki leta 1919, 408.184 K, torej za približno 185.0000 K več. Ti izdatki so se pa v teku letošnjega leta tako pomnožili, da je morala Družba meseca julija tega leta najeti posojilo v znesku 130 000 K, da zadošča svojim obvezam Ali ni to žalostno znamenje naše narodne mlačnosti? Ako ne bo slovensko občinstvo v bodoče 'zdatncic podpiralo Družbe, bo morala leta svoje delovanje skrčiti, če ne popolnoma ustaviti. Od tega pa bi imel največjo škodo naš narod. Kdor pozna družbeno delovanje. mora pripoznati, da ie bila ravno ona, ki je vzbudila in utrdi’ narodno zavest ter nam vzgojila dve zavedni generaciji v onih krajih, ki jih je zasedel naš neorijatcH. Našim bratom, ki so narodno tako pr obuj eni, da prekipevajo
v domovinski ljubeizni, pa v sedanjih časih odreči podporo in zaslombo, bi bil največji zločin, katerega bi zakrivili na našem narodu.
Ustanovila se je v zadnjem času Jugoslovanska Matica, katera ima svoj sedež v Beogradu in kateri je namen pospeševati gospodarske in kulturne interese Jugoslovanov v tujini, osobito onih na zasedenem ozemlju. Nekateri krogi pojmujejo popolnoma napačno delovanje te Družbe, če mislijo, da je s tem postala Družba sv. C. in M. ne*potrebna. Jug. Matica ima na obrambnem polju širši delokrog nego naša Družba, kateri namen je le vzdrževati in podpirati šole v narodno ogroženih krajih. Jug. Matica torej ni konkurenčno društvo, tudi ne nasprotuje delovanju naše Družbe. Toliko smatram potrebno to opomnjo, da se ne bode napačno sodilo delovanje tega in onega društva.
Naslikal sem Vam v glavnih obrisih položaj, v katerem se danes nahaja naša Družba. Prenehanje Družbe bi pomenilo veliko katastrofo v našem narodnem življenju. Od Vas, častiti skupščinarji, je odvisno, da odvrnete to nesrečo iz našega kulturnega življenja in ne dopustite, da bi morala Družba svoje delovanje skrčiti ali pa celo ustaviti. Poživljam pred vsem naše podružnice na intenzivnejše delovanje. Naj le te prirejajo veselice, da se bodo družbeni dohodki zvišali. Kaj premore podružnica, ki se loti z vso vnemo delovanja, nam je najlepši dokaz naša podružnica v Borovnici, ki je dne 18. julija t. 1. priredila veliko veselico na korist naši Družbi. Ta veselica je donesla čistega 16.042 K 80 v. Srčna hvala za to podružnici v Borovnici, katera naj bi našla obilo posnemalk! Priporočam Vam vsem, kateri uvažujete delovanje naše Družbe in nje.n pomen, da jo krepko podpirate in se je spominjate ob vsaki priliki. S tem bodete najlepše izvrševali svojo dolžnost napram svojemu narodu in svojim bratom in sestram, katerih ne smemo zapustiti v njihovi sili in tugi. (Odobravanje.)
K debati se je oglasil g. dr. Otokar Rybar: Velike skupščine so bile v prejšnjih letih narodni prazniku zlasti za nas Primorce. Z veseljem smo hiteli na tak slavnosten sestanek, kje.r smo se zahvaljevali za delo in trud, kjer smo izražali svoje želje in prošnje, kjer smo se naužili narodnega navdušenja. 2al da sedaj ni več tako. Zasužnjeni v okovih so naši Primorci in ne morejo čez meje na narodni praznik. Tudi poročila družbenih funkcijonarjev niso vesela. Vsako leto smo se veselili poročil o razširjenem delovanju, o novih otvoritvah šol, a danes! Srce se mi krči, ko čujem, da se morajo šole zapirati, da so druge* v skrajni nevarnosti, da se ne zapro, da celo poslopja se morajo prodajati, ker je prišla Družba v obupno gmotno stanje, in to vse radi narodne letargije, malobrižnosti in pomanjkanja prave narodne požrtvovalnosti. Toda ne smemo obupati, vrzimo iz duš pesimizem
in upajmo v boljšo bodočnost. Trdno sem uverjen, da pride ura in sicer kmalu, ko zasije tudi primorskim Slovencem svoboda. Velike žrtve je imela Družba radi nas. Te žrtve niso bile zaman; uspehi so taki, da se tujcu nikdar ne posreči Primorcem izruvati iz src narodno zavest in ljubezen do skupne majke Jugoslavije. Narod je postal odločen in vztrajen; on vztraja s pogumom in v zaupanju v bodočnost. Saj se Primorci dobro zavedajo, da so delali in trpeli skupno z brati Srbi za osvobojenje celega naroda. Prvim, kakor drugim je bil njih delež beda in begunstvo. Prej ali slej mora priti poplačilo na trpljenje in to bo popolna narodna svoboda. Veliko se je delalo, veliko žrtvovalo in veliko doseglo; za vse to pa gre zahvala gospodom, ki so na čelu Družbi. Izgubili niso zaupanja v bodočnost. V imenu Primorcev se z globoko hvaležnostjo zahvaljujem za njihovo požrtvovalno delo in trud vsem, posebno pa g. prvomestniku, ki vztraja vkljub svoji visoki starosti z mladeniškimi ideali na krmilu naše Družbe. (Burno odobravanje in ploskanje).
Blagajnik je podal nato nekaj pojasnil na nekatera vprašanja g. Ekarja.
Poročilo nadzorništva.
Ker se ni oglasil nihče več, je poročal nadzornik gosp. Matko Kante; Pregledal sem vse družbene knjige ter našel vse v najlepšem redu. Predlagam toraj, da se podeli blagajniku in vsemu odboru za preteklo upravno leto abso-lutorij. Prvomestnik je dal na glasovanje predlog g. nadzornika. Predlog se je soglasno odobril.
Volitve.
Prvomestnik poroča, da so iz vodstva po žrebu izstopili po § 16. družbenih pravil sledeči gg. odborniki: Fr. Crnagoj, dr. Aloj. Franko, Aleks. Hudovernik in dr. Ivan Tavčar.'Odbornik g. Iv. Vrhovnik se je definitivno odpovedal. Za njegovo mnogoletno požrtvovalno delovanje mu Izreče skupščina soglasno na predlog prvomestnika zahvalo in priznanje. Pri volitvah so bili izvoljeni z vzklikom izžrebani odborniki za dobo 3 let, mesto I. Vrhovnika pa gospa Ana Podkrajšekova za dobo enega leta.
Istotako so bili voljeni z vzklikom v nadzorstvo in razsodništvo poprejšnji funkcijonarji.
Slučajnosti.
G. prvomestnik je naznanil, da sta mu bila pravočasno izročena 2 predloga za izpremembo družbenih pravil, ki prideta v smislu določil § 12, drugi odstavek, sedaj na razpravo. Prvi predlog meri na povišanje ustanov-
nine, letnine in podpornine (točke c, d in e v § 4.), drugi določuje novo smeri o porabi imovine v slučaju, da se C. M. družba razide (§ 24 pravil). Oba predloga je utemeljeval g. blagajnik in sta bila na glasovanju soglasno sprejeta. Prvi odstavek § 4 pravil	se odslej glasi:	Družbeniki so:	a)	častni člani, ki jih	po nasvetu družbenega	vodstva	izvoli
glavna skupščina zaradi njihovih izaslug za družbene namene;
b)	pokrovitelji, ki plačajo najmanj 200 K naenkrat ali v dveh obrokih tekom enega leta; c) ustanovni ki, ki plačajo enkrat za vselej 60 K; č) letniki, ki plačujejo po 12 kron na leto; d) podporniki, ki plačujejo po 2 K na leto. (Naslednja določila tega § ostanejo neizpremenjcna.)
§ 24 pravil sc odslej glasi:	Družba sc razide:	a) če
glavna skupščina to sklene, b) če jo razpusti politično obla-stvo. Ako razpust Družbe sklene glavna skupščina, se sme družbena imovina edino in trajno uporabljati le v učne namene; ako pa Družbo razpusti politično oblastvo, pripade njena imovina »Slovenski Matici« v Ljubljani, ki jo pa mora uporabljati edino in	trajno v slične	namene,	to je,	da	s tem
imetjem podpira slovensko narodno	šolstvo.	Ako	se	razide
ali razpusti kaka podružnica, pripade njen iinetek Družbi.
Pri sklepu skupščine je bilo izročenih Družbi več daril: Ga. Sičcva namesto venca na krsto ge. Su pan Čiče v e zbirko 650 K in za trnovskošentjakobsko žensko podružnico 1 kamen; ga. dr. Tavčarjeva 2 kamena in sicer za gospo J o s 1p 1 n o Arkovo in gdč. Milko Man k o-č e v o. Ko je prvomestnik prečita! pozdrav družbenega staroste 941etncga notarja Luke Svetca ter pozdravil na-vzočno Dimnikovo mater, je zaključil veliko skupščino s pozivom: Speče podružnice, vzdramite se!
Veselica.
Popoldne po veliki skupščini so priredile narodne dame C. M. ženskih podružnic v Ljubljani pod vodstvom mestne županje ge. Franje dr. Tavčarjeve, v Narodnem domu veselico na korist Družbi. Vsled izredne požrtvovalnosti narodnih dam. »Ljubljanskega Zvona«, darovalcev dobitkov in denarnih darov je prinesla ta nrireditev kosmatih 34.392 K 74 v. Po odbitku vseh stroškov je ostalo čistih 19.621 K 66 v.
Zahvala.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 31. glavna skupščina tako lepo izvršila. Prav iskrena hvala vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic In zastopnikom pokroviteljstev, ki se niso ustrašili težav daljnega potovanja
in obilih stroškov. Posebno pa se zahvaljujemo častitim damam združenih ljubljanskih ženskih podružnic, ki so s svojo znano narodno požrtvovalnostjo napravile obsežno dobrodelno prireditev ter tako pripomogle prav izdatno tudi v gmotnem oziru družbeni blagajni. Srčno se dalje zahvaljujemo pevskemu društvu Ljubljanski Zvon, ki je. priredil brezplačno Družbi v korist koncert. Končno se toplo zahvaljujemo vsem darovalcem dobitkov in denarnih prispevkov.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani..
Bilanca
Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1919.
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1918. 1. .
Dohodki leta 1919.
1.) Podružnice	 128.789	K	27
2.) Podpore občin, denarnih za-
zavodov in društev.......... 6.332	,	96
3.) Razni darovi............... 16.291	,	02
4.) Družbeni nabiralniki	....	2 281	„	72
.5.) Zbirke časnikov........... 4.924	,	12
6.) Družbene vžigalice.......... 920	,	—
7.) Družbena kava.............. 1.000	.	—
8.) Družbeni cilindri za	svetilke.	100	„	—
9.) Družbeni droži.............. 100	.	—
10.) Družbeni koledar............ 2.461	,	70
11.) Narodni kolek............... 1.175	.	40
12.) Družbene razglednice.	.	.	.	238	„	44
13.) Družbeni rač. listki........ 1.235	.	40
14.) Družbene knjige.............. 371	,	06
15.) Obresti od naložen,	denarja	.	7.507	„	52
16.) Družbena posestva........... 13.692	,	11
17.) Vrnjeni predujemi............ 325	,	—
18.) Volila...................... 5.273	.	07
19.) Obrambni sklad..............10.419	„	'24
20.) Razni prejemki............. 103.163	.	06
Dohodki znašajo torej leta 1919 skupaj . .
Račun prehodnih prejemkov.......................
Najeto posojilo.................................
Ljubljani
17.616 K — v
306.601 „ 09 „ 41.404 „ 24 „ 285.756 „ 90 „
Dvigneni zneski i. s. iz družbene glavnice . . -iz M. Vilharjevega sklada . iz obrambnega sklada . iz K. Kotnikovega sklada iz pokojninskega sklada
Prenos
651.378 K 23 v
13.995 K 29 v 33.586 „ 06 „
63.031 „ 78 „
4.200 „ - „
2.580 „ — „ 117.393 „ 13
Skupaj
768.771 K 36 v
Izdatleri.
1. Za ljudske šole in otroške vrtce	 395.623	K	15	v
2. Za ljudsko šolstvo in otroške
vrtce i. s.
a) v Tržiču		. . . 1.133 K	45 v
b) na Savi		. . . 1.376 „	89 „
c) na Jesenicah . . .	... 704 „	98 „
Č) v Št. Rupertu . . .	... 45 „	99 „
d) v Mariboru ....	. . . 1.750 „	— „
e) na Muti		. . . 3.553 „	80 „
/) v Celju		. . . 1.458 „	»»
g) v Gaberju ....	... 678 „	76 „
h) v Hrastniku . . .	... 1 259 „	96 „
i) v Ormožu ....	. . . 599 „	98 „
	Skupaj .	
12.561 „ 81 ,
3.	Za posestva v Studencih, Pobržu, Slov. Bistrici, Rožnem dolu, Ljubljani in Zapužah.
Davki, zavarovalnina,	popravila	 9.315	,,	78	,
4 Podpore občinam, učiteljem	itd	 9.398	„	15	,
5. Povrnjena posojila................................. 3.106	„	87	,
6. Obresti od posojil................................. 8.924	„	02	,
7. Družbeni koledar..................................... 398	„	80	,
8. Izplačani predujmi................................... 350	„	—	,
Odnos . . . 439 678	K	58	v
— 80	—	
	Prenos ,	. . . 439.678 K 58 v
9. Pokojninski sklad		
a) Prispevek družbe ....	5.039 K 65 v	
b) Izplačana pokojnina . . .	2.580 „	— „
	Skupaj .	, . . 7.619 „ 65 .,
10. Družbena pisarna. a) Plače uradnikom in poto-		
valnemu učitelju ....	8.490 K	— v
b) Plača slugi, najemnina, kurjava, razsvetljava uradnih		
prostorov		1.802 „	56 „
c) Tiskovine, poštnina itd. .	966 ,	97 „
	Skupaj .	. . 11.259 „ 53 ,
11. Razni stroški			
Izdatki znašajo torej leta 1919 skupaj . . . .		. , 463.947 K 23 v
Prehodni stroški			
Plodonosno naloženi zneski i. s.		
a) na glavnico	 160 585 K		23 v
b) na obrambni sklad. . . .	10.521 „	41 „
	Skupaj .	. . 171.106 „ 64
Blagajniški ostanek dne 31. grudna	1. 1919. .	. . 91.815 „ 75 ,,
	Skupaj .	. . 768.771 K 36 v
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna	1918.	1................ 53.658	K	30	v
Prirastek leta 1919 ....................................162.990	30	v
Skupaj . . . 216.648	K	60	„
Odpadek leta 1919........................................14.195	„	29
Stanje dne 31. grudna	1919.	1............... 202.453	K	31	v
Račun pokojninskega sklada.
Stanje dne	31.	grudna	1918......................1............. 122.251	K	37	v
Prirastek leta 1919 	 1	.957	„	02	„
Skupaj . . . 133.^08	K	39	v
Odpadek leta	1919 .............................. 2.580	..	—	„
Stanje dne	31.	grudna	1919.1	 130.628	K	39	v
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne 31. grudna 1918. 1.................... 250	566	K 22 v
Prirastek leta 1919 .............................. 19	088	04
Skupaj . . .	269.654 K	26	v
Odpadek leta 1919 ................................  63.833	..	95
Stanje dne 31. grudna 1919..............................1...................... 205.820	K'31	v
Račun V. Polakove zapuščine.
Stanje dne 31. grudna	1917.	I 	177.914	K	96	v
Odpadek leta 1919	......................... 4.200	„	—
Stanje dne 31. grudna	1919. 1	173.714	K	96	v
Račun M. Vilharjeve zapuščine.
Stanje dne 31. grudna 1918. 1..................... 33 586 K 06 „
Odpadek leta 1919 	 33.586	06	..
Stanje dne 31. grudna 1919. 1	 —	K	—	v
Družbena imovina
dne 31. grudna 191M.
A. Aktivna imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo vi. št. 2204 kat. obč.	
mesto Trst, vredno		430.000 K — v
b) Orajščina Kienhofen (Muta),	
vložna št. 114 dež. deske za	
Štajersko, vredna		18.000 „ — „
c) Posestvo, vi. št. 211, kat. obč.	
Velikovec, vredno		100.000 „ - „
č) Posestvo vi. št. 30 kat. obč.	
Velikovec, vredno		20.000 „ — „
d) Posestvo na Savi vi. št. 463	
kat. občine Jesenice, vredno	24-000 „ — „
e) Posestvo vi. št. 1768 kat. obč.	
Krmin, vredno		15.600 „ — „
/) Posestvo vi. št. 56 kat. občine	
Studenci, vredno		10.800 „ — „
g) Posestvo vi. št. 204 kat. obč.	
Studenci, vredno		17.800 „ — „
h) Posestvo vi. št. 1755 in 1756,	
kat. občine Gorica		47.000 „ — „
i) Posestvo in stavbeni mate-	
rija! pri vi. št. 112 kat. občine	
Vodičja vas, vredno ....	2.500 „ — „
j) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.	
Slov. Bistrica, vredno . . .	13.100 „ — „
k) Posestvo vi. št. 624 in 629	
pri Sv. Mariji Magd. v Trstu,	
kat. občine Trst, vredno . .	21 000 „ — „
/) Posestvo vi. št. 332 v Škednju	
kat. obč. Trst, vredno . . .	29.000 „ — „
Prenos . . . 748.800 K — v ' m) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju, vložna št. 312 kat. občine Prbišje, vredno .	.	.	10.000	„	—	„
n) Posestvo v Ljubljani, vi. št.
553 kat. občine Trnovsko predmestje, vredno	....	160	„	—	„
o) Posestvo v Ljubljani vi. št.
1202 kat.obč. Karlovško predmestje, vredno	 73.000	„	—	„
' p) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.
Mamberg, vredno......... 3.000	„	—	„
J3>) Posestvo vi. št. 105, katastr. občine Pobrž pri Mariboru,
vredno................. 11.900	„	—	„
s) Posestvo v Ljubljani, vi. št.
1525 kat. občine Trnovsko
predmestje, vredno ....	8.800	„	—	„
‘j i) Posestvo v Zapužah, vložna
št. 230, kat. občine Šturije	.	36.750	,.	—	„
Skupaj . . . 892.410	K	—
II.	Šolski inventar in	učila	 19.329	„	20
III.	In.ventar družbene	pisarne	 619	„	74
IV. Zaloga družbenih knjig.....................  .	130	„	—
j V.	Terjatve	12.819	„	49
! VI.	Brezobrestna posojila	24.600	„	—
VII. Družbena glavnica.
'J a) Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru, št. 2386 pr. . .	.	200	K	—	„
b)	Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru, št. 10.492 pr.. .	.	100	,,	—	„
r) Vložna knjižica Jadranske banke, podružnica v Ljubljani št. 895 pr..........140.719	„	15	„
št.
thk
Prenos . . .
Prenos	. . .	141.019	K	15	v
č) Delnica ljubljanske kreditne
banke v Ljubljani, št. 1422 pr. 400 „ —
d)	Intab.	terjatev	pri	društvu
„Mladika“, sedaj mestni občini v	Ljubljani................... 20.930	„	—
e)	Intab.	terjatev	pri	društvu
,.Mladika" sedaj mestni občini v	Ljubljani................... 25.000	„	—
/) 3 kom. ogrskih Josziv-srečk 4694 1486 4222 64,	50,
g) Zadružna knjižica posojilnice in hraniln. v Trstu št. 6022 pr.
h) Zadružna knjižica posojilnice v Mariboru št. 5631 pr. . .
i) VI—-5'/2% avstr, vojno posojilo pr............................... 1.000	„	—
j) vložna knjižica ljubljanske kreditne banke, podružnice
v Gorici št.	83	pr.................... 42	„	30
k) vložna knjižica iste banke
št. 506 pr........................... 2.326	„	62
/) vložna knjižica ljudske posojilnice v Gorici	št. 4267 pr. 1.643	„	24
m) 6% državno posojilo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ................................. 10.000	„	—
12
60 „ —
20
Skupaj . . . 202.453 „ 31
Vlil. Pokojninski sklad za učitelje i. t. d.
a)	Vink. 4°/o avstrijska kronska renta z dne 1. marca 1910 št. 82.789 pr.................. 21.700	K	—	v
21.700 K - v________________________
Odnos . . . 1,152.361 K 74 v
Prenos . . . 1,152.361 K 74 v Prenos . . .	21.700	K	— v
b) Vink. 4-2% avstr, srebrna renta z dne 1. aprila 1915
št. 80.917 pr	 45.000	„	—	„
c) Vink. 4-2% avstr, papirna renta z dne 1. februarja 1915
št. 224.694 pr................'.	8.000	„	—	„
d) Vink. 5'/2% lil. avstr, vojno posojilo z dne 1. januarja
1916 št. 3438, serija K pr. . 20.000 „ — „
d) Vink. 5'/2% IV. avstr, vojno posojilo z dne 1. junija 1916
št. 152 pr	 5.000	„	—	„
e) Vink. 5'/2 °/o V. avstr, vojno posojilo z dne 1. decembra
1916 št, 51	pr	 4.000	„	—	„
g) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev.
19.842 pr	 26.928	„	39	„
Skupaj...................... 130.628	„	39	„
IX.	Ciril-Metodov obrambni sklad.
a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št.
120 pr..........................
b) Vložna knjižica ljudske poso jilnice v Gorici št. 4105 pr. .
c) Vložna knjižica posojilnice v Celju št. 16098 pr...................... 1.400	„	—
Č) Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru št. 10579 pr. . . .	1.000	„	—
d) Vlož. knjiž. Jadranske banke, ekspoz. v Kranju št. 1710 pr.	600	„
20.532 K 52 v
2.000 „ -
25 532 K 52 Odnos , .
Prenos . .
Prenos . . . 25.532 K 52
e)	Intab. terjatev pri društvu .Mladika*, sedaj pri mestni občini v Ljubljani.................. 180	287	K	79
Skupaj , .
X.	Zapuščinski sklad Viljem Polaka.
a) Vložna knjižica ljub. mestne
hranilnice št. 60.758 pr. . . 106.000 K —
b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . . .	8.500	„	—
c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 9146 pr. 7.479 „ 63
č) 15 kom. 4 >/2 % obveznic bosensko - herceg. železniškega posojila v nom. vrednosti s kuponi od 1. aprila 1. 1919 ,	20.000	..	—
d) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16 a 200 K skupaj s kuponi od 1. junija I. 1919...................
e) 2 zadolžnici posojila za regu-lovanje Tise, serija 851 št. 61 in serija 1624 št. 99 š 200 K
/; Turška srečka št. 385.276 pr.
400 frankov v prvotni cenitvi
g) Vložna knjiž. kmetske posoj. v Ljubljani, št. 22.236 pr. .
A) ‘/3 vrednosti od 2 kred. srečk ddj9. Dunaj z dne 31. marca
1.	1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 š 200 K skupaj 400 K '/3 t. j. . . .
400 „
400 „ -382 ,, - , 300 „
133 „ 33 ,
. 1,282.990 K 13 v v
v
.	205.820	„	31	„
v
Prenos . . . 1,488.810 K 44 v Prenos . , . 143.594 K 96 v
i) Int. terj. pri društvu ..Mladika" sedaj pri mestni občini v
Ljubljani............................... 29.070	„
j) Intab. terjatev do 1. K.. . .	1.050	„
Skupaj . . .	173.714	,,	96	„
XI.	Zapuščinski sklad Karol Kotnika.
a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166,
3216, 3218,	3287, 3321,
68.889 a 40 K....................... 360	„	—	„
b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev,
v prvotni cenitvi	 254	„	50	„
c) Vložna knjižica (tek. račun)
ljub. kred. banke v Ljubljani	17	„	50	„
Skupaj . . .	632	„	—	„
ptll. Blagajniški ostanek dne 31.grudna
1919. 1	 91.815	„	75	„
Skupaj . . . 1,754.973 K 15 v
B.	Pasivna imovina.
1. Posojila in dolgovi pri	denarnih	zavodih	.	.	640.487	K	83	v
2. Dolgovi pri posestvih....................... 6.479	„	—	„
3. Razni neporavnani računi..................... 932	„	20	„
4. Pokojninski sklad.......................... 130.628	„	39	„
Skupaj	.	.	.	778.527	K	42	v
C.	Čista imovina.
Ako od aktivne imovine ...... i................ 1,754.973	K	15	v
odštejemo pasivno imovino . . . •.............. 778.527	„	42	„
dobimo čisto imovino dne 31. grudna	1919.	1.	.	976.445	K	73	v
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna
1918. I	   1,091.845	K	22	v
s čisto imovino z dne 31. grudna 1919.	1.	.	.	.	976.445	„	73	„
vidimo, da se je čista imovina v letu 1919
zmanjšala za...................... 115.399	K	49	v
Družba je imela dne 31. grudna 1919.
a) lastnega premoženja . .	976.445	K	73	v
b) premoženja za pokojninski
sklad....................... 130.628	39	„
Skupaj . . . 1,107.074 K 12 v
Dne 31. grudna 1918.
a) lastnega premoženja . . 1,091.845 K 22 v
b) premoženja za pokojninski
sklad	 122.251	„ 37 „
Skupaj . . . 1,214.096 „ 59 ,
Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je zmanjšalo v letu 1919 za . . . .	107.022	K	47	v
Vodstvo:
Andrej Senekovič 1. r., Aleksander Hudovernik 1. r.,
prvomestnik.	blagajnik.
Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji: A.
ki so Izza 1. dne sept. 1919 do 1. dne sept. 1920 plačali po § 4. družbenih pravil po 200 kron.
691. Dr. Georg Jos. j-, Šmarje pri Jelšah; 692. Bizjak Alojzij, Dol. Lendava; 693. Fantovsko omizje v gostilni Zalarjevi v Borovnici; 694. Omizje v gostilni Petričevi v Borovnici; 695. Žen. podružnica v Novem mestu; 696. Lilekova Emica, učiteljica v Celju ; 697. Krapež Fran, kavarnar v Ljubljani; 693. Brenčičeva Marica, trgovčeva sopr. v Ptuju; 699. Mohoričeva Frančiška, trg. sopr. v Ptuju; 70J. Klemenčič, Mihael, nadučitelj v Ptuju; 701. Žolnirjeva Marija, nadučitelj, soproga v Ptuju; 702. Gorupova Filomena, nadučit. soproga v Ptuju;
703. Matevžičeva Franica, soproga ravnatelja kreditne banke v Ptuju;
704. Guzelj Matej, ing. v Trbovljah ; 705. Jager Albert, nač. kurilnice v Borovnici; 706. Jaklič Josip, uprav. car. urada v Borovnici; 707. Košuta Martin, nadrevident juž. železnice v Borovnici; 708. Benedikova Anica, kontoaristinja v Ljubljani; 709. Trpinčeva Josipina, posest, soproga v Ljubljani.
B.
k! so plačal! Izza 1. dne septembra 1919 do 1. dne okt. 1920 za Clrll-Metodov obramben! sklad po 200 K.
847. Dr. Mayer Fran, odvetnik v Šoštanju ; 848. Krajnik Ivan, Kozje; 849. do 854. Uradniki mestne hranilnice v Ljubljani (zastopniki: Hrast Ivan, Pretnar Fran, Rode Matija, Strlekar Milan, Trtnik Fran, dr. Črne Fran); 855. Mešek Joško, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani z družino; 856. Moška podružnica v Trbovljah; 857. Kukovec Viktor, Ljutomer; 858. Klub napred slov. akademikov v Celju ; 859. Mencinger Tomo, trg. v Ljubljani; 860. Šutej Ante, lesni trg. v Zagrebu; 861. Bauer Fran, Sp. Šiška; 862. Bauer Jbigela, Sp. Šiška; 863. Podružnica v Dolu pri Hrastniku, zastop.: Čander M., učitelj v Dolu; 864. Telovadno društvo „Sokol“, Trebnje; 865. Dr. Stojan Iv., notar v Trebnjem; 866. M. Pii. Rupreht Janko, Trebnje; 867. Plevnik Ivo, stud. geod., Trebnje; 868. Šmit Drago, Trebnje; 869. Tomič Ladko, Trebnje ; 870. Zupančič Josip Trebnje ; 871. Pavlin Alojzij, Trebnje; 872. Bukovec Alu|zij Trebnje; 873. Učiteljstvo Trebnje — Nemška vas; 874. Železniško osobje, Trebnje, zastop.: Tropan Makso; 875. Tomšič Mirko, Trebnje; 876. Novak Julij, obč. tajnik v Idriji; 877. Wesner Marija, nadzorovalna dama v Ljubljani; 878. Kočevska čitalnica pri odhodu odbornikov; 879. Dr. Rudolf Ivan, odvetnik v Konjicah; 880. Dr. Rudolfova Josipina, Konjice; 881. Podružnica Borovnica ob občnem zboru; 882 Zorman Ivan, Sp. Šiška;
*	— 90 —
V
883. Podružnica v Šoštanju ; 884» Žen. podružnica v Novem mestu; 885. Hauptman Ulrik, Ribnica na Pohorju; 886. Odborniki in odbornice m. in ž. šentpeterske podružnice v Ljubljani mesto venca na grob t gdč- Ivice Šegove; 887. in 888. Uradniki in uradnice juž. žel. v Ljubljani v isti namen kakor št. 886.; 889. Dr. Oton Fettich Frankheim, odvet. v Ljubljani; 890. Društvo slov. profesorjev v Ljubljani v spomin na pok. gospo Terezijo Žmavčevo, rojeno Petovar-jevo, zastop. dr. Jak. Žmavce, prof. v Ljubljani; 891. Zupanc Josip, vin. instr., Ptuj; 892. Kresnikova Alojzija, Vuzenica; 893. in 894. Marinček Matija, notar v Tržiču, v spomin pok. sopiogi: 895. Dr. Janžekovič Fran, višji poštni komisar v Liubljani; 896. Železničarji glavnega kolodvora v Ljubljani; 897. Šentjurc Alojzija, gostilna, Hrastnik; 898. Prekoršek Ivan, uprav, javne bolnice v Celju ; 899. Dr. Gosak Tone, odvetnik v Ptuiu. 9 0. Bratkovič Kazimir, notar v v Ptuju. 901. in 902. Kamen občnega zbora m. in ž. podružnice šentpeterske v Ljubljani št. XIX in XX ; 903. Kokalj-Trškanova Marija;; 904. Šegova Mihaela, sopr. višjega uradnika j. ž. v Ljubljani v spomin pok. hčerke Ivice; 905. in 906. Pevsko društvo »Ljubljanski Žvon“ I in II; 907 in 908. Omizje Čeho-Siovenci povodom praznika sv. Vaclava I in II; 909. Žen. podružnica šentjakobska v Ljubljani; 910. Žen. podružnica šentpeterska v Ljubljani; 911. I. mest. ženska podružnica v Ljubljani; 912. Arkova Josipina, št. II; 913. Mankočeva Milka, Trst; 914. Vodošek Štefan, Laško.
Petinčuajsetletnico
obhajata leta 19Z1 podružnica za Uel. Lašče in ok. ter; neka podružnica na zased, ozemlju.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A.	Vodstvo.
po volitvl na XXXI. veliki skupščini v Ljubljani dne 19. septembra 1920.
1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1918.
2. Dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu, 1918.
3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1920.
4. Dr. Ernest Dereanl, zdravnik v Ljubljani, 1919.
5. Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, 1920.
6. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestniki, dr., 1920.
7. Tajnik : Janko Mačkovšek, ing. v Ljubljani, 1919.
8. Ana Podkrajšekova, zasebnica v Ljubljani, 1920.
9. Namestni prvomestnik: Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, mestni župan itd., 1920.
10. Franja dr. Tavčarjeva, odvetnika soproga v Ljubljani, 1918.
11. Dr. Fran Vodopivec, okr. glavar v Ljubljani, 1919.
12. Dr. Fran Voglar, profesor v Mariboru, 1919.
Ožji odbor: Načelnik Senekovič, dr. Tavčar, Hudovernik.
Janko Mačkovšek, Ana Podkrajšekova, Franja dr. Tavčarjeva.
B.	Nadzorništvo.
1. Dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju.
2. Mate Kante okr. šolski nadzornik v Ljubljani.
3. Karol Mahkota, šolski vodja.
4. Dr. Vladimir Ravnihar, poverjenik za soc. skrbstvo v Ljubljani.
5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani.
C.	Razsodništvo.
1. Mat. Marinček, notar v Tržiču.
2. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Karol Triller, odvetnik In podžupan v Ljubljani.
Č. Pisarna.
(Ljubi j,in a, Narodni dom: uradne ure ob delavnikih od
3.—6. popoldne.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Knjigovodia: Emanuel Josin.
Pisarniški tajnik: Fran Škulj.
Pisarica: Franja Benedikova.
Prijateljem
Družbe sv. C. in M.
priporočamo
družbene vžigalice,
narodne kolke (komad po 10 vin.) in plačilne listke (kom. po 4 vin.)
Slovenke! Slovenci!
V svobodni Jugoslaviji smo. Vsem, kar nas je pod njeno streho, je popolnoma zajamčen narodni obstoj in razvoj. A pred njenimi vrati čakajo sto-tisoči naših bratov in sestra, hrepeneči, da bi se jim odprla. Šiloma so priklopljeni tujini in obsojen; najhujše suženjstvo skoro vsi koroški rojaki, beneški, goriški, tržaški, istrski in velik del notranjskih Slovencev. Nemila usoda jim je zaloputnila vrata v Jugoslavijo; ne morejo, ne smejo k nam; ni jim dovoljeno, da bi se združili z nami in z brati Srbi in Hrvati. Krut bič jim šviga krog glav in pada po njihovih telesih; tuj jezik vlada v uradih, s katerimi jim je občevati; v njihovih šolah je pastorka slovenska beseda. To jih peče; to boli tudi nas.
Ali naj gojimo samo brezdelno sočutje do njih? Kaj je naša naloga v tej veliki narodni nesreči? Vse moči nam je strniti v ta namen, d a v t r d i m o in ojačimo svojo državo; Jugoslavija naj z združenimi močmi postane tako močna, da bo mogla odpreti sčasoma vrata našim odcepljenim bratom in sprejeti pod svojo streho vse do zadnjega. Do tega trenutka, ki mora priti prej ali slej, pa nam je skrbeti za to, da se ohrani slovenska narodnost med njimi; podžigati treba v njih narodno zavednost in željo po združenju ter delati na to, da se ne potujči in ne izneveri slovenska mladina na odtrganem ozemlju. To je poglavitna naša nalocra.
Pred 35 leti se je že lotila Družba sv. C. in M. vzvišenega smotra skrbeti za vzgojo narodno ogrožene slovenske dec e. Iz~ polnjevala je to nalogo vestno in dosegla krasne uspehe. Svoje reševalno delo hoče in mora nadaljevati, dasi ji ga nove krute meje jako obteže. V svesti si je, da je ne ostavi na cedilu slovenska požrtvovalnost, ki se je tolikrat sijajno izkazala.
Slovenke, Slovenci! Ako nam je blagor naših ločenih bratov in njihove mladine količkaj pri srcu, ne pustimo vnemar njihove podpirateljice Družbe sv. C. in M. Brez žrtev ne bo zmage. Vsaj eno krono naj bi ji naklonil vsak službujoči Slovenec na mesec. Družbena 1 e t n i n a znaša sedaj 12 K na leto, podpornina 2 K, usta-novnina60K in pokroviteljnina 200 K; vsak po svojih premoženjskih razmerah naj se uvrsti v C. M. krog!
Zanimanje za Družbo sv. C. in M. širijo p o-družnice, časniki in posamezni rodoljubi. Vsem njim se priporoča vodstvo proseč, naj ne nehajo opozarjati na družbeno važnost in potrebo v sedanji dobi. Zlasti prvim kliče: Podružnice, na delo! Naj ne bo nobene, ki bi se tekom leta ne zglasila pri glavni blagajni z denarnimi prispevki, s članarino, z doneski veselic, cvetnih dni in drugih priredb. Podružnični činitelji naj vzpostavijo nabiralnike, ki jih je na stotine razdanih, ali le malo delavnih; izpraznjujejo naj jih vsak mesec in nabirke pošiljajo vodstvu. Podružnice naj bi vsaka v svojem področju pospeševale razpečavo d r už-benih vžigalic, ki so zopet naprodaj, rabo plačilnih listkov po gostilnah, kavarnah In prodajalnah in C. M. k o 1 k o v. Priznati moramo žal, da so postala kolkovana pisma redka in da so odjemalci plačilnih listkov bele vrane. O narodnih in državnih praznikih naj prirejajo podružnice v e-selice in cvetne dneve v prid Družbi sv. C. in M. za ogroženo zamejno deco. Obrambni
sklad še ni gotov. Imoviti rojaki, dopolnite ga z enim ali več kameni (po 200 K)! Slovenske občine in denarni zavodi, ne prezrite Družbe C. M.!
Slovenke, Slovenci! Spominjajte se naše šolske družbe v življenju o veselih in o žalostnih dogodkih in v oporokah. Kar žrtvujete za njo, daste sebi t. j. svojemu narodu.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
dne 15. vinotoka 1920.
VSEBINA.
Koledar.
Rodoslov našega kraljevskega doma.
Barve.
Pristojbine — poštne, brzojavne, telefonske. Lestvice.
Narodnemu delu.
Bratom trpinom (pesem)....................................................24
Težki dnevi . .	 25
Gospa sveta (pesem).......................................................29
Ivani Supančičevi v spomin (s sliko)......................................30
Gosposvetski zvon (pesem).................................................35
Dr. Josip Georg (s sliko).................................................37
Josip Lenče (s sliko)............................................ .	.	42
Teodor Drenik (s sliko).................................................. 45
Ivan Bonač (s sliko)......................................................49
Iznebimo se znakov našega dovčerajšnjega suženjstva! ... 57 Narodna prerokovanja......................................................59
Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. I n sera t i.
NAZNANILA
v ^Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda
naj blagovole cenj. innogobrojni člani Družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročhah sklicujejo izrečno na inserat v Diužbenem ..Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu ===== inseriranja. ...........—*
Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Družbe sv. Cirila in Metoda.
&Ž  	^
Trgovina s semeni in deželnimi pridelki
Srn i Kamp. Ljubljana
——— VVolfova ulica štev. 12 ———
priporoča
vse vrste semena za vrt, polje in travnik.
ISIliUlililiilllllllMIIHIIIIlllllllllilliiilliUiBlillHIllillillllllliiillllllillllllllllllllllllllllltlllHIIIIlllllllillllilililillinil
Kupuje suhe gobe in vse druge deželne pridelke.
kCenovnik pošljemo na zahtevo.
a------------------	 ■	■■	■	j	---------------
niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiimiiHriiHtiiiiiin
1111111111111K111111111111111! 111111111111111111111 f 11! 11 i i 111111111111111111 i 111111111111111 i 111111111111111111111 ^
Veletrgovina razglednic in :: papirja ::
na drobno in debelo. Vse potrebščine za šolo in urade. Največja izbira finesa galanterijskega blaga, primernega za god, poročna in druga darila.
Marija Tičar
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 26 Šelenburgova ulica št.1
(podružnica).
  ..........................
JOSIP JUG |
PLESKAR IN LIČAR	=
LJUBLJANA
RIMSKA CESTA 10	S
NAZNANJA, DA ŠE VEDNO 5 DELA S PRISTNIM BLAGOM. S IZVRŠITEV TOČNA. ZMERNE S CENE. ZA VSA IZVRŠENA = DELA JAMČI DVE LETI 5
iimiiiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHiimmimimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiflii;
'n
i mm
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužiti veletrgovine
A. E. BZAEIEZS
LJUBLJANA.
Lv~
Ceniki brezplačno.
Boga to zalogo
ščipalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov itd.
priporoča
FR P. ZAJEC optik in urar
Ljubljana, Stari trg 6tev. O.
Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. ----------- Postrežba	točna	in	solidna!------
l SANATORIUM • EMONA I
ZA-NOTRANJE IN’KIRURGICNE - BOLEZNI. I L	•	PORODNIŠNICA,
f LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA-4 \kj o] f/	DERGANCJ
r
Posojilnica
SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. - DAJE posojila na vknjižbe in na menice. - OTVARJA - - - trgovske in obrtne kredite. - - -
Stanje hranilnih vlos
■■	i	ii	ai	im	ni	i	w	ivjj	■■
nad 30,000.000 K.
v
NARODNI DOM
Ustanov, leta 1880. Rez. fond 600.000 K.
J
*4>
Spalne
in
jedilne :sobe:
kuhinjske oprave, postelje, spodnje in : vrhnje modroce, : umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega : in mehkega lesa :
priporočata
Brata Sever,
zaloga pohištva in
tapetniška .
: - delavnica
LJUBL3ANA
(Kolizej)
Vabimo na osled.
p p
p p
9 m
» “j m»**j**."•*»
Fračiškaska ulica št. 6.
Poštnohran. ručun št. 10.701.
Telefon št. 118.
..Učiteljska tiskarna" je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so vse šolske in druge tiskovine.
Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk.
Cene zmerne!
Cene zmerne!
( ----------------------------------------
:	Litografija.	:
Qg., skladateljem vljudno naznanjamo, da je ..Učiteljska tiskarna" preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikallje s prav ličnim in razločnim tiskom.
:::	Delo	točno,	solidno	in	elegantno.	:::
P
v Ljubljani. Dunajska cesta Itev. 20, nasproti kavarne ..Evrope
priporoča svojo naj večjo in povsem higienično urejeno brivnico. Za dobro in točno postrežbo je vsestransko skrbljeno.
v.--------------------------------------------------------------------
i
J
	
m	
	
	
flipsii'	’■	?
'II *»'• W1
iiPi
TOVARNA ZAMAŠKOV
JELAČIN&K2 LJUBLJANA
NAJSO JDnEJSAiNNAJCBl^JŠA POSTReJtBAl, ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKCNINEh iz ŠPAM U E IN PORTU6ALSKE.ZAHTP/AJTEVZDRC^
Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke
LJUBLJANA Mar. Eik nasl. M. Polarh Mestni trg 9
priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Najstarej&a domača tvrdka. Najnižje cenel
I
J
Domača tvrdka. 8888888888888888 Najnižje cene.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC (XX100000ooooooooooooocoooooooooooooooooo
Največja zaloga
: izgotovljene obleke : za gospode, gospe in dečke.
Velika izbira P« poljubnem kroju
izvršene obleke
iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas.
Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in poto-valce, različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itdvza gospode, za gospe plaščev in plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na
Izvršitev olilek po izbranem blagu
Nujna naročila v najkrajšem času.
Točna postrežba! 88888888888888888888
TRGOVCI!
Zahtevajte cenik naie bogate zaloge parfumerije, ki jo Izdelujemo v lastnem — laboratoriju kakor: —
SANADERMA
za negovanje polti, fina kre-ma Iz glicerina.
Za negovanje polti:
Lilijna krema — Črešnjeva -- krema — Crfem celest. --
Za negovanje zob: SANOL ustna voda — SANA izboren zobni praSek — SANADONT zobna krema.
Za negovanje las:
Koprivna lasna voda, kamiljifna, brezova, kinin, Bay - rum, repenčevo olje iz repenčevih korenin, orehovo olje, brilantina v tubah in lončkih, kakor tudi v steklenicah, Shampoon, KOLINSKA VODA v nedosegljivi aromi. Fluid za konje. Frant.žganje in razne kreme za usnje. Občinstvo pa opozarjamo na to, da naj pri svojih trgovcih zahteva te izdelke, ki so po kakovosti kakor tudi opremi vsakemu tu-v p v v jemu izdelku kos. v v v v
:-:	DROGERIJA	:-:
..Sanitas-Celje
Ustanouljena leta 1881.
/ :
V.
'O
a
Restauracija
in kauarna
u Ljubljani
reataurater in kauarnar,
se priporoča usem posetni-kom Ljubljane; — Usak čas gorka in mrzla jedila ter pe-ciuo. — Uedno sueže piuo.
Dobra in narauna uina.
U kauarni usak uečer koncert.
Leskovic & Meden
Ljubljana.
Trgovina s špecerijskim blagom na drobno in -—	■	debelo. =---
Jurčičev trg štev. 1.
tmimnuuaii umuiiiiiimui nitmi: u «1 • t itn*«tumno nrnmnui mm • > • 11 < • uuu 'HHHI
M. Rosnerčt Comp.
naslednik
Viktor Meden
veležganjorna > Ljubljani.
Prodaja fino pristno blago lastnega izdelka: sli« vovico, sadjevec, brinovec, konjak, vino vermout, po ugodnih cenah.
• Kupuje: brinje, tropine, droži in druge surovine.
J|[J^i»iirMiiirrimminniiriiiimifiirinaiViniimnmTTamiiriiiroTnTriTiiinTnTTnjJjJ|
iiMiiiMiiiniiHiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiuuiiiiiiiiiiimriimii
Beograd, Celie, DubrounlK, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, IM,
3
e	1
mmmm	•
	=3
O	>
CD	■*-»
>	CO
—	E
£	o
CD	IM
CO	O
>	C
IM	
(D	c
IM	• mmm
O	1
>	
IM	
CD C	>
>	
O	(D
—	i_
CO	DC
o	m- m
Q_	1 « m
niiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiitiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinniiiiiiniiii
;MXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX XX X XXX
Zaloga Mnlh stroje«
za rodbino in obrt, njih posameznih delov, igel in olja, pri
Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7,
blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi.
Večletno jamstvo !
Naslov za firmo:
Jos. Peteline, Ljubljana.
Istotam se dobijo vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter tudi velika izbira galanterijskega in manufakturnega blaga.
Cene primerne.	Postrežba	točna.
m t «i ata ral jrrrr «nt -
Eia tanilni i
obrestuje hranilne vloge po 01
3
0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Z dnem 30. junija 1920 je bilo stanje hranilnih vlog nad
15 milijonov kron.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 2,000.000 kron.
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
prej
Kastelic & Žabkar, G. TOnnies, M. Samassa.
Livarna železa, bakra, medenin, brona, litin itd. Zvonarna.
Vodne turbine (hidravlični regulatorji). Stroji za obdelovanje lesa.
Špecijalni stroji:
za
izdelovanje lesenih cvekov, izdelovanje klobukov, za tobačno fabrikacijo in za izdelovanje sodavice. — Transmisije in želczo-konstrukcijska dela, poljedelski stroji.
Vodne in parne armature.
Umetniško izdelano cerkveno orodje. Vsi izdelki iz medi, rdeče litine, brona in špecijalnih kovin.
Ljubljani
Vsakovrstne peči in štedilniki, železne blagajne, motorji ter razni poljed. stroji
so vedno v zalogi pri
veletrgovini z železnino in stroji
Fr. Stupica v
Mar. Terezije testa 1.
Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine. portland in roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t. d.
o
fii
©
o
i
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin
K. Meršol
Ljubljana, Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika' izbera vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombdža, sukanca itd. Predtiskanje in vezenje nronogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Zmerne cene.	Trpeino	blago
o_
~o_
~o
£
I
t
£
-2.
o
.. . . . ' - ■ • - • ' ' ' " t ;r
OOOOOOOOOOOOOOOO0 OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO0 ^OOOOOOOOOOOOOOOO0
>N (O
>
5)00000000000000000
OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO© OOOOOOOO OOOOOOOO0	I
Anton Leben, nožar
Stai'i trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga.
:::	Brusarnica	in	popravljalnica.	:::
Eloktričnl obrat.
V
rT'r"
f. p. Vidic & 3U
v Ljubljani
Zaloga, peti, štedilnikov, zidakov, zarezanih strežnikov zakrivažev, cevi iz kamenine, ploiže za tlak ter vseh stavbnih izdelkov
Na|cenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Dos. Vidmar, Ljubljana,
Pred škofijo štev. 19.
Popravila in preobleke ločno in ceno! Popravila in preobleke točno in ceno I r
■
H-:..
tof
Zaloga stekla, porcelana in — svetiljk.
Fran Kollmann
Ljubljana, Mestni trg
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za : svetiljke :
v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
Cenovniki na razpolago.
'M
s S
Cl >£S
menice in devize na tu- in inozemska mesta. SPRE3EMA vsa borzna naročila na tu-injno-
I <u TJ
1 2 o oi £ a
■57 <u <u
c •» •o O TJ O W «
gg£
J ID C
u r „, U)
11 <u S:
>3 E o
12 -5 ^ > 5 ro N TJ ui •— 4) >
£ a iti "* *“*
c c3
-sn
..mr <u *- O
| S o
f *
<u > . M Iti I
E "
0)
N
* > r:
"S
OJ	10
5u a> > ui :=? <u
m 10
Se?
2s£
§“1
au,"
fO
a
Ul
<
O
O
o
< TJ
O .ts
iS a>
13 o 3 10
/—s
3 O
F -M
> X/3
c
C
a> eo >0 —»
n xj
>0 "7 as —i
a >
0
01
o _
Q (jj ui
— ‘E o E Si =
a >U
»ui o e
'a? *o
«s‘-°
o ■§ >
§?*= ■r n 4)
2 <0 «2
C k >
>U3 UC C
o
_0J
0»
H
eo
Tl«
n
CD
<M
>
O
3 C
3 =
C -O 3
""
C
>
o
N
	•••• •s <	»HI, UJ*
		CJ
	s	>N
	0	UJ
	0	ce CQ
	H	
■ ■	C/D	3
ILI	a r	H
u	H	cu
Z	•v 0 > UJ	UJ z?
>M	'—5	>
=3	< a	0 a
02	< C/D	O 03
O	•s	
	O	os
O	UJ >	0 03
a	0 _J	IM a
	UJ	<
	u	S
	»s H	UJ*' ■M
	J	J*
	a.	UJ
	c/d	u
			
Pozor! Pozor!
potne košare, torbice za trg, raznourstno pleteno pohišje i.t.d. i.t.d. izdeluje in razpošilja po celi Tugo-slauiji in u inozemstuo
: Pleterska sola:
v Strnišču pri Ptuju
Zahtevajte ponudbe 1	Cene zmerne!
Blago solidno!
if'M Itfffi
Posojilnica V |VIapiboFU
V lastni hiši, v Narodnem domu.
Telefon štev. 108.	Pošt.	ček.	urada št. 10502
Sprejema hranilne vloge na knjižice ter naložbe v tekočem računu, ki jih obrestuje po 3 Va0/«-Posojuje na zemljišča, menice in zastave. Eskomptuje menice in otvarja kredite v tekočem računu za trgovce, obrtnike, podjetja. Rezervni zaklad okroglo pol mllliona kron. Osemintrideseto upravno leto.
Posojilnica je najstarejši domači denarni zavod v Mariboru.
UirnipiknuLiiinii
(preje Vidic - Knez) nudijo v poljubni množini takoj dobavno
strešnik - zakrivač
(dvostruki utonil crep)
s privcziiim nastavkom, tedaj streha popolnoma varna pred nevihto. Najboljši preizkušeni model ! Najcenejše strešno 'kritje! Dalje
zidno opeko.
Na željo sc pošlje takoj popis J n ponudba.
fH^ONAl
SANATORIUM EMONA
Ljubljana, Komenskega ulica štev, 4.
Šef-zdravriik : primarij dr. Fr. Derganc.
Privatna klinika za notranje in kirurgične bolezni.
Modna in športna trgovina
F. MAGDIČ
V LJUBLJANI
NASPROTI GLAVNE POŠTE.
Priporoča za gospode:
KLOBUKE,
PERILO, KRAVATE, TELOVNIKE, DEŽNIKE, TUR1STOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE.
Priporoča za dame:
ŠPORTNE KLOBUKE, ČEPICE, HIŠNE HALJE, BLUZE, PLAŠČE, KOSTIME, VRHNJA KRILA, SPODNJA KRILA. PERILO, MODERCE, ROKAVICE, SVILO IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE.
NARODNE ZAST ::	ZNAKE
AVE, TRAKOVE, I. T. D.	::
ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH \ ZNAKOV, BROŠK, IGEL, PRIVESKOV, j| GUMBOV I. T. D.
7AVAVAVAC
:\VAVA7A7/
lesna trgouska in inču-strijalna čružba z o. z
Brzojauni naslau 5RUH Ljubljana
U DUBLTRN .
Cekouni račun pri poštni hranilnici SHS Ljubljana
:::::: št. 10.G14 ::::::
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ul. 1. Poštni čekovni račun št. 11.323.
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. T. št. 54. Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
KJJET 4%	f
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščili.
i Kreniti pon m
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
.  »!'. —-—— —...........................   l
f
Ueletrgouina z železnino
„(T)erkur"
Peter fTlajčič
Celje — Kranj.
V
:xx:
:xx:
Nogavice, pletenine, perilo in drugo različno v to stroko spadajoče blago
kupite najceneje v špecijalni trgovini
A. E. Skaberne, Humana.
        *   ^
U Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič, <»)
Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 13
se priporoča slavnemu obcinslvu za izdelovanje vsakovrstnih Icnjigovešl-cili del.
P %>>■
Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postreiba toina, delo solidno
•C:
3P-
L. MIKUŠ
tvornica dežnikov in solnčnikov
"Ti"' LJUBLJANA "Ti/'
Na drobnoI Na debelo! Popravila točno in solidno } Zmerne cene
		
		i 1
	FRAN ŠKAFAR	= : 1 j j
	Stavbeno in pohištveno mizarstvo s parno silo	: 1
	ZALOGA POHIŠTVA	; j = i
	LJUBLJANA Rimska cesta štev. 16	: 1 \ i
		
		1
(P
„SLAVIJA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Generalni zastop
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko
v Ljubljani.
Kako potrebno in koristno, posebno v sedanjih časih, je življcnsko zavarovanje, nas uči neštevilo primerov, ko k bridki srgrti marsikaterega svojca ravno vsled zavarovanja ni pristopila še gmotna beda. Eden najmogočnejših zavodov v našem kraljestvu je edina slovanska zavarovalnica banka
„SLAVIJA“
ki slavnemu občinstvu nudi najugodnejše kombinacije življenskega zavarovanja po najnižjih tarifili, in ki izplačuje še članom dividende iz čistih dobičkov. Banka „Slnvija‘, ki zavaruje tudi proti ognju in vlomu, ima garancijskih fondov nad 107 milijonov, zavarovalnih vrednosti nad 2 in četrt milijarde, letne zavarovalnine nad 25 milijonov in je izplačala zavarovalnin nad 161 milijonov. Z vsemi potrebnimi pojasnilkje drage volje na razpolago.
Generalni zastop vzajemno zavarov. banke „Slavije“ v Ljubljani
v Gosposki ulici štev. 12 (v lastni hiši).
Uradne ure; ob delavnikih od 8. do 2.
Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Brzojavke: Banka „SLAV1JA“, Ljubljana.
3E
1=51
Zbirališče rodoljubov!
Peter 5tepič;
restauracija in ueletrgouina z uinom
Šiška pri Ljubljani
Zbirališče rodoljubov: -4^—
>•*
blago po dobite v modni trgovini
PETER ŠTERK
Ljubljana	Stari	trg	18
^AVAVZ^AVZ^^Z^Z£7AV/W7^/^AVAVZ^7WAVAV,df;
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, nogavic, rokavic itd.
k
£<
Zvezna tiskarna
LJUBLJANI!
VHolfova nllca t
je moderna urejena ter : izvršuje iitsis in ceno :
tiskovine usek vrst
kakor: časopise, knjige, brvSure, cenike, lepake, letake, vabila, sporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice i. t. d.
H
tt
H
M
M
M
M
H
H
H
M
H
H
M
M
M
M
N
M
w
H
«
w
H
n
n
H
H
M
H
BALKAN
M
M'
d. d. za mednarodne transporte.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
0
Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjenje. Selitve s patentiranimi pohištvenimi vozovi. — Carinska agentura. — I. ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
Brzojavni naslov: JPEDBHLKHIT.
Največje domače Špedicijsko podjetje.
Vi-innrg-H	tkxxs
ooooooooooooo
JOSIP ROJINA
MODNI SALON ZA GOSPODE IN DAME
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3
ZALOGI
ooooooooooooo
VSAKOVRSTNE ŠPORTNE, LOVSKE, PROMENADNE IN SALONSKE OBLEKE IZGOTAV-LJA PO NAJNOVEJŠEM KROJU TOČNO IN SOLIDNO □
PRISTNO
ANGLEŠKO BLAGO
VEDNO V
mvi
Priporočamo domačo I ^	tvrdko
j. mnčEK
LJUBLJHHH
Hleksandroua cesta Sten. 3 0
Največja zaloga moških in deških oblek, površnih sukenj, modnih in športnih hlač Išl
Strogo reelna postrežba!
Telefon štev. 508
Kongresni trg 4
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje
<_;A
jpTAMPU ir
'sRWečS?n^.'ji'<
ANT. ČERNE) W
LJUBLJANA
O
<==11-II——II  ‘I ll=»j
Tvrdka
v Ljubljani
vže nad dvajset let največja dobaviteljica vžigalic se priporoča in zagotavlja, da bode kakor do sedaj tudi v bodoče postregla po možnosti svoje cenjene odjemalce z vžigalicami.
MF" V zalogi vedno: "MB
fini rum, domača slivovka, najfinejše namizno in jedilno olje kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobna in debelo po najnižjih cenah.
iy=ii-^-^-n==ii	II-.....Ii=a
Domače, narodno podjetje!—Solidne cenej
Vedno v zalogi prvovrstno angleško sukno, modne in športne obleke, površniki, raglani, zimske suknje za gospode in dečke, športne čepice, kravate, moško perilo itd. itd.
Prva kranjska razpošiljalna
S C H WA B & BIZJAK
□(JBURNn, Dvorni trg 3 LflSTni TTIODNI ATČLJei
FOTOGRAF!
Umetniški zavod
FOTO-ATELJE
„HELIOS“
VELIČAN BEŠTER
Aleksandrova c. 5
priporoča
plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti
FOTOGRAF!
;j o o	O	O	g	O
cmiies rime
f LJUBLJANA
MMJSM CESTd 4
OD O ODO o O >11
Slovenci! Slovenke!
I Spominjajte 1 J1 se naših IU| bratov na Primorskem in Koroškem!
j