S3 18 PS Dogodki iz svetniškega življenja. %gy f ' Sv. Ignaclj O sv. Ignaciju, ki je JJbL f bil prvi jezuil, začetnik jezuitov, ste go- 4wKi tovo že kaj slišali. Živel je pa še 15 sto jHHEf i let popre; neki drugi svelnik, ki mu ^BKfflj je bilo tudi ime Ignacij in je bil zelo mUa^ imenitcn in slaven mož. ^HH^K3 Ko je Jezus po svoji domači de- ™ '*^-^j želi hodil okrog in učil, je bil Ignacij še majhen deček. Nekega dne so se apostoli prepirali, kateri bode več|i v nebeškem kraljestvu. Jezus pa pokliče blizu stoječega otročifa in ga postavi med- nje ter reče: nAko se ne izpokorite in ne boste kot ta-le olrok, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor je ponižen kot la otrok, bo največji v nebeškem kra- Ijcstvu." In ta sreLni ottočiček, ki ga jc Jezus posiavil aposlolom za zgled, je bil sv. Ignacij, Cigar god se obllaja 1. februarja. O, golovo ni mogel nikdar več pozabiti tega srečnega trenutka, ko je kot malo dete iako blizo zrl v premilo obličje našega Gospoda. Po Kristusovem vnebohodu je veliko občeval z aposlcli. Zlasli mu je bil učitelj sv. Janez evangelisl, ki ga je zvesio posnemal sveli mladenič. Ko je od-raslel, je bil posvečen v mašnika in tudi v škofa. Izročena mu je bila škofija v Anliohiji, kjer je bil prvi škof prvak apostolov, sv. Peter. V tem meslu so se verniki najprej imenovali krisljani. Šiirideset lt?[ je srečno viadal svojo škofijo. Prisrčna je bila ljiibezen med višjitn pasiirjem in dobrimi ovčicami. Takrat še ni bilo veliko kristjanov, a ti, ki so bili, so bili izvrsini Zapisano je o njih hvalno izpričevalo: »Kolikor vernikov, toliko svetnikov!" Prihrulo pa je hudo preganjanje krisljanov, že tretje v rimskem cesarstvu. Najhujše zadene škofa. Obsodba se glasi: .Vojaki naj lgnac;ja odpeljcjo v Rim, da bo divjim zverem v hrano in Ijudstvu v razve-seljevanje." Dolgo in silno mučno je bilo potovanje po morju in po suhem. Uklenjenrga škofa je stražilo 10 SI 19 CS ^^ vojakov, ki so se zelo surovo obnašali. Tolažba pa sta bila svetemu mučencu dva spremljevalca dijakona in pa kristjani, ki so povsod, kjer se je ladja ustavila, hileli pozdravljat in ga prosit blagoslova. Posebno prisrčen je bil obisk pri nekdanjem součencu škofu Polikarpu v Smirni. Jokaje so povsod poslušali verniki zadnje nauke vzvišenega mučenca. Da bi pa izkoristil še zadnje Irenulke. je napisal v razne kraje sedem listov, ki so še zdaj dragocen spomin mišljenja in življenja iz prvih časov krščanstva. V Rimu odvedejo Ignacija v gledališče Kolosej. Svetnik poklekne in moli z razprlimi rokami. Divje izslradane zveri planejo iz zaprtije — v malo trenutkih je dokončan slavni boj — osemdesetletni starCek izroči svojo sveto dušo Jezusu, ki ga je nekdaj objemal in blagoslavljal kot malega dečka. * * j k3$) | Sw. Apolonlja je živela ob času I ifilwif Pre?aniania v Aleksandriji v Afriki in je 9Br* bila hči premožnih slaršev. Pa posvetno Wfw bogastvo je ni mikalo, skrbela je le za A '|i dušno lepoto. Ker je bila v bogoljubnosti l^^vEŠ^ ' P°P°Inoma utriena, je ostala stanovitna gpjL|a|§i3|y tudi ob najhujšem preganjanju. *W^^^^M Sodnik ji zapove, naj se odpove sv. veri. Apolonija junaško odgovori: ^Raje umreti kot grešitil" In ko jo sihjo, naj prekolne Boga, odvrne: »Doklcr živim, bom hvaMa in slavila svojega Bojfa." T* besede tako zelo razjeze mučitelje da jo po čeljustih bijejo in s kleščami porujejo vse zobe. Ko je pa še ne umore take muke, jo sežgo na grmadi. Slika ?e kot dcvica, ki dr2i v roki klešče, včasih tudi zob. Zapomni si dvojen nauk: Kadar te zobje hudo bole, se spomni bolečin sv. Apolonije in bodi po-trpeJliiv; smeš jo pa tudi prostti za pomoč, ker je posebna pomočnica zoper zobobol. » * 2' SI 20 VS f IfeCU | Sv. EvUHja je zlasti zato posebno JgjgR sloveča med muCenicami, ker je bila mu-BFfl™lj 'ena ie v než"' dobi, stara šele '2 let, mnfif 'n zal0' ^er 'c morala prestati nenavadno ¦ SJ' | veliko hudih muk. gfJJ RpKi Dasi -e ^^0 mlada, je imela vendar BSeLJl^" toliko poguma, da je šla naravnost k ob-"^^™** • laslniku Dacijanu, ki je takrat (leta 304.) preganjal krisljane na Španskern, ter mu očilala njegovo nečloveško ravnanje. Oblastnik jo hoče izlepi prido-biti in pregovorili, da bi darovala malikom; a mlada junakinja se ne da prcgovoriti. Potlej pa jo ukaže pretepuli z bičem in grCavimi palicam ; na tezavnico jo zapove dejati, žgati jo ob straneh in z železnimi grebcni Irgati meso z nje; odstrižejo ji las<_ in jo za-sramovaje vlačijo po mestu. Evlalija vse voljno trpt in hvali Boga, Slednjič zakurijo okrog nje. Vroči pla-meni jo obdajajo in segajo že čez glavo. Evlalija od-pjra usta in vleče plamene vase, ker srčno želi, da bi bila že skoro združena s svojim Zveličarjem v nebesih. Tudi s križem so jo mučilt. Zato ima na sliki tudi križ poleg sebe. ¦