THE oldest and most popular slovenian newspaper in united states o? america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST f AMERIKI. Gstlot Z« nri Ifi iaaro'd — k« fcrarlco la ritnic« — od boj« do kmagi! GLASILO SLOV KATOC. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — I. E DRU2BE SV, MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. Ste v. (no.) 188. CHICAGO, ILL., SREDA, 29. SEPTEMBRA _ WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1926. LETNIK XXXV. t V BLIŽINI NOVE POSTAJE V BETLEHEM, PA., STA DVA VLAKA SKUPAJ TRČILA, POLEG MRTVIH JE TUDI VEČJE ŠTEVILO RANJENIH. — VZROK NESREČE, NEPAZLJIVOST STROJEVODJA. OPUSTOŠENJE V MIAMI BEACH. Betlehem, Pa. — "Scranton flyer" od Jersey Central železniške družbe je z vso šilo zavo-zil v vlak "Lehigh limited," last Lehigh Valley železnice, v bližini nove union postaje v Betlehem, Pa: Nesreča se je zgodila na mestu kjer se proge imenovanih dveh železnic križate .Ob življenje je prišlo de-' vet oseb in okrog 40 je ranjenih. Pravijo, da je bil sunek silovit, če bi bili vozovi leseni, bi bilo število žrtev veliko večje. Stroj od "Jersey Central" je večji kot navadne lokomotive, je pri trčenju vrgel tri vozove zadetega vlaka s tira. Iz urada Lehigh Valley železniške družbe izjavljajo, da se je nesreča pripetila vsled nepazljivosti vlakovodj.a "Jersey Central," ker je prezrl signal in je pred določenem časom prišel do križišča. Priče so izpovedale, da Je "Lehtgh Limited" vozil pravilno ln Je bila proga prosta ko se je zgodila nesreča. Winnetka, II), t- V tukajš-mestu je voda vdr>a v kle-■ti; H'jbbard cesta Je nedostopna. Pet hiš, ki ao na zapadnem delji mesta, je odrezano qd ostalega deja mesta. Ljudje so se rešili »a varno To gazili po tri čevlje visoki vodi. Voda Je Prižia iz takpzvanega Skokie Močvirja. Hiše v bližini Willow in Hibbard «o preplavljene. Cesta zapadno od Hibbard Je Pod vodo v razdalji ene milje. K»liko je škode že nt znano. Spanci niso°dovolili izkrcanje ruskih mornarjev. • # Madrid, Španija. — Brodov« J'e mornarice sovjetske Rusije, obstoječe Iz 18. majih rušilcev, ie prispelo iz Baltika v Črno ^orje, Španske oblasti pe niso Pustile moštvu, da bi stopilo na REŠEVALCI ¥ BLIŽINI PODSUTIH. ' V past, kjer je 43 rudarjev, ki čakajo rešitve so spustili cev, po kateri pošiljajo živež nesrečnežem. — Delo še vedno počasi napreduje. Ironwood, Mich. — Reševalci neumorno delajo in si prizadevajo čim preje priti do ne-srečnežev, 43. rudarjev, katere je podsulo v Pabst železnem rudniku v petek opoldne. Nesrečneži se nahajajo 800 čevljev globoko v pasti. Do pon-deljk.a opoldne so imeli reševalci že do 400 čevljev globoko odstranjene vse zapreke. Od tuk&j so tudi navrtali odprtino poldrugi palec v pre-merju, v katero bodo porinili cev in po njej pošiljali hrano nesrečnežem, dokler ne pridejo do njih. Izvedenci še vedno upajo, da so podsuti rudarji pri življenju, ker spodaj ni plinov in dovolj zraka. Družine in sorodniki nesrečnežev so v velikih skrbeh ter nestrpno čaka jo v bližini rudnika, da bi zvedeli o usodi svojih dragih. Druga skupina reSevalcev pa dela od stran! in namerava pri ti do zajetih od ipodaj. S pomočjo lestve upajo priti do njih. -o- belgijski princ se je peljal v 3. razredu po nevesto. Stockholm, Švedsko. — Belgijski prestolonaslednik princ Leopold je prispel v Stockholm incognito po svojo nevesto. Ker ni hotel, da bi ga poznali in so bili vsi prvi in drugi prostori na vlaku oddani, se je moral zadovoljiti s tretjim. V glavnem mestu Švedske ga je čakalo vse polno časniških poro Kako je divjal orkan nad Miami Beach, pokazuje zgornja slika, koreninami; voda stoji na ulici, ki je oddaljena štiri bloke od oceana. Drevesa zruvana s SLANA POVZROČILA VELIKO ŠKODO. KRIŽEM SVETA. — London, Anglij.a. — Leonid Krassin, ki bi moral v pon deljek nastopiti svoje mesto| kot poslai^k v Londonu, je zbolel. Pravijo, da trpi vsled zatrupljenja. — Chicago, 111. — Nekdo je za šalo alarmiral gasilce ,ki so takoj odšli na lice mesta, kjer pa ni bilo ognja, pač pa so povozili nekega moškega, ki je DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. Iz Jugoslavije TEŽKA NESREČA ZADELA OČETA ŠESTIH OTROK. — NA BLEDU JE OGENJ UNIČIL GOSPODARSKO PO-SLOP JE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Dve nesreči. V srednjem zapadu trpijo veliko škodo vsled zgodnje slane. — V državi Michigan je veter pripomogel, da ni sadje trpelo pred slano. Springfield, 111. — Iz srednjega zapada poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila slana zadnje dni na pozni koruzi takoj nato umrl in zelenjavi. V nedeljo zjutraj so bila polja in vrtovi pokriti s slano in v Chicagi je kazai toplomer 38 stop. nad ničlo, kar še ne pomnijo od leta 1887. Od slane so prizadeti kraji v. Springfield in Paris okolici, pa tudi v Indianapolis, Ind., ter okolica. Iz Aurora, 111. poročajo, da je bilo v nedeljo po mlakužah na polju in vrtovih do en palec Severne čete zasedle glavno mesto Kiangsi province. — Rusko-azijatska banka prenehala » poslovanjem. — Banditi odvedli v ujetništvo 8 misijonarjev. —Q—- Šangaj, Kitajsko. — Zadnje j dneve se je vršila vroča bitka je zgodila na Madison in Hal-sted cest;. Nesreča se! v bližini Nančang, ki je glavno mesto Kjangsi province. Južne čete so se morale severnim u- — Detroit, Mich. — Pri makniti in bežati, na kar so Fordu delajo le pet dni na te- zmagovalci zasedji mesto. den. Nekateri delavci zaslužijo sedaj ravno toliko, kakor so preje ko so delali tudi v sob'd-to. — Dunaj, Avstrija. — Mrs. Woodrow Wilson se nahaja na Ogrskem z dvema prijateljicama na obisku. To je njen pr- na debelo ledu i na dvoriščih, j vi obisk v centralni Evropi po kjer je bila voda ▼ posodah za Premirju ®nho na Španskih tleh. Pristali «o v pristanišču BI Ferril, k»Sevalcev lfotografičnlmi* apa-r severnem delu Španije, |ratl) princ ge je pa pomeSai 7 8e preskrbijo z vodo m, med gvoje ^p^nike tretjega Jmgimi potrebščinami. Ko »o;razreda ko je stopil iz vkka> španske pristaniška oblasti za^tin tako 09taJ ne0pažen. Najel pedale rdeče zastave, na ka-, je izvoggeka in se pripeljal do t(*ih je kladivo in srp, so, pala5e> afe bi ga kdo med potjo poznal. Semkaj je prišel 3a vse potrebno ukrene za poroka z Tfepo princezinjo Astri-dd. ' -o rdečkarje takoj obvestil«, da bodo Španci preskrbeli Vse potrebno, on! pa ne smejo na suho. Ravno tako se je go-^lo rdečim mornarjem po pristaniščih Y Angliji in Franciji. -o- 8tRupeno mleko zahte. valo petnajsto žrtev, Springfield, JU. — Guverner "mali je apeliral na vse illinoj-farmarje, naj pazijo kje Pasejo mlečne krave, da ne bo-žrle zelišča (white snake ki Je strupeno. V Au-bu*n je umrl neki otrok na za-j^upljenju, zdravnik je ugodil, da je bilo mleko, katero Je otrok uživaj, strupen«, Dot je že petnajst oseb umrlo* ;8led zastrupljenja, ko so uži-mleko od krav, W so «rle "trupeno zelilča, RelISS© se «awlttt> flttbi senčnatih krajih. - V—T— tajite oglase v "Amer. Slo-V«l»cul" ODKRITA ZAROTA V ŠPANIJI. San Sebastian, Špansko. — Odkril! so gnezdo zarotnikov !n aretirali večje Število anar* hfstov, Jtf so nameraval! umorit! kralja Alfonza, diktatorja Primo de Rivera in nadškofa v Madridu. Poročajo tudi, da so anarhisti streljali t bližini meje na avto v katerem je bil japonski poslanik, ki pa je ostal nepoškodovan, ranjen pa Je bil njegov tajnik. Aretiral! šo nekatere sumljive elemente, med tem! Je eden, k! Je priztial, da Je anarhist in tud!, da Je okovana zarota za umdr zgoraj navedfinih oseb. Nameravali so z dinamitom razstreliti predor, čim bi vozil skozi vlak, v katerem sta bila kralj in diktator. Na mestu so našli dve bombi. kokoši, je zamrznila. Vsi pridelki po vrtovih so uničeni, toplomer je kazal 25 stop. nad ničlo. V Jolietu in okolici se tudi pritožujejo o slani, katera je napravila malim farmarjem veliko škode, ki vozijo svoje pridelke v mesto na trg. Naj,-več trpijo paradižniki in sladka koruza. Kraji, ki ležijo ob michigan-skem jezeru, so bili obvarvani uničujoče slane od lahke sape, ki je pihala od jezera. V Mi-chiganu imajo se veliko gr-ozd ja, ki še ni potrgano. V Odebolt, Ia., je tudi slana prizadjala mnogo škode na pozni koruzi. Iz cele Iowa dr žave poročajo o slani. -o- amerikanec se je smrtno ponesrečil v an-gliji. London, Anglija. — R. A. Burg, ameriški poslaniški pribočnik je podlegel poškodbam, katere je zadobil, ko je letaloj s katerim je krožil nad Cater-ham dolino treščijo na zemljo in se razbilo. V letalu je bil poleg Burga major Tinker iz Oklahoma, ki je bil tudi ranjen, a bo ostal pri življenju. ——-o——- — Springfield, 111. — Šestnajstletni Peter Marconi Je snažil revolver, baš v trenutku, ko ga njegov devetletni bratec Viljem opozori, da1 je nabasan, se sproži in kroglja težko rani Viljema. — Tarrytown, N. Y. — John D. Rockefeller, 87 Jet star, eden najbogatejših mož, je obhaj.al v nedeljo 71. obletnico, tfd kar .ffe 'dobil prv« delo V Glerelandu kot klerk. — Varšava, Poljsko. — Kapitan Orlinski, poljski letalec, je napravil uspešni polet iz Varšave v Tokio in na raj. Preletel je 14,1.25 milj. — London, Anglija. —<- Tudi na Angleškem imajo drzne tatove. V soboto so neznan! tatovi odpeljali poštni motorni bus v katerem je bilo za $4, 000,000 vrednosti. Tatvina se je zgodila pri belem dnevu na najbolj prometnem kraju mesta. Severne čete, katerim pomaga gen. Cangtsoltrt, so pripravljene prodirat! proti mestu Hankow In od tam pregnati Kantonese ter mesto zasesti Rusko-azijatska banka, ki je bila ustanovljena leta 1896 v Šangaju s kapitalom $30,000,-000, je zaprla svoja vrata in prenehala a poslovanjem. Tozadevni ukaz je prišel iz Pariza. 8 kapitalom, ki ga je posodila Francija, je rusko-azi- Janez Fres iz Ptujske ceste pri Gornji Radgoni je šel pokrivat slamnato okopico pri posestnici Mariji Pelel v Policah. Ker je bila slama radi vročine zelo polzela, je zdrknil pokrivač Fres po slami na tla. Priletel je na zemljo tako nesrečno, da si je premaknil hrbtni mozeg in natrl kosti. Takoj po nesreči so ga prepeljali v radgonsko bolnico. Če bo tudi po tako težkih poškodbah še ostal pri življenju, bo najbrž nesposoben za vsako delo. Pomilovanja vredni pokrivač je oče šesterih nepreskrbljenih otrok. — V sredo, 1. septembra je šel posestnik Ivan Znidarič v Šrešnjevcih št. 77 v golobnjak iskat mlade golobe. Nesreča ni mirovala in tudi on je padel pri pobiranju golobi-Čev tako nesrečno, da si je zlomil roko. -o- Požar na Bledu. V nedeljo, 5. septembra, ob 3J uri zjutraj ge je na nepojasnjen način vnela lopa za steljo posestnika Prosenca po dom. Kajdiža v Gradu. Ogenj se je hitro razširil tudi na hlev omenjenega posestnika. Nenadna svetloba ln prasketanje visoko nad strehami švigajočega plamena je prebudilo sosede. Na pomoč so prihiteli domači prostovoljni gasilci. Vodo so napeljali iz treh hidrantov vodovoda. Po irudapolnem deju so požrtvovalni gasilci dosegli, da se ogenj ni razširil na sosedne hi-■še. Le Kajdiževa hiša je pogorela in ledenica gostilne "Pri Potoku," katerih radi silne vročine ni bilo mogoče rešiti. Pro-senc je zavarovan pri "Vza- jemni" za 30,000 Din. Škodo kljub temu trpi, ker s tem de- jatska banka gradila, oziroma narjem ne bo mogoče obnoviti — Melbourne. — Williams, poročnik ter saržent Trist, so se v nedeljo dvignili z letalom na polet. Preleteli so 14,000 milj. BOMBA V HIŠI FAŠISTOV-SKEGA NASPROTNIKA. Florenca, Italija. •— Vila poslanca Eugenio Chiesa, jo bila močno poškodovana po eksploziji bombe, katero so, najbrž fašisti, podtaknili v po Kapitan' slopju. Ghiesa je republikanec Mclntyre in velik nasprotnik fašistovske-' med el Haj.ari je financirala gradbo kitajske severne železnice za izvedbo ruskega Imperijalističnega programa na severnem Kitajskem. London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo, da so banditi v ŠAkičev ugrabili osem inozemskih misijonarjev, katerih usoda ni znana. Gotovo ja, da bodo zahtevali z.anje odkupnini. Neka poznOjSfe poročilo se glasi, da sta dvfe misijO' narki, katere so ugrabili banditi ko so plenili po mestu Cowkiakow v Honan provinci, banditom pobegnili. -o- ROMUNSKO KRALJICO BO SPREMLJALO V AMERIKO 20 OSEB. Bukarešta, Romunija. — Tudi princ Nikolaj bo spremljal romunsko kraljico Marijo na njenem potovanju v Ameriko. Kraljevska partija bo štela 20 oseb, s služabniki. Kraljica bo šla naravnost v Washington, ne bo se mudila v New Yorku, ko se izkrca. DRUŽI SI ŽELIJO MIRU. Beirut, Sirija. —j Šestdeset tisoč Druzov, pod vodstvom Ah- hiše m slopja. gospodarskega po- pri prekoračenju meje aretirana. Naši obmejni stražniki so ža- ga režima. Človeških žrtev ni bilo, ker takrat ni bilo nikogar doma. francoskega višjega obvestilo komisar ja, da so pripravljeni se poda ti. sačili Ob meji pri Kungoti mlado, elegantno oblečeno damo, ki je skušala prekoračiti mejo brez potnega lista. Našli so pri njej 105 dolarjev in večjo vsoto dinarjev. Izjavila je, da je pobegnila iz Zagreba svojim staršem, ter hoče pobegniti na Dunaj, kjer jo pričakuje njen izvoljenec, neki igralec, ki ji je denar za potovanje poslal. -o—— Nesreče. Nedavno se je težko ponesrečil 231etni Ervin Zelenko iz Maribora. Vozil se je s svojim motornim kolesom, a je v Dre-šini vasi tako nesrečno padel, da se je nevarno poškodoval. Prepeljan je bi} v celjsko bolnico in je upanje, da bo kmalu ozdravel. — Druga nesreča se je zgodila v Šmarjeti pri Gaber ju, ko se je Jakob Pasar, hlapec pri Permozerju, hotel izogniti Catarjevemu vozniku, pa so se mu pri tem konji tako splašili, da je pri tem padel z voza in s0 precej poškodoval Odpeljali so ga v celjsko bolnico. Umrli so v Ljubljani: Friderika Dobišek, uradnica, 20 let. — Vladimir Luketič, sin služkinje, 5 mesecev. — Josip Morauc, stavbni tehnik, 21 let. — Marija Rogelj, dninarica, 38 let. — Marija Čampa, užitkari-ca, 78 let. — Jožefa Francelj, hči delavke, 5 mesecev. — Leopold Merčun, delavec, 30 let. — Ignacij Lah, carinski nadzornik v pok., 68 let. — Marija Vozu, bivša natakarica, 33 let. — Josip Miklavčič, sin bajtarr ja, 13 let. — Danijela Skulj, bančna uradnica, 27 let. — Marija Nahtigal, bivša kramarica, 81 let. — Marija Benda, zaseb-nica, 77 let. — Karel Auguštin, dentist, 35 let. — Adolf Probst, rudar, 23 let. — Josip Šoberl, železniški čuvaj, 56 let. — Valentin Kalan, Žagar, 60 let. — Franc Starin, čevljarski vajenec, 22 let. — Josip Podržaj, pekovski pomočnik, 18 let. — Franc Geiger, sin strugarja, dve leti, — Franc Horpar, sin posestnika, 19 let. Umrla je nenadoma v pondeljek, 6. septembra zvečer na Trški gori pri Krškem gospa Ivana Jeglič, svakinja ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča. Rajna gospa je tašča odvetnika dr. Ivana Stanovnika in vladnega tajnika Narto Velikonje. Bila je vneta delavka v naših dobrodelnih in prosvetnih društvih ter dobra krščanska mati. Truplo blage pokojnice so prepeljali s Krškega v Ljubljano, kjer se je vršil pogreb v četrtek ob 3, popoldne iz hiše žalosti na sv. Petra cesti 91 na pokopališče k Sv. Križu. -o- Odkrit zločin. V Somborju je bil te dni odkrit nenavaden sadistični zločin. Neki Fran j o Štrangarič je v svoje stanovanje zvabil 51 et-nega Josipa Kovača. Napojil je dečka z žganjem in mu dal take količine, da je deček radi zastrupljenja z alkoholom v težkih mukah umrl. Po storjenem zločinu je Štrangarič pobegnil. _ denarna nakazila ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd, Važa denarna pošiljate* bp ▼ »tar«B kraju hitro, na&aljivo in brta odbitka izplačana, gko m poelaMte na!* banka. Dinarje, ozir. Ure no včeraj poil> ljaH po teh-lo cenah! 5Q0 Dta --1 f.4S MOO - __» 1&.M 1500 « t «JtS 5.000 " -1 »2.M »0.000 • -Ili3.«0 _ 100 lir _____________________________$ 4.40 200 lir -----------------L—$ 8.50 500 fir ___________________—„..$20.25 « 1000 lir .................—$39.50 f Pri večjih svotah poseben popust, Poštnina ]• ▼ teh cenah i« mh« Zaradi fl«**ltmrt četi H nemo« vnaprej cene dolečmtL •o cen« dneva, ko denir ftpftlnaniS, Nakazila i« IrrrluWo D5 MRI »1 pi brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠIIJATVB a BTAREOA KRAJA VAMERIKO Pisma tU pošiljke nltfSvH« BR ZAKRAJSEK X CESXRK «55 W. Und VTh NEW YORK t i 'AMERIKA ffSKi SLOVENEC" Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkoT in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefoa: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto_____________ Za pol leto ______________$5.00 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______________6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription«: '"or one year ---------------------------$5.00 <"or half a year------------------------2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year------------6.00 For half a year---------------3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Takšni so! Vse za denar. ISBLJ (Konec.) Kako ravna vsak pameten človek, ako zboli? Za svet vpraša zdravnika in odvetnika, kadar išče sveta o civilnih po-slavah. Cerkvene postave naj pa razlagajo taki, ki jih ne poznajo ! Kdor ne pozna civilnih postav, se ne drzne jih razlagati; v cerkvenih pa kaže svojo "učenost," četudi jih ne pozna. Katoličani naj iščejo sveta v cerkvenih zadevah pri tistih, ki so pooblaščeni učiti in ne pri svojih svetnih prijateljih. Če bi tako ravnali, bi se obvarovali marsikake neljube zmote in včasih nemale dušne škode. Župnik sv. Malahije cerkve, h kateri pripadajo katoliški igralci v New Yorku, j« bil poklican k bolnemu Valentinu. Kaj je našel? Očitnega grešnika, ki ga ni vezal ne cerkveni zakon, ker ni bil nikdar cerkveno poročen, ne civilni, od katerega je bil oproščen po svetni oblasti. Valentin se mu je spovedal in mašnik' mu je podelil sv. zakramente na podlagi kanona 886. Ta kanon določa tako-le: "Kedar spovednik ne more dvomiti' o pravem razpoloženju spovedanca, ki prosi odveze, mu ne sme ne odreči ne odložiti odveze." Mašnik toraj je moral biti prepričan o njegovi odkritosrčnosti in pravi dispoziciji. Kakor mora vsakdo imeti pri spovedi trden sklep v prihodnje varovati se greha in zapustiti svoja grešna pota, tako je moral tudi ta bolnik zadostiti tem pogojem. Kakor je prišel Kristus klicat grešnike k pokori in jih rešiti pogubljenja, tako je Cerkev privedla tega grešnika nazaj k Bogu. Sveta Cerkev, podelivši zakramente za umirajoče Valentinu, je izvršila od Boga ji dano oblast in mu odpustila grehe njegovega življenja. Zgrozila se je nad njegovim pohujšanjem, ki ga je dajal, in če bi bil ozdravel, bi mu zanj naložila resno pokoro. On je prejel sv. zakramente pod pogojem, da resno obljubi, če ozdravi, v prihodnje živeti kakor mu velevajo božje in cerkvene zapovedi. Skesanega grešnika pa ni mogla zavreči ; ampak enako božjemu Zveličarju, ki je odpustil prešestnici, je tudi Ona odpustila Valentinu. Kakor se j,e Kristus usmilil Marije Magdalene, očitne grešnice, tako se je Cerkev usmilila tega očitnega grešnika. Samaritanka je živela s peterimi možmi in ko je spoznala svoje grehe, ji je odpustil naš božji Učenik. V resnici, Valentino se je skesal, ko mu je bila smrt blizu. Tako se je tudi desni razbojnik skesal malo ur pred svojo smrtjo. Ker je Valentino umrl kot katoličan, spravljen z Bogom, je imel pravico do cerkvenega pogreba. Cerkev mu je dala to, kar daje vsem svojim otrokom, samo to in nič drugega. Življenje Kristusovo je bilo v spotiko farizejem, grajali so ga, ker je bil usmiljen z grešniki; toda božji Učenik jim j,e rekel: "Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike k pokori." Občeval je z grešniki in ž njimi jedel, da bi tako slišali njegovo besedo in se poboljšali. Farizeji in pismouki so godrnjali nad njim; toda On jim je odgovoril: "Povem vam, da bo v nebesih večjo veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad de-vetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore." Tako je tudi sv. Cerkev, sledeč nauku in zgledu svojega božjega Ustanovitelja, vsikdar usmiljena z grešniki. Ona je še danes ista kot je bila vselej, namreč rešilna ladja vsem, ki se hočejo približati Kristusu. Človeška duša je njen največji zaklad in njeno največje veselje je, spravljati grešnike z Bogom. Ona se veseli svoje pridobitve in njena vedna molitev je za izpreobrnenje grešnikov. Kakor Kristus, tako tudi ona čaka z razprostrtimi rokami, da objame vsakega, ki je v resnici skesanega srca in se želi povrniti nazaj k svojemu najboljšemu Očetu.—P. Benigen. MOJA POT NA POČITNICE V COLORADO. Piše: A. Grdina. (Konec.) O woku te grozne nesreče se je sprva mnogo ugibalo. V Vašem listu sem čital, da jo je povzročila skala, kar pa se je pozneje izkazalo kot neresnično. Priče so dokazale, da je bila vzrok le prehitra vožnja, kar je pa zakrivij strojevodja lokomotive. Bila je to nova lokomotiva in veliko večja in težja od drugih, ki navadno vozijo po isti progi Rio Grande. Vlak je bil zakasnel za 25 minut in strojevodja je hotel doteči zamudo s hitrejšo vožnjo, češ, da nova in težka lokomotiva to lahko doseže. Naj bo že vzrok katerikoli hoče, prizor, ki sem ga videl, je bil strašen in mi bo še dolgo ostal pred očmi. Naj bo Bog mi-lostljiv vsem, ki so pri tem izgubili svoje življ.enje, ponesrečencem in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Vrnimo se zopet k bolj veselim dejstvom. Ko sva si z Rev. Trunkom v torek ogledala ta prizor, sva potem z avtomobilom nadaljevala pot še okrog 40 milj daleč pod gore do izvira vročih vrelcev. Zakaj niso taka kopališča z naravno vročo vodo kje v Ohio, ali vsaj kje v Illinois®? Mt. Clemens, Mich., je umazano blato napram bisernim vrelcem v Colorado. In kako brez koristi, neizrabljene, .tečejo te dragocen« vode v struge rek! Enako je tudi s pitnimi vodami, ki so vredne milijone dolarjev, a se brez hasni razlivajo po travnikih. Zdravniki naravnost priporočajo te pitne vode, ki vsebujejo mnogo rudninskih snovi in so izvrstne za čiščenje obisti. In Selzer vode, ki jo drugod kupujemo za denar, je tukaj v obilici na razpolago. Poleg drugih dobrin Za-pada naj ne pozabim omeniti iz "beautiful" Ohio, A. Grdina. O- obeh oddelkih za približno 130 članov. Ka^j takega bi tukaj v resnici ne pričakovali. Zvedel sem, da se je to doseglo predvsem po prizadevanju društvenih uradnikov, ki so roka v roki kot en mož delali za napredek. Znamenito je pa to društvo tudi, ker ima svoj sedež izmed vseh društev najbolj visoko in pa, ker ima najbolj bogate u-radnike. Mr. Fr. Zaitz ml. je predsednik in starejši je blagajnik. Čast takim osebam, ki kljub svojemu velikemu bogastvu še ohranijo zvestobo svojemu narodu. Je namreč precej naših rojakov, ki imajo morebiti v žepu par dolarjev več ka-l lcor kdo drugi in zato mislijo, da so tudi oni sami že nekaj več ter jih je že nekako sram, ako govorijo slovensko. Mislijo, da s svojo nadutostjo vzbujajo spoštovanje pri drugih in da se postavijo, a če bi se prav zavedali, bi opazili, kako strašansko so smešni. Neumorna delavca na društvenem polju sta tudi Math NAZNANILO. Sheboygan, Wis. Ker smo prejeli žalostno vest, da je v Pueblo, Colo., preminul naš priljubljeni prvi gk podpredsednik KSKJ., sobrat Math Jerman, so odborniki tu-kajšnih društev, spadajočih k KSK. Jednoti, sklenili, da se naj društvi sv. Cirila in Metoda št. 144 in Kraljica Majnika št. 157 korporativno udeležita sv. maše zadušnice prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, ob osmih zjutraj. Ker bo ta sv. maša darovana za večni mir in pokoj umrlega sobrata Math Jermana, se toraj prosi vse člane in članice, naj kolikor mogoče v obilnem številu prisostvujejo tej pobož-nosti, da tako pokažemo spoštovanje do našega umrlega sobrata podpredsednika in v molitvi počastimo njegov spomin. Ker čas ne dopušča, da bi društva imela posebno zborovanje še ta teden, naj to naznanilo zadostuje. Društva se pred sv. mašo zberejo v cerkveni dvorani. Marie Prisland, gl. uradnica KSKJ. -o- NAZNANILO. Sheboygan, Wis. V nedeljo popoldne, 3. okto- za najbolj naprednega in izkušenega zdravnika.—M. I. -o- SIROM SLOVENIJE. Umrla je 1. sept. v Šmartnem pod Šmarno goro ga. Marija Aleš, rojena Brodar, teta poslanca Brodarja. Poskusen samomor v zaporu. IZ URADA DRUŠTVA SVETE DRUŽINE ST. 6 DSD. Waukegan, 111. Kakor že znano, bo imelo 3. oktobra društvo sv. Jurija pro- jDelavec France Homec iz ljub-slavo svoje 201etnice, katero bo Ijanske okolice se je hudo na-proslavilo najprvo s slovesno !pil. Pustil je delo in rekel tova-sv. mašo in nato bodo imeli jrišem, da naj dela bik, ki ima slavnosten banket. štiri noge, on pa da gre raje pit. Članstvo društva sv. Družine lprj pijači se je pa spri s svoji-št. 6 je na svoji zadnji redni jmi sopivci in postal nasilgn. Po-mesečni seji sklenilo, da se na- ;klicali so stražnika, ki ga je od-ša seja vrši v soboto večer, to |Vedel na varno. V zaporu se je je dne 2. oktobra. Začne se toč- pa nameraval obesiti. Stražnik no ob 7. uri zvečer v stari šoli. !je še pravočasno nakano pre-Članstvo je prošeno, da naj se 'prečil. te seje kolikor mogoče v veli- j Požar v lepoglavski kaznil-kem številu udeleži. nicj. y gospodarskih poslopjih Sklenjeno je tudi, da se kor- jkaznilnice v Lepoglavu je iz-porativno udeležimo v nedeljo .bruhnil požar. V skednjih je slavnostnega korakanja ob pri- bilo 60 voz sena, ki je bil hipo- Jamnik in Frank Klun, ki sta ,br3> se bo slovesno blagoslovilo bila vedno uradnika društva. Leadvillčanje, čast Vam, le v tem smislu naprej ! Pravo slovensko gostoljubnost je nama z Rev. Trunkom izkazovala dva večera tudi družina Frankovich. Spomini na take lepe doživljaje ne izginejo kmalu. Hvala, lepa, kadar pridete v Cleveland, Vam bomo vrnili. Ogledal sem si tudi državni ribnik, kjer strokovnjaki umetnim potom izrejajo iz jajčec male ribice, katere potem razdelijo v coloradske reke in jezera. Neki strokovnjak mi je izjavil, da na sezono vzredijo na ta način do osem milijonov malih ribic. Hvalevredna je ta skrb in pomoč države. — Iz velikega jezera, ki leži pod vznožjem gora in je okrog in okrog obrastlo s smrekami, nama je tudi dobre in vedno sveže hra-1 neki Slovak, ki je izveden ribo-ne, Id gre tako v slast na vedno lovec, podaril lepo število po-čifltem zraku. Vendar, da pa se strvi. ne bodo prebivalci divjega Za-| Lepi so spomini na čas teh pada preveč prevzeli, moram; mojih gorskih počitnic. Prav iz mimogrede tudi omeniti, daj srca sem hvaležen č. g. Rev. imamo mi okrog naših jezer zo-, Trunku za vso njegovo naklo-pet mnogo drugih ugodnosti, njenost, usluge in za izvrstno ki jih tamkaj nimajo. j postrežbo. Želel bi, da bi imel Kmalu po svojem prihodu kdaj priliko, da bi to vsaj delo-sem se imel priliko prepričati, ma mogel povrniti. — Enaka da so rojaki v naselbini Lead-j zahvala tudi drugim v naselbi-ville složni, drug drugemu na-; ni, kakor družini Zaite, Fran-klonjeni in pa tudi izredno go- j kovic, Jamnik in Klun. Kadar stoljubni. Društvo sv. Jožefa je boste potovali po vzhodu, se u-priredilo v namen mojega pri- stavite tudi pri nas v Clevelan-hoda lep zabaven večer, na ka- du. Pokazali Vam bomo naše terem smo se izvrstno zabavali.1 Erijsko jezero, naše parke, rav-Društvo ima svojo lepo lastno nine in pa ravne železnice, kjer dvorano. Ravno temu društvu' ni ovinkov. Pridi Gorenje z vi-moramo izraziti izredno pri-'soke planine, te vabi Dolenje k znanje zaradi njega napredka.1 sebi v ravnine — kjer raste vin-Dasi naselbina sama zadnja le- ska trtica in so ravne ter glad-ta ni pridobila na številu prebi- ke ceste. Pošilja Vam iskreno valstva, je društvo narastlo v povabilo Vaš hvaležni prijatelj ravnokar zgotovljeno krasno kapelico Marije Pomagaj v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis. Pričakujemo vse naše farane in vabimo posebno naša katoliška društva sv. Cirila in Metoda, Kraljica Majnika in svete Trojice, da s svojo pričujoč-nostjo pomagajo povečati to lepo slavnost. Slovesnost se prične ob pol dveh popoldne. Rev. James Cherne. -o—— DR. 'VEC V MINNESOTI. Joliet, 111. Dr. Martin IVec je te dni odpotoval v Rochester, Minn., kjer bo opazoval in študiral slavno Mayo Bros. kliniko za i dva tedna — potem bo obiskal svoje znance, prijatelje in sorodnike po Minnesoti. Njegova mati, 76 let stara, živi v Cold Springs, Minn., stric in teta, John Kraker in Margaret, 76 let stari, liki 201etnice društva sv. Jurija. Vsi pridite z regalijami. Pokažimo, da čutimo do bratskega društva bratsko. Jurjevo društvo je že večkrat izkazalo naklonjenost v stičnih slučajih drugim društvom, zato moramo isto vrniti tudi mi njim. Torej le vsi na sejo v soboto večer, in ravno tako pa Vsi na dan prihodnjo nedeljo na proslavo 201etnice društva sv. Jurija. Toliko v blagohotno naznanilo vsem sobratom in sestram. Z bratskim pozdravom John Jamnik, tajnik. -o- ma v plamenu. Skednji so pogoreli popolnoma, sosednja poslopja pa so gasilci rešili pred požarom. Samomor Slovenca. V bližini železniške postaje Savski Ma-rof na progi Zidani most-Za-greb so našli mrtvo truplo Ivan Jakoba iz Št. Jurija pri Celju, ki si je z revolverjem pognal v glavo kroglo. Po policijskih poizvedbah je bil Jakob že več mesecev ločen od svoje žene. Himen. Dne 30. avgusta se je poročil Ivan, Jerman, trgovec v Oplotnici z gdč. Marico Pozne, učiteljico v Cadranu.—Poročila sta se na Brezjah dr. M. Ivambič in gdč. Vera Stritarje-iva. — V Ljubljani se je poro-jčil Alojzij Knez, upravnik po- UREDNIKOVA POŠTA. J. B., Cleveland, O. — Radi stvari, ki hočete informacij, bo najboljše, da se obrnete na ene- !šte z gdč. Štefico Prime, ga ali drugega slovenskega ad- | Naval tujcev v Dubrovniku, vokata v Clevelandu. Niso v ^Meseca avgusta je bil v Du-tem oziru enake postave v vsaki brovniku velik naval tujcev, državi. Vi ste v državi" Ohio in Prispelo je nad 4000 gostov, veje slučaj odvisen od državnih činoma Nemcev in Čehov, postav vaše države. Na smrt obsojen. Na prvi po- —P. Č., Milwaukee, Wis. — rotni obravnavi, ki se je vršila Naslov jugoslovanskega konzn- ;v Šibeuiku, je bil Petar Darič, lata v Chicagi je: Consulate |ki je 15. aprila 1. 1. umoril in o-General of the S.H.S., 936 No: 'ropal Štefana Drača, obsojen Michigan Ave., Chicago, 111. na smrt. —A. K., Detroit, Mich. Hvala za poslane informacije. Bom o priliki porabil. —J. M., Joliet, 111. — To kar želite, pri najboljši volji ne moremo storiti. Uredniških tajnosti se izdajati ne sme!, --o- "SPARTA" IMA IZBORNO MOŠTVO. i,-...Etui . Očetje kapucini so si uredili svoj samostan. V Ptujiyimajo tudi deško semenišče za slovensko provincijo. Letos imajo 20 dijakov. Fantje obiskujejo javno državno realno gimnazijo v Ptuju. Ker pa se na njej v nižjih razredih ne poučuje latinščina, so prosili prosvetni odde- A. C. Sparta "Soccer team", živijo v Richmond, jiz Prage, ki je pozval najboljše; lek, da bi se vpeljala na zavodu športnike na boj v latinščina kot neobligaten pred- Minn.; oni so stariši Rev. John jchikaške Krakerja v Lorain, O. Soldiers Field 3. oktobra, je se Richmond in Cold Springs so stavljen iz prvakov znamenite v Stearns County, 15 milj od St. 'atletske šole v Pragi. Cloud, kjer je bil škof Trobec. I Čehoslovaški "Soccer team" V Sterns Co. je bil Dr. Ivec Sparta je igral v vseh evropskih za učitelja tri leta v ljudskih večjih mestih in si priboril pr-šolah, prej ko je začel študira- venstvo, pa tudi v Ameriki je že it medicino, in je vrlo dobro tam petkrat nastopil in vedno zma- poznan po celem okraju in v St. gal. John's University, Collegeville, | Karel Pesek, imenovan "Ka-Minn., kjer je študiral klasični da," je med njimi, ki prihaja iz kurz ali oddelek za šest let pri najboljše češke šole. Tudi Ant.1 benediktinskih patrih. Sloven- Hojer, "right fullback," je igra-skega opata Ločnikarja je do- lec izrednih sposobnosti. Sled-bro poznal in Rev. Romana, ka- nji je med enajstimi "all star", teri je Indijance učil. To je bi- v Evropi najboljši. met že v prvem razredu. Upamo, da bo učna uprava imela toliko uvidevnosti in bo ugodila utemeljeni prošnji. 20 dijakov ž dežele pomeni za gimnazijo gotovo velik plus. Poroka. Poročil se je g. Viktor Kodella z gdč. Marijo.Ros-tnarin. lo od Leta 1891. do leta 1897. Danes je pa že 22 let, od leta — Bruselj, Belgija. :— Poroka belgijskega prestolonaslednika princa Leopolda s švedsko princezinjo Astrido jc določena za mesec december. -o- -o--1 Štej do 100 predno sprego- Ako človeku enkrat spodle.ti, voriš, ako si jezen; če pa .je 1904, kar Dr. Ivec zdravi Jo- pravi, da nima sreče; če pa do- tvoj nasprotnik silnejši od tebe, lietčane, kateri ga spoštujejo bro spelje, pravi, da je moder, tedaj pa štej do 10,000. Prof. Fr. Pengov: MODRIJAN MED ŽIVALMI. Seveda, nekoč je bil prišel prepozno. Bil je zaspal pravo uro. Marabuju zgodi tudi to. Ljudje po večini mislijo, da mora biti divjačina nepretrgoma na straži in da "zaspati" sploh ne more ne. A ni tako. Na tisoče je krajev, kjer se čutijo živali, vsaj mimogrede, popolnoma varne. In takrat jih prevzame vsa utrujenost, ki se je nabirala v njihovih kosteh izza daljših dni in tedaj t trdno zaspe. Marabuji so med onimi redkimi živalmi, ki — nalik papigam nimajo skoraj nobenih sovražnikov, zato dosegajo tudi tako veliko starost. Takega marabuja vrhu drevesa zamore k večjemu ubiti strela. Tudi če se zgrudi drevo na tla, morda so ga razjedle spodaj mravlje ali pa termiti, marabuj še vedno odleti zdrav. — Ko je tisti davno minuli dan razpel naš marabuj okoli devetih svoje peroti in veslal preko stepe, je opazil neko mesto, kamor so priletavali jastrebi — mrharji; ko pa pride sam tjekaj, dobi le še nekaj kožnatih krpic in kostij dveh živali, bili sta zebra in progasta hijena. Razočaran je bil zarisal še nekaj krogov po zraku in poletel nazaj na svojo tamarindo. "Ostanki zebre, ki so jih pustili levi," je modroval naprej; "in tako blizu zraven je poginila progasta hijena? Čudno!" Saj se je vendar izpoznal v živalstvu in dobro vedel, da se hijena nikoli ne da vjeti l6vu, katerega se tako boji in ga pri večerji opazuje le iz spoštljive daljave. In če jih tudi pride cel trop nekoliko bliže, jih zapodi besni lev nazaj in s tem zadovoljen, se vrne k mizi nazaj. Neštetokrat je opazoval take prizore raz drevo, čakajoč, če morda konečno ne preostane kaj tudi za njega. — Toda tisti dogodek mu je ostal uganjka, in naj si je še tako ubijal glavo, ni si ga znal razložiti. Slednjič pa je prišekdo sklepa, da vendar he more razvozljati vseh zago-netk na svetu, pri tem bi bil skoro zadremal, pa zdrznil se je, se napihnil, stegnil vrat, vtaknil glavo zopet nazaj med peroti — in modroval naprej. Sedečemu na kruhovcu mu pride v glavo spomin, kako je bil sedel pred daVnim časom tudi na takem drevesu v deževnem času. Pet takih drevesnih orjakov je ostalo skupaj. Bilo je to na visoki planoti med rekama Athi in Chika. Dolgo časo je imel tam svoje prenočišče in vsako noč sta prihajala tjakaj na sipino med drevjem dva že skoro dorasla povodna konja; uganjala sta raznovrstne burke, takOk da marabuju ni bilo nič dolgčas. Če ju kako noč ni bilo, je bil marabuj res nemiren, kakor bi mu nečesa nedostajalo. Če sta naslednij dan spet prišla, ju je pozdravil z glasnim klopotanjem kljuna. Polagoma je prišel na to, kje sta Hodila v vodo in kje počivata čez dan: na majhni sipini ob visokem bregu, zavarovanem s trnjem proti nevarnostim od stepe. Nekega dne se opogumi in zleti tudi sam k njima na sipino. Debelokožca sta obrnila proti njemu svoja majhna očesca, a sta ostala mirno na tleh. Vedno bolj se jim je pribli- žaval ptič in slednjič se je ponosno izpreha-jal med njima, kakor da je bilo od vedno tako. Prevzel je za nju tucli stražno službo. Marabuj vidi marsikaj, česar ne vidijo drugi. Pred dobrim letom je bil doživel, kako so ljudje razkropili celo čredo povodnih konj, jih več tudi pomorili. Res, da je palo pri tem'tudi nekaj ljudi kot žrtve smrti v naročje, toda povodnjim konjem to ni koristilo nič. — Marabuj je dobro vedel, kako nevaren je človek živalim — in tudi njemu — zato je čuval nad svojimi debelo-kožnimi prijatelji. če se mu je zdelo ozračje le količkaj nevarno, je vzletel glasno klopotajoč kvišku in se vsel na dum-palmo v bližini; povo.d-nja konja Sta prejela svarilo. Če je potem odfrčal ptič s palme v zrak v neko določeno smer, sta vedeli živali: od tam prihaja nevarnost. Kako so se pač sporazumeli? — boš morda vprašal. Ne vem ti odgovora; a tako se sporazum- lja divjak.že tisočletja po nagonu, ki ji ga je vcepil Stvarnik. Da se sporazumljajo gluhomutci, se da še umeti; saj imajo možgane kot organ razuma, ki ga živali absolutno nimajo trohice, in vendar se na neki način razgovarjajo in delajo iz obnašanja drugih živali sklepe. ( Tako je bil tudi naš marabuj rešil nekoč svojima klijentoma (varovancema) življenje. Krožil je bil ravno v sinji višavi in gledal na povodna prijatelja, ki sta ležala kot dve debeli, temni lisi na beli ploskvi; kar opazi, kako se pomiče več ljudi iz stepe naravnost proti ležiščunjegovih prijateljev-Urno se spusti doli, klopota ves razburjen s kljunom, lopne celo leno samico po debeli koži, pa zopet vzleti, napravi nekaj krogov in potem jo vbere počez proti stepi. . Debelokožca sta ga razumela, in — plumps — plumps — sta izginila v vodi, da je brizgnila visoko. Bil je že zadnji čas. Skoro v istem hipu so stali že tudi ljudje s puškami v rokah na bregu. (Dalje prih.) / Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. ^^V Chicagi in okolici. Kakor lani, bomo tudi letos pro.dajali najboljše New-yorško K^V grozdje. Dobili g.a bomo okrog 7. do 10. novembra, in sicer deset železniških vozov (10 car). Grozdje bo .prišlo direktno iz New-yorskih vinogradov. Grozdje je letos jako lepo in zrelo, tako da prekaša vse prejšna leta in tudi bode ceneje kakor je bilo lani. A^jLrjgjV železniški vozovi bodo zopet stali na Blue Island in Pauline ulici, K^LOoEi kakor so lani. Grozdje bode postavljeno vsakemu odjemalcu na dom. Priporočamo se našim rojakom in starim odjemalcem za obila naročila pridite na GREHI NEW mm WATO IMET 14th PLACE & 15th STREET med Ilacine Ave. in Morgan cesto kjer boate imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niate videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. SU.-S. Da se ustreže tudi onim, ki nimajo časa za nakup grozdja ob delavnikih, bo trg odprt tudi ob nedeljah in sicer celo sezono. Mladic & P©lacek 1334 WEST ISth STREET phone canal: 2076 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska denver, colo. naslov in imenik GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: j Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, 'folo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 7s-t St., Cleveland, Ohio. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-> nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške ( nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. j —--- « Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, w. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik JohnJ.urca, box 64, Coke-ton, W. Va., blagajnik Primož Modic. Seje se vrše vsako 1. nedeljo. Štev. 28. dr. Vijolica, Kans_. — Predsednik Anton Stoers, tajnik Joe Bohorich, R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorich. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Ponik- var, tajnica Florence Avpich, 1018 E.!z mlekarstvom, dobiva svoje 63rd St., blagajnica Mary Tomažich. g kg ya mlekQ jn smetano vgak Seje se vrse vsako drugo nedeljo v me- secu v Slovenskem j/arodnem domu, Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawa Pittsburg, tha, Utah. — Predsednik Jerry Benedict, tajnik Mike V. Gerbich, Box 426, blagajnik Mike Dekleva. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi. Kdo hoče nabaviti farmo? imenik in naslovi krajevnih za leto 1926. DRUŠTEV Z. S. Z. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Predsednik Joe Pavlakovich, tajnik Geo. Pavlakovich, 4717 Grant Street, blagajnik Frank Tanko. Vsi v ^enverju. Seje se vrše vsako drugo Sfedo v mesecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— Predsednik John Merliar, tajnik in bla-Sojnik Joseph Pritekel, 322 W. North-er» Ave Vsi v Pueblo, Colo. Seje se Vrše vsako četrto nedeljo v' mesecu v dvorani sv. Jožefa. štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Middle, Utah. — Predsednik Frank Ko-s(elec, tajnik Joseph Pcrcich, Box 288, b'agajnik Dan Radovich. Seje se vrše vsal Colo. — Predsednica Mary Grum, !ainica Josephine Maring, 4822' Wash-'nSton St., blagajnica Mary Star. Seje Se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Predsednik Joe Pillch, tajnik Silvester Shray, R. 3, Box 1004, blagaj-!% Silvester Shray. Seje se vrše vsa--drugo nedeljo v mesecu. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Ca-j^n. City, Colo. — Predsednik John .Cv'stek, tajnik John Stenovec, blagaj-nik Joseph Pavlin. Seje se vrše vsako Prvo nedeljo po 10. v mesecu. štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, £°ckvale, Colo. — Predsednik John Kambich, tajnik Jacob Zalar, Box 250, 'aRajnik Jacob Zalar. Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesecu. štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-flcld, Utah. — Predsednik Blaž Pauč-luk. tajnik John Pasich, Box 53„ blagajnik John Gorišek. Seje se vrše vsa-0 tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Terlep, t;|Jnik Anton Lesjak, Box 118, blagaj-Anton Lesjak. Seje se vrše vsako rl!??o nedeljo v mesecu. Stcv. 14. dr. Sloga Slovencev, Hel-Cer. Utah. — Predsednik Marko Hor-J'"lt,. tajnik August Topolovec ,Box 105, laKajnik Marko Petrich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. ^Stev. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. Predsednik Geo. Badovinac, tajnik l*rank Pance, R. R. 1, Box 33, blatnik Balich Nick. Seje se vrše vsako r|io nedeljo v mesecu. Stev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Puerto, Colo. — Predsednik Frank Glach, »ajrnk Anton Rupar, 408 E. Messa blagajnik John Butkovich. Vsi Pueblo. Seje se vrše vsako drugo cdo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Stev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frede- rick, Colo. — Predsednik John Major, tajnik Anton Sliuklje, RFD. 1, Box 49. blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Colo. — Predsednica Julia Blktnik, tajnica Zalia Drobnich, 410 W. 3rd St., blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Predsednik Jacob- Kunstelj, tajnik Frank Strbenk, Box 707, blagajnik Ffank Strbenk. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik Geo. Korlan, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Joseph A. Smith. Seje se vrše vsakega 5. v mesecu. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Aupich, tajnik Joe Ponikvar, 1011 E. 64th St., blagajnik Mike Svete. Seje se vrše vsakega 18. v mesecu v Narodnem domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik John Škufca, tajnik Anton Gaber, 528 W. 2nd St., Pod naslovom "Selecting a nom življenja, s tržnimi prilikami itd. Za eno leto pa bo zlahka raavidel, da-li se mu izplača naseliti se v dotični pokrajini in si kupiti lastno farmo. Koliko kapitala je treba? Pri investiranju kapitala v farmarstvo si mora človek staviti to poglavitno vprašanje: Kako velikega farmskega podjetja naj se lotim z denarjem in krediti, ki jih imam na razpolago? Jako važno je, da se investirani kapital razdeli v pravilnem razmerju med vse postavke farmarstva: zemljo, farm" (Izbiranje farme) je federalni poljedelski department izdal ilustrirano brošurico (Farmer's Bulletin No. 1088), ki bi morala biti v rokah vsakogar, ki namerava kupiti ali vzeti v najem kako farmo. Tudi izmed naših rojakov, jih je jako mnogo, katere srce sili iz indu-strijalnega mesta nazaj na deželo. Mnogo jih je že poskusilo z uspehom, mnogo jih se pa je pri tem tudi opeklo, in to zlasti vsled nepoznavanja razmer in potrebnih predpogojev. Za to toplo priporočamo to brošurico vsem onim,' ki hočejo kupiti farmo. Treba le pisati po njo na U. S. Department of Agriculture, Washington, D. C. Tukaj pa navajamo nekoliko splošno zanimivih navodil iz te bro-šurice. Kupiti ali najemati? Ako človek, ki živi v mestu, kupuje farmo, on je v istem položaju kot farmar, ki bi se preselil v mesto. V obeh slučajih mora človek', ki nima izkušnje in navodil, drago plačati za to šolo. Uspešno farmanje ni lahka stvar. Treba nekoliko izkuš- mesec. Zato za mlekarsko farmo treba začetkoma manj gotovine za tekoče stroške; kjer pa je farmar odvisen od žetve, tam treba imeti več gotovine, kajti mora tem dalje čakati na svoj dohodek. Ako kupovalec farme ima na razpolago $5000 v gotovini, on more investirati svoj kapital približno na sledeči način: Izbere si farmo, ki stane brez živine $8500; $6000 izmed teh lahko ostane kot prva hipoteka (mortgage). Preostane mu torej $2500 za opremo in tekoče stroške. Od teh naj $600 potroši za stroje in orodje, $1200 za k o« je in drugo živino, $300 za krmo in zaloge in $400 naj si prihrani za tekoče stroške. To sp seveda le približni podatki, kajti razlikujejo Se po značaju kupljene farme. En človek sam ne zadostuje za obdelovan je» Celo na malih farmah se stalno pojavljajo okolščine, ko tre- tekoče stroške. Začetniki navadno delajo pogrešek, da preveč investirajo v poslopja. Marsikatera "modelna" farma s krasno hišo in novo pobarvanimi hlevi, ali s pomanjkljivimi o-rodji in slabo prstjo je bila nabavljena od začetnika, pa se je kasneje pokazalo, da se ni izplačala. V splošnem farmar-stvu, kjer se farmar peča z raznimi panogami poljedelstva, vštevši glavne poljedelske produkte, mlekarstvo, prašiče in drugo živino, bodo njive in stavbe vporabile 70 do 80 od-nje v poslovodstvu, živinoreji stotkov ysega vložen€ga denar_ ja. Na farmah, ki se pečajo po- treba imeti osnovne pojme rasti rastlin, o živinoreji in rodovitnosti prsti. Treba časa in mnogo truda, da človek pridobi potrebno izkušnjo na svoji lastni farmi. Stane mnogo manj za začetnika, ako si pridobi poprej nekoliko izkušnje s tem, živino, orodja in gotovino za ,.ba vsaj dveh ljudi za delo. Ne- ikdo mora n. pr. iti v mesto po razne nakupe, dočim mora drugi ostati na njivi. Mnogi opravki, kot n. pr. kasitev, zahtevajo delo dveh ljudi. Človek v splošnem farmarstvu ne more brez pomoči obdelovati zadosti zemlje, da bi imel vso korist iz svojih konj in stroj,ev. Tipična a-meriška farma, splošno rečenp, nudi delo farmarju in enemu pomočniku. V mnogih slučajih ta dodatni pomočnik mora biti farmarjev sin, žena ali hči,. Nakatere važne cico'nosti ob nakupu farme. Kdor lioče kupiti farmo, mora pred vsem vpoštevati daljavo od farme do najbližje posta-vkrcanje pridelkov, dalja- glavitno z zelenjadarstvom, sa-djerejo, žitom in bombažom, se bo za nepremičnine smelo vpo- ."le za . rabiti morda 90 odst. vse in- vo do tržišča in do šol, značaj vesticije. Gotovina, ki je po-jokoli.ee in kakovost prsti. Ni trebna za poslovne stroške, je glavna stvar, koliko znaša različna: od 1 do 3 odsto skup- skupna površina kupljene zem- blagajnilc John Horvat" Seje se vrše i da dela nekaj časa za drugega ne investicije, kajti ta znesek je lje, marveč koliko te zemlje se vsako 3. nedeljo v mesecu. farmarja ali kot najemnik zla-,y giavnem odvi&er, od načina,'da vporabljati. 250 akrov zem- 1 - „ Im «> -»-» lin rivxnln /*n lrt 7 ' .1 1. /s In -In tTrtXinO Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, tajnik Joe Alich, Box 32, bla sti, ako ima na razpolago le malo kapitala in se hoče posve- gajnik Joe Alich. Seje se vrše vsako titi poljedelstvu kot edinemu vi-tretjo nedeljo v mesecu pri Joe AlScIut j svojega zaslužka. Začeti kotna John Majdiccvem posestvu ob 2. | uri popoldan. kako farmar prejema svoje let- tfe, od katerih je večina tako-'ne dohodke. Farmar, ki se bavi rekoč neporabna vsled mocvir- Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Jacob Melle, tajnik Frank Zorman, Box 193, blagajnik Louis Rudolph. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. najemnik je tudi dobro za to, ker na tak način ima človek priliko spoznati se z vrsto polje- | delstva, prevladujočo v dotič- ! nem okraju, s tamošnjim nači- j NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni^ za vedno zatisml svoje trudne oči, moj ljubljeni soprog in skrbni oče Jmepb Weg v starosti 33 let. Umrl je 23. avgusta. Rojen je bil v vas. Um, 7. okraj Sv. Križ na Dolenjskem. V Ameriki je bival 16 let V s.arem kraju zapušča stariše, brata in dve sestri, enega brata pa tukaj. Sprevod se je vršil dne 26. avgusta iz hiše žalosti v slovensko cerkev Sv. Roka ob 9. uri s sv. mašo, ki jo je daroval č. g. župnik Frančišek Saloven in pokojnega tudi spremljal na pokopališče sv. Vincenca. Prav lepa hvala vsem tistim, ki so ranjega obiskali ko je ležal na mrtvaškem odrti, tudi vsem, ki so darovali vence in se udeležili sprevoda. Hvala tudi tistim, ki so me tolažili v urah preizkušnje. Hvala tudi mojemu svaku Antonu Vegcl za vse kar je storil ob času smrti pokojnega Josipa, ki je bil dober soprog in oče, tudi tujerodci so ga spoštovali. Pokojni je bil član N. H. Z. ?tv. 460 Dr. Sv. Marka in v La Salle County Relief Association. Hvala tudi za hitro izplačanje posmrtnine. Ti pa dragi Josip, nepczabljcn boš pri nas, lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Spavaj v miru! Žalujoči ostali: MRS. JOHANA VEGEL, soproga; JENNIE, hči; JOSEPH, sin; ANTON VEGEL, brat La Salle, 111., 15. septembra, 1926. , New- v Grozdje v državi Newi York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo razpošiljati. Kakovost grozdja je letos najboljša in, kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru nobeno grozdje ne "bita." Tudi čisti se najhitreje ih najlažje. Sedaj je cena razmeroma zelo nizka in, ako si sploh mislite napraviti kaj grozdnega soka, je v Vašem interesu, da si naročite eno ali več kar. SEDAJ JE ČAS ZA NAROČITEV. Naročila in druge dopise pošljite na Jugoslav-American Corp. 455 W. 22nd STREET, NEW YORK CITY, N. Y. ija ali kamenja, je mnogo manj |vrednih nego 90 akrov, od katerih se vsa zemlja lahko rabi za kako svrho. Stanje prsti je Ijako važna stvar, na katero treba jako paziti. Zaloga vode je druga važna okolnost. Ako se farmar peča z živinorejo, treba paziti, da je zadosti vode na razpolago tudi I v mesecih poletne suše. Težko ije dobivati vodo iz rek ali pa j goniti živino na dolge daljave za napajanje. Voda na paši v zadostni količini za živino je dragocena vrlina v&ake farme. Treba ugotoviti dalje, da-li obstojajo prilike za koristonoa-no obdelovanje v gotovem obsegu. Zemlja, stavbe in oprteme imajo ekonomično vrednost le tedaj, ako se lahko vporabljajo v produktivne svrhe. Dobiček mora biti zadosten, ne le da pokrije tekoče stroške, marveč tudi, da se plačajo takse, obresti itd., in tudi da nekaj ostane za postopno zboljšanje in razvoj farmskega podjetja. Dostikrat prodajalec nima na razpolago podatkov o natančnih dohodkih in stroških za razne pridelke, ali kupovatelj naj se vendarle potrudi ugotoviti vse te okolno-sti. Informacije za kupovalce. V raznih državah obstojajo posebni uradi, ki pomagajo o-nim, ki nameravajo kupiti si farmo. California in South Dakota imata takozvane "land settlement boards," V državi Wisconsin daje priseljeniški ravnatelj državnega poljedelskega departmenta nasvete o-nim, ki se hočejo kot farmarji naseliti v državi Wisconsin. V mnogih državah so državni poljedelski uradi izdali sezname farm na prodaj in opis poljedelskih razmer. Department of Farms and Market države New York je v zadnjih letih izda; vsako leto seznam farm na pro-Jdaj in najem. Poljedelske po-skuševalnice raznih držav iz'da-! jajo brošurice in poročila o prsti in nekatere dajejo tudi nasvete kupovalcem. -o- Tudi napačno razumel. Prvi (poročen eno leto in nezadovoljen) : Kako je kaj: tvoja žena? Drugi (poročen tri mesece in zadovoljen): O, ona je angel. Prvi: Srečen si, moja pa še živi. MALI OGLASI. hiše in lote. ■ i - 1 1 ■■ 82 AKR. ob cesti blizu šole, dobri trg. H. l. Root, Krendall, Mich. Ud. -- ■___29-č do č BUNGALOW, 4 sobe, vel. pore t mrežami; garaža za 2 kari, lota 60x 165, 7 bik. do postaje. Takoj za dobiti. 250 Columbus Ave., Elmhurst, 111. 53-s,t,sr AKO IMATE DENAR, vas čaka u-godna prilika za nakup Bungalow 5 sob, 8334 CrandOn Ave. in 10811 Ave. G. Ne morem zdržati obeh, pri-moran enega prodati. Paulson, 8334 Crandon Ave. 73-t,sr,č PRIMORAN PRODATI 2 nadst. hišo po 5 sob za nizko ceno. Materija! je najboljši, zidal za sebe, stanovanje se odda, lepi dohodki. 1822 Clarence Ave. Ph. 2772 W. $3000 takoj, ostalo obroke. 75-t,sr,č BUNGALOW, calastone, 5 sob, furnace, garaža. 3612 N. Central Park Ave. Ph. Irving 8510. 76-t,sr,č H ISA 7 sob, zid. 2938 Fillmore St. Ph. Van Buren 2364. 54-s do S ugodna prilika. GROCERY MEAT MARKET najboljši prostor za mesarja, prodia radi bolezni. 609 Milwaukee Ave. 40 p do p BARBER SHOP 5 stolov, 326 S. Hal-sted St. Ph. Haymarket 5185. 26-č do č PATENT & DIES proda za kuhinjsko posodo, da se jed ne prismodi. Cena $2000. Gust Nordstrom, 2548 W. 39th Place. 37-č do č SHOE REPAIR SHOP in poslopje, lota in stroji. Dobra kupčija v Iowa, mesto 2500 prebivalcev. Takoj je treba $2500. Box 98, American Slovenec Daily, 117 N. Dearborn St. 63-s do s MILK BUSINESS in trgovina, dobra kupčija. Stroji istotans, renta ali proda. 6150- S. Sangamon St, _________________79-t,sr,č DELICATESSEN takoj pcoda. Vzrok smrt gospodarja. 451 W. 79'th St. Ph. Triansle 3690. 74-t,sr,č BAKERY takoj proda; za zalogo gotovino, ostalo lahka odplačila. Quality Bakery,. Mazomanie, Wis. 69-t do t f^a rme na prodaj 80 AKR. v južnem delu Michigan 65 akr. Cullwater sadpvnik, skedenj, hiša dobra. Zvečer vprašajte. Bryan 4842 S. Racine Ave. 51 ? ao p 10 AKROV FARME. Gratict County, Mich.,, poldrugo miljo postaja, mala hiša, ob cesti, za ga-solin postajo in vrtnarstvo. Radi slabega'zdravja proda za $1200. Tudi poslopja v Muskegon. Olden, 1625 Beidiler St., Muskegou, Mich. 61-sdoa FINA FARMA, M ATT AW AN, Mich 100 akr. farma in vinograd, Hiša, mlin na veter, silo, skedenj, elektrika, dohodki od grozdja $6000. Lastnik v bolnišnici, proda ali zamenja za hišo v Chicagi. Walter Fulton, 8217 South Halsted St. 60-s,t,sr .(viHM>iiutiniim).n:intm.infiuMiiaiminn.wiiimn-.Tir.miiniu)iuuiiinim. Za stari kraj. Zima se bliža in z mrazom naraščajo potrebe in trpljenj'.-. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več kakor podvojite. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikanci? Denarne pošiljatve so najboljša podpora \n darila. Naša banka ima lastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in zanesljivo, po pošti ali brzojavjio, ter po nizkih cenah. Mi tudi dolarje izplačujemo »v Jugoslaviji. Denar iz starega kraja imajo mnogi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od privatnikov, od sodnije itd. ' Mi imamo v teh zadevah številne izkušnje in zato vsakomur lahko- ustre-žemo. Notarske in odvetniške posle oskrbimo mi tako za tukaj, kakor tudi starem kraju. Pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice itd. lahko dobite pri nas. Ako rabite- v starem kraju zanesljivo in točno odvetniško pomoč, Vam jo lahko oskrbimo. Osebe iz starega kraja mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim je vstop po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washington in rse, kar spada zraven. Skupno potovanje za Božič v stari kraj priredimo na 4. dec. t. 1. na francoskem parniku "Paris." Potnike bo spremljal uradnik družbe. Potniki naj se prigla.se čim prej, zlasti ncdržavljaui, da jim preskrbimo pred odhodom dovoljenja za povrnitev v Ameriko. Ako želite potovati pred omenjenim datumom, nam pišite po vozni red. Mi zastopamo vse linije i« zato lahko u-strežemo. Vse dopise o teli zadevah naslovite na banko zakrajšek & ČEŠARK 455 West 42nd Street, New York, N. Y. 173 AKR. alfalfa farma, cementna cesta, plin, 60 ak. gozda in paše. Marengo 3 in pol milje, 2000 prebivalcev. $135.00 za after. F.. H. Sears, Marengo, 111. 68-t d-o t FARME po $20.00' do $50.00 za aker. Cannery in tovarna za sir, dve železnici poleg. Ne zamudite prilike. M. I.oveday, East Jordan, Mich. 67-t,sr,č 320 AKR. N. F.. P,vers, Colo., takoj $320.00. ostaio na odplačilo. 701 S. Emerson, Denver, Colo, 66-t,sr,č POHIŠTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO RAZLIČNO nizka cena. 3716 Belleplaine Ave. 3rd fl. 33-č do č POHIŠTVO za 4 sobe. 2309 Wilson Ave. 57-s,t,sr POHIŠTVO za več sob, tudi viktro-la, ogledala, nizka cena. 5040 North Ridge way Ave. 1st. 55-s,t,sr STORE, GENERAL MERCHANDISE, vel. zaloga, pol bik. do "L." E. G. E. 7525 N. Paulina St. 58-s,t,sr DAVENPORT in stoli v dobrem stanju, $90.00. 6332 Magnolia Ave. 1st West. Ph. Sheldrake 2251. 70-t,sr,= COMBINATION STOVE, Garland. 10024 Forest Ave. 72-t,sr,č ŽENSKE IN DEKLETA dobijo stalno delo, dobra plača. Ure od 8. a. m. do 4. p. m. Clearing postaja, 6558 So. Austin St. 1 blok do Crooks Terminal Warehouse, Minor Wal-ton Bean Co._ 25-č do č Louis stritar" m priporoča rojakom s« naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pobi« itve ob ča»u selitev in ka* ■pada v to stroko. Pokličite m« po telefona 1 2613 W. 21 st Plaxsm CHICAGO, ILL. Vhon*: Roosevelt 8221. iivumirmHii'juu) Merchants, "Amerikanski beat results! advertising in Slovenec," gel Najstarejši trgovec f ▼ Chicngl jo 2000 bj.up jslanq ave„ qhic&go Phone; Canal 1614. 9 K^^ Trgovina vsakovrstno železniaa ejektri&ie pofraNEitvn. oU-npye cevi, avt;o potrebščine, železni material ea vsakomtae „ _ stavbe. - 1500 RAZNIH PREDMETOV V UMl ff\ NALOGU i 8 /1 Blago dovajamo na dom, Začnite tr- etffljfej govati « imni in ostali bost« aaS »talni aji- jemalec. 4 x Uaž* «3 <*juju« V n«fn! POZOR! CITAJ TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, po-strežba in točnost. Društva, organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato, ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradna potrebščine. MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, naj* za cene vprašajte predno oddaste svoje delo drugam. NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sedem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost! PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jezikov. Vsem se priporočamo * 0 Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. L&x! TfflHrN 80 ,Pr,Pdčane, da dokljo pri mani .-m.. najboljSe, najčistejše in najcenejšo //m w meso in groceruo i^iSr^s^ V zalogi imam vedno .vsake vrste r^Š^or sveže ali suho prokajeoo meso ter j^p- - vse predmete, ki spadajp v mesar- 1 sko is grocerijsko obrt. JOHN N. PA8DERTZ cor. center & hutchius 8ts-, jqupt. ill. Chicago Telefon 2917. ASISI V NEDELJO DNE 3. OKTOBRA, to je prvo nedeljo v oktobru bo slovesno blagoslovljen je ZVONA cerkvice slovensko-hrvatskih šolskih sester v Lemon-tu na gričku Asisi. Sv. maša bo ob 10. uri navadni (Standard) čas. Blagoslovi jen je zvona pa bo popoldne ob 2. uri. Za vse bo preskrbljeno. > • v ', V' ^ Rojaki iz Chicage, So. Chioage, Jolieta in drugih naselbin so prav prijazno povabljeni, da nas na ta dan obiščejo na našem prijaznem gričku Asisi in prisostvujejo slovesnosti blagoslovljen ju našega zvona. ŠOLSKE SESTRE NA GRlCU ASISI. Lemont. 111. ROJAKOM V CLEVELANDU naznanjam, da sem prevzel knjigarno Mr. Frank Kurnika. Obenem sem prevzel s tem glavno zastopništvo za Cleveland za lista "Amer. Slovenec" in "Ave Maria." V moji knjigarni imate na izbiro vse knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Prejel sem tudi mojo knjigo "Štiri leta v ruskem ujetništvu," katero rojakom vsled nje velezanimive-vsebine posebno priporočam. — Obenem se priporočam vsem naročnikom Am. enca in Ave Maria v naklonjenost. Vsem bom skušal po-streči vsikdar kar najboljše. Knjige oddajam- proti primerni odškodnini tudi na posodo. JOSIP GRDINA, Zastopnik "Amer. Slovenca" 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. o- NE ČAKAJ, da pride kde po naročnino v hišo; ako ti je po tekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. ROJAKI V SO. CHICAGO ali SE ne veste da ima JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino tn vse kar slovenska gospodinja potrebuje? j^Ji?« 1;J JSaStiSi Vpeas se priporoča v poset! Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite all kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA. <*217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. DR. T F. KONOPA ZBRAV?£bSZ*Q ™ X ŽARKI. Zdravi vse boloeoi hitre ia uspešni Stfet&list za zdravljenje vse molkih/ženskih ia otroftdk bfllezyi. 1520 W. Division St, vogaj MUvwki* ave. 1 Dickioa St, Chicago, IIL Pho. Armitage 6149. — Slovenec^1 % "XMERIKXN5KI SLOVENEC' ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA NA GRIČ Tmnnr.'un»n;iiiinmiMKiirmiimmnnn»mniim^ Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. Prždhe prihodnjo nedeljo OlKllllllllllllllllllllllllllllOnilM m Zdaj bo vsakemu jasno, da so vse te vojne novice pri meni šle skozi eno uho noter, pri drugem pa ven. Med delom sem si vedno predstavljal Katarinino veselje. Pet mesecev sem: imel pred očmi samo ta prizor. Videl sem v duhu obraz, ki ga bo naredila ob prejemu mojega daru, in vprašal sem se: "Kaj neki poreče". Kmalu sem se domislil, da poreče: "Jože, kaj pa misliš? To je prelepo zame. . . Ne, ne. . take lepe ure ne morem sprejeti!" Potem jo prisilim, vtaknem uro v žep njenega predpasnika, rekoč: "Kaj še, Katarina. . ali bi me rada užalila?" Izprevidel sem, da bi rada imela darilo in da pravi vse to, češ, da odklanja darilo. — Potem sem si zopet predstavljal rdečico na njenem obrazu. Dvignila je roki in zaklicala: "O Bog! Jože, zdaj vidim, da me imaš res rad!" In poljubila me je s solznimi očmi. Jako sem bil zadovoljen. Teta Marjeta je odobravala vse to. Skratka, sto in sto takih misli mi je rojilo po glavi in zvečer sem mislil, v postelji ležeč: "Pa ga ni srečnejšega človeka od tebe, Jože! Katarini lahko za denar, ki si ga sam zaslužil, podariš nekaj posebnega. In gotovo tudi ona nekaj pripravlja z,a tvoj rojstni dan, saj misli samo nate. Oba sta srečna in ko bosta poročena, pojde vse še bolj po sreči." Take misli so me ganile; še nikdar nisem čutil takega zadoščenja. Med tem, ko sem tako delal naprej in mislil samo na svoje' veselje, je prišla zima — prej nego po navadi, že v začetku novembra. Začela se ni s snegom, marveč s suhim mrazom in hudo slano. V nekaterih dneh je popadalo z drevja vse listje, zemlj.a je postala trda kot kamen, in vse, opeka na strehi, tlak, stekla v oknih, vse je bilo pokrito s slano. Kako smo morali kuriti to leto, da. smo mrazu zabranili, da ni pritiskal pri razpokah in luknjah! Ako so bila vrata odprta samo eno minuto, je ušla ven vsa gorkota. Drva so prasketala in pokala v peči, gorela so kot slama in dimniki so dobro vlekli. Vsako jutro sem stekla izložbinega okna urno umil z vodo, a komaj sem zopet zaprl okno, jih je znova pokril led. Zunaj so ljudje tekali mimo z rokami v žepih in z nosom za ovratnikom, hrkajoči in kašljajoči. Nikdo ni postajal in hitro so zapirali hišna vrata. Ne vem, kam so se poskrili vrabci, so li še živeli ali zmrznili, a po dimnikih niti eden ni več čivkal. Razen budnicp in mirozova v bbeh vojašnicah noben hrup ni motil miru. Kadar so drva v peči močno prasketala, je gospod Gulden naenkrat prenehal z delom, opazoval za hip ledena stekla in vzkliknil: "Ubogi naši vojaki! Ubogi naši vojaki!" To je rekel s tako žalostnim glasom, da se mi je srce skrčilo v prsih in sem nru odgovoril: "Gospod Gulden, saj morajo vendar sedaj biti že na Poljskem v dobrih vojašnicah. Tega si pač ni mogoče misliti, da bi ljudje mo- gli prenašati tak strašen mraz." "Tak mraz!" je odgovoril. "Da, mraz je pri nas, zelo mraz, ker prihaja z vetrovi z gora — a kaj je ta mraz v primeri z mrazom na severu, na Ruskem in na Poljskem? Bog daj, da so še o pravem času odrinili! Moj Bog, moj Bog! Kako veliko odgovornost imajo tisti, ki vladajo ljudi!" Potem je molčal, jaz pa sem po cele ure mislil na to, kar mi je rekel. Predstavljal sem si naše vojake na maršu, kako so tekali, da so se ogreli. Vedno pa so se moje misli vračale h Katarini. Od takrat sem večkrat mislil na to, da človeka, (ako je srečen, malo gane tuja nesreča, posebno v mladosti, ko eo strasti hujše .in manjka izkušnje in vsled tega tudi vere v veliko bedo. Po mrazu je padlo toliko snega, da kurirji na cesti z Vier-Winden niso mogli naprej. Ze sem se bal, da rojstni dan ne bpm mpgel h Katarini, a dve kompanij! peščev sta z lopatami napravili vozno pot v zmrzlem enegu, Katarinin rojstni dan se je med tem bližal dan za dnevom In moja sreča je rastla, Tistih' 35 frankov sem že Imel skupaj, a vedel nisem, kako bi gospodu Guldenu povedal, da sem sam 'kupec za uro. Najrajšf bi bil vse prikril, nerad bi bil govoril o tem. Tisti dan pred godom ,zvečer med 6. in 7. uro, ko sva molče delala pri svetiljki, pa sem se slednjič odločil in rekel: "Gotovo se spominjate, gospod Gulden, da sem z vami govoril o kupcu za majp srebrno uro?" "Da, Jože," je odgovoril, ne da bi se dal moliti, "a dozdaj ga še ni bilo ponjo." "Kupec sem jaz sam, gospod Gulden." Vstal je ves osupel. Vz*l sem 35 frankov iz žepa in jih položil na mizo. On me Je pogledal. "Saj ta ura ni zate, Jože," je rekel, "Zate bi bila močna ura, ki napolni žep — ura, ki kaž\ sekunde. Te male .stvarce so samo za ženske." Nisem vedel, kaj bi odgovoril. Gospod Gulden je nekaj časa premišljeval, potem pa se je posmejaj. i "Aha, že vem," je reke}, "Zdaj razumem — jutri je Katarinin god. Zato torej delaš noč in dan! Tu imaš denar nazaj, nočem- ga." Ves sem bil zmešan. "Gospod Gulden," sem rekel nazadnje, "zelo sem vam hvaležen, a ura je za Katarino in največje veselje mi dela to, da sem Jo pošteno zaslužil. Užalili bi me, ako. bi odklonili denar — rajši bi ne vzej ure." Nič več ni rekel in vzel tistih 35 frankov. Potem je odprl svoj predal, izbral lepo jekleno verižico z dvema ključema od pozlačenega srebra ter nanjo obesil uro. Potem je vse skupaj položil v škatlico s trakovi od rdeče svile. To je storil počasi, a globoko ganjen'. Slednjič mi je podal škatlico.