URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 11 Ljubljana, 3. aprila 1969 Cena 1,50 dinarja Let« XXVI VSEBINA: 83. Zakon o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij. 84. Zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij. 85. Zakon o spremembi zakona o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij. 86. Zakon o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi. 87. Zakon o pravosodnem izpitu. 88. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. 89. Odlok o spremembi odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Infekcijske klinike v Ljubljani. 90. Odlok o razrešitvi republiškega sekretarja za urbanizem in o Imenovanju vršilca dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem, 91. Odlok o razrešitvi in izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. 92. Odlok o razrešitvi in izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. 93. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1969. 94. Tehnično navodilo za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture, socialnega varstva ter organizacij s področja športa. AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 95. Seznam kandidatov za republiški zbor Skupščine SR Slovenije. PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN: 63. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje novega šolskega objekta v Starem trgu (Cerknica). 64. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku (Logatec). 85. Odlok u spremembi odloka o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Logatec. 06. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) za leto 1969 (Logatecl. 87. Odlok o ugotovitvi naj višjih in poprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1969 v občini Logatec. 68. Odlok o oblikovanju sredstev za financiranje vzgoje in Izobraževanja v občini Logatec za leto 1969. 69. Sklep o določitvi dneva volitev v zbor delovnih skupnosti za odbornike, ki Jih volijo kmetje (Logatec). SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 70. Sklep o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav (Splošna vodna skupnost Ljubljanica— Sava) ' 83. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij Razglaša se zakon o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 28. marca 1969. St 30-39/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher L r. ZAKON o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij 1. člen Delovne organizacije s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture, socialnega varstva ter or-ganizacije s področja športa (v nadaljnjem besedilu: organizacije) opravijo revalorizacijo sredstev, ki so bila nabavljena do 31. decembra 1966, in sicer po stanju na dan 31. decembra 1968 —~—~ 2. člen Ce ni s tem zakonom drugače določeno, se pri revalorizaciji sredstev organizacij iz prejšnjega člena glede koeficientov in drugih meril ter postopka ustrezno uporabljajo določbe zakona o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 29-365/66) ter določbe zakona o koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 47-565/66). 3. člen Za revalorizacijo sredstev, ki so bila pridobljena (zgrajena, nabavljena, uvožena, zasajena) v letih 1953 do 1966, uporabijo organizacije glede na skupino sredstev in glede na leto, ko so bila pridobljena, naslednje koeficiente: 1953 1954 1955 1956 1857 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965/1 1965/2 1966 i. za revalorizacijo gradbenih objektov: G-l 2,26 2,25 2,14 2,08 2,00 1,91 1,84 1,67 1,61 1,55 1,49 1,32 1,13 1,00 1,00 G-2 2,59 2,43 2,26 2,17 2,12 2,06 1,98 1,70 1,63 1,56 1,53 1,28 1,06 1,00 1,00 G-3 2,27 2,19 2,07 1,98 1,94 1,90 1,78 1,70 1,66 1,62 1,45 1,36 1,24 1,00 1,00 G-4 2,41 2,39 2,31 2,21 2,13 2,03 1,96 1,78 1,72 1,65 1,58 1,39 1,18 1,00 1,00 G-5 2,06 2,06 2,06 2,04 2,04 2,01 1,89 1,76 1,60 1,56 1,47 1,36 1,14 1,00 1,00 G-6 2,38 2,36 2,25 2,18 2,10 2,00 1,94 1,76 1,70 1,63 1,58 1,33 1,11 1,00 i,00 G-7 2,53 2,52 2,36 2,28 2,18 2,07 2,01 1,82 1,76 1,70 1,62 1,43 1,15 1,00 1,00 G-8 2,63 2,61 2,48 2,41 2,32 2,21 2,14 1,94 1,87 1,80 1,59 1,44 1,25 1.00 1,00 G-9 2,54 2,54 2,54 2,40 2,40 2,29 2,18 1,99 1,89 1,79 1,71 1,41 1,15 1.00 1,00 G-1U 2,61 2,61 2,61 2,47 2,47 2,36 2,24 2,04 1,94 1,84 1,77 1,39 1,15 1,00 1,00 G-ll 2,27 2,27 2,14 2,14 2,09 2,05 2,01 2,01 1,95 1,88 1,81 1,42 1,12 1,00 1,00 2. za revalorizacijo domače opreme: 0-1 1,54 1,54 1,54 1,51 1,47 1,43 1,37 1,34 1,31 1,28 1,17 1,12 1,07 1,00 1,00 0-2 1,36 1,36 1,36 1,36 1,34 1,33 1,31 1,25 1,22 1,19 1,19 1,10 1.05 1,00 1,00 0-3 1,42 1,42 1,42 1,38 1,36 1,33 1,30 1,24 1,21 1,18 1,16 1,09 1,0 ■ 1,00 1,00 0-4 1,61 1,61 1,61 1,61 1,59 1,57 1,51 1,39 1,34 1,29 1,27 1,12 1,07 1,00 1,00 0-5 1,29 1,29 1,29 1,29 1,29 1,29 1,29 1,27 1,24 1,21 1,13 1,10 1,05 1,00 1,00 0-6 1,57 1,57 1,57 1,57 1,57 1,51 1,51 1,34 1,22 U2 1,12 1,10 1.06 1,00 1,00 0-7 1,83 1,83 1,83 1,83 1,70 1,57 1,44 1,31 1,31 1,31 1,24 1,19 1,13 1,00 1,00 0-8 1,16 1,16 1,16 1,16 1,16 1,16 1,16 1,16 1,13 1,10 — — — — — 0-9 1.38 1,38 1,38 1,38 1,38 1,38 1,32 1,26 1,23 1,20 1,15 1,10 1,08 1,00 1,00 0-10 1,46 1,46 1,46 1,45 1,44 1,43 1,38 1,31 1,28 1,25 1,17 1,12 1,10 1,00 1,00 3. za revalorizacijo uvozne opreme: Uvozna oprema. razen letal 4,85 4,85 3,11 2,48 2,20 2,02 1,96 1,75 1,60 1,58 1,49 1,42 1,39 1,00 1,00 letala 4,11 4,11 2,64 2,10 1,86 1,72 1,66 1,49 1,35 1,34 1,34 1,34 1,34 1,00 1,00 4. za revalorizacijo rudarskih del: 2,31 2,15 2,03 1,89 1,81 1,72 1,69 1,64 1,60 1,55 1,49 1,36 1,28 1,00 1,00 5. za revalorizacijo dolgoletnih nasadov: sadovnjaki 1,89 1,89 1,89 1,81 1,74 1,59 1,48 1,40 1,35 1,30 1,29 1,12 1,08 1,00 1,00 vinogradi 2,10 2,10 2,10 2,02 1,94 1,77 1,65 1,57 1,51 1,45 1,30 1,24 1,10 1,00 1,00 hmeljniki 1,89 1,89 1,89 1,81 1,74 1,59 1,48 1,40 1,35 1,30 1,20 1,12 1,08 1,00 1,00 gozdne plantaže 1,89 1,89 1,89 1,81 1,74 1,59 1,48 1,40 1,35 1,30 1,22 1,20 1,10 1,00 1,00 4. člen Sredstva, pridobljena pred letom 1953 in ocenjena po ceniku, ki je veljal za gospodarske organizacije, revalorizira organizacija s koeficienti, ki so predpisani za leto 1953. 5. člen Pri revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila prvič ocenjena po letu 1953, vzame organizacija leto ocenitve za leto pridobitve. V primerih, ko je bila opravljena revalorizacija teh sredstev po letu 1953, lahko vzame organizacija leto zadnje revalorizacije za leto pridobitve. 6. člen Opremo, ki je bila rekonstruirana po letu ocenitve oziroma po letu zadnje revalorizacije pred uveljavitvijo tega zakona ali je bila njena rekonstrukcija v teku, revalorizira organizacija tako, da posebej revalorizira del njene vrednosti pred rekonstrukcijo in posebej del njene vrednosti po rekonstrukciji, in sicer s koeficienti, ki ustrezajo letu vlaganja po stanju, izkazanem v poslovnih knjigah organizacije. 7. člen Organizacija, ki ne ustvarja redno in trajno dohodka na način gospodarskega poslovanja, lahko v soglasju z usianoviteljem zmanjša predpisane koeficiente, ne sme pa jih povečati po določbah 10. člena zakona o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij. 8. člen Organizacije opravijo revalorizacijo do 30. junij^H 1969, rezultate revalorizacije pa Knjižijo v svojih po- |\ slovnih knjigah s 1. januarjem lOO^. Od tegF'đhe ha^ 'prej se bodo upoštevale'pravice in”obveznosti, ki izhajajo iz nove vrednosti. ____ Elaborat o revalorizaciji sredstev dostavijo orga-nizacije službi družbenega knjigovodstva do 30. junija U 1969. ----------------—r 9. člen Revalorizacija kulturnih spomenikov in prirodnih redkosti, predmetov, razstavljenih v muzejih in umetniških galerijah, arhivskega gradiva ter knjižnega zaklada v javnih knjižnicah se ne opravi. 10. člen Komisija za izvajanje revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe delovnih organizacij, ki je bila ustanovljena s sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 020-23/66 z dne 22. aprila 1966, ima tele naloge: — sodeluje z zvezno komisijo za izvajanje revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe gospodarskih organizacij (v nadaljnjem besedilu: zvezna komisija) v zvezi z revalorizacijo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe delovnih organizacij; — pripravi ustrezne predpise za revalorizacijo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe delovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture in socialnega varstva ter organizacij s področja športa; — zagotavlja in koordinira izvajanje politike v zvezi z revalorizacijo v republiki; — predloži Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in zvezni komisiji analizo o opravljeni revalorizaciji in posreduje probleme, ki se pojavijo pri izvajanju revalorizacije; — izda tehnično navodilo za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture, socialnega varstva ter organizacij s področja športa. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 84. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij Razglaša se zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republi Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. mi 1969 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne (UH, marca 1969. & St. 30-40/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. V\o. % 'O ■ Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. J ZAKON O stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij 1. člen Delovne organizacije s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture ter socialnega varstva in športa obračunavajo amortizacijo za leto 1968 enako kot v letu 1967, od 1. januarja 1969 pa po stopnjah, predpisanih z zakonom o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 52-608/66). 2. člen Delovne organizacije iz prejšnjega člena, ki ne ustvarjajo redno in trajno dohodka na način gospodarskega poslovanja, smejo po sklepu najvišjega organa upravljanja v soglasju z ustanoviteljem zmanjšati obračunano amortizacijo za leto 1989, vendar znesek obračunane amortizacije ne more biti manjši od zneska obračunane amortizacije za leto 1968. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 85. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij Razglaša se zakon o spremembi zakona o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 28. marca 1969. St. 30-30/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij 1. člen 1. člen zakona o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS, St. 42-219/66) se spremeni tako, da se glasi: »Delovne organizacije s področja zdravstva, socialnega varstva, znanosti in kulture ter vzgoje in izobraževanja uporabljajo amortizacijska sredstva po predpisih, ki veljajo za uporabo amortizacijskih sredstev gospodarskih organizacij, če ni za posamezne vrste delovnih organizacij s teh področij s posebnim zakonom drugače določeno.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa za čas od 1. januarja 1969 dalje. 86. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustava Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi Razglaša se zakon o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 m na seji organizacijsko-političnega zbora dne 27. marca 1969. St. 020-38/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi 1. člen Občinske skupščine se pooblaščajo, da v skladu s 101. členom ustave Socialistične republike Slovenije s splošnim aktom določijo, katere izmed zadev, ki so bile do uveljavitve tega zakona z republiškimi predpisi dane v pristojnost občinskim skupščinam, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa njeni politično-izvršilni ali upravni organi. Naloge, za katere je v zakonu določeno, da spadajo v izključno delovno področje občinske skupščine, ali da jih opravlja občinska skupščina na seji, opravlja še vedno občinska skupščina na seji. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 87. ' Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o pravosodnem izpitu Razglaša se zakon o pravosodnem izpitu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 27. marca 1969. St. 132-2/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pravosodnem izpitu 1. člen Diplomirane pravnike iz 2. in 3. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu (Uradni list SFRJ, št. 15-225/67) sprejema na pravno prakso k sodišču v skladu s tem zakonom in pravilnikom sodišča predsednik sodišča z odločbo, s katero določi tudi dobo trajanja prakse. Praksa diplomiranih pravnikov iz prvega in drugega odstavka 3. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu sme trajati največ toliko časa, da dobe pravico opravljati pravosodni izpit. Predsednik sodišča lahko sprejme na občasno seznanjanje s sodnim delom tudi s skrajšanim delovnim časom diplomirane pravnike iz tretjega odstavka 2. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu. 2. člen Diplomirani pravniki na pravni praksi pri sodišču delajo polni delovni čas. Glede delovnih dolžnosti zanje veljajo določbe splošnih aktov delovnih skupnosti sodišč. 3. člen Diplomirani pravniki iz prvega In drugega odstavka 3. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu in iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona opravljajo pravno prakso na sodišču brezplačno. 4. člen Zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti lahko predsednik sodišča odredi z odločbo predčasno prenehanje pravne prakse diplomiranim pravnikom iz 3. člena tega zakona. ^ 5. člen Zoper odločbo, s katero predsednik sodišča ne ugodi zahtevi diplomiranega pravnika za sprejem na pravno prakso ali na seznanjanje s sodniškim delom pri sodišču, in zoper odločbo, s katero je odrejeno predčasno prenehanje te prakse oziroma seznanjanje s sodniškim delom, ima kandidat pravico pritožbe na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat). 6. člen Kandidat, ki želi opravljati pravosodni izpit, vloži prijavo pri, republiškem sekretariatu prek sodišča, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva ali drugega državnega organa, delovne ali druge organizacije, pri kateri je opravljal prakso oziroma prek odvetniške zbornice. Kandidat, ki ni na delu pri navedenih pravosodnih oziroma drugih državnih organih, v organizaciji ali v odvetništvu, vloži prijavo pri republiškem sekretariatu neposredno. Vsi organi in organizacije ter odvetniška zbornica, prek katerih vloži kandidat prijavo, pošljejo s prijavo tudi poročilo o načinu, vrsti in trajanju kandidatove pravniške prakse. Kandidat iz drugega odstavka tega člena navede v prijavi svoje pravniško delo in ga izkaže. 7. člen Po prejemu prijave ugotovi republiški sekretariat, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje pravosodnega izpita, pri kandidatih iz drugega in tretjega odstavka 2. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu pa tudi njihovo pravniško delo in izda ustrezno odločbo. Odločba o dovolitvi pravosodnega izpita se vroči tudi predsedniku izpitne komisije. 8. člen Izpitna komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik izpitne komisije ima enega ali več namestnikov, prav tako ima tudi vsak član komisije ustrezno število namestnikov. Predsednik in člani izpitne komisije ter njihovi namestniki so imenovani izmed diplomiranih pravnikov. Pri imenovanju izpitne komisije določi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo, katere predmete sprašujejo predsednik komisije, člani komisije in njihovi namestniki. Potrebno število zapisnikarjev za komisijo imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo izmed diplomiranih pravnikov Predsednik izpitne komisije določi po potrebi enega izmed namestnikov kot predsedujočega, člane izpitne komisije in tajnika. 9. člen Pisarniško delo izpitne komisije opravlja republiški sekretariat. 10. člen Predsednik izpitne komisije določi dan pravosodnega izpita najmanj 15 dni pred začetkom izpita in datum pismeno sporoči prijavljenemu kandidatu. Rok iz prejšnjega odstavka je s privolitvijo kandidata lahko krajši. 11. člen Ustni izpit je javen. Opravlja se najkasneje v osmih dneh po zadnjem pismenem izpitu pred izpitno komisijo. 12. člen Uspeh izpita ocenjuje komisija na seji iz vsakega predmeta posebej in v celoti iz vseh izpitnih predmetov z oceno »izpit opravil« ali »izpita ni opravil«. Uspeh izpita se sporoči kandidatu takoj po končanem izpitu. Izpitna komisija izda kandidatu spričevalo o izpitu. 13. člen Kandidat, ki prvič ni opravil izpita, ga sme ponavljati po šestih mesecih. Ce kandidat niti drugič ne opravi izpita, ga sme ponavljati samo še enkrat po preteku najmanj enega leta, odkar je izpit drugič opravljal. 14. člen Če kandidat ne pride k pismenem delu izpita ali izjavi, od odstopa od izpita, se šteje, da izpita ni začel opravljati. Če kandidat odstopi, ko je že začel opravljati pismeni ali ustmeni izpit ali če ne odda pismene naloge, se smatra, da izpita ni opravil, razen če za odstop navede opravičljive razloge. O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča predsednik izpitne komisije. 15. člen Predsedniku, članom in njihovim namestnikom ter zapisnikarjem pripada honorar za njihovo delo v izpitni komisiji. Višino honorarja določi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. Stroški honorarja gredo v breme republiškega sekretariata. 16. člen Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše s pravilnikom način sprejemanja diplomiranih pravnikov na pravno prakso pri sodišču, njihovo razporejanje na delo pri opravljanju te prakse, prijavljanje k pravosodnemu izpitu in poslovanje izpitne komisije. 17. člen Podrobnejše gradivo za izpitni program določi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v okviru programa iz 4. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu. 18. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 88. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 in na seji organiza-cijsko-političnega zbora dne 27. marca 1969 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani I Drugi in tretji odstavek II. točke odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 10-66/68) se spremenita in dopolnita tako, da se glasita: »Za usposobitev v pedagoške namene bosta v letu 1968 dograjeni obe nadstropji južnega in zahodnega krila objekta s predavalnicami, laboratoriji, pripadajočimi kabineti in pomožnimi prostori ter prvo nadstropje vzhodnega krila objekta s predavalnicami. Skupna vrednost investicije znaša 4,082.741,85 dinarjev in obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, opremo, stroške za zunanje priključke, stroške investitorja in plačilo 10-odstotnega garancijskega pologa. Do konca leta 1965 je bilo plačano iz sredstev sklada SR Slovenije za šolstvo in iz sredstev federacije 2,022.741,85 dinarjev. Za usposobitev navedenega objekta je potrebno še 2,060,000 dinarjev. S tem bo objekt usposobljen za funkcionalno uporabo.« II III. točka odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Se potrebna sredstva za usposobitev v prejšnji točki navedenega objekta v višini 2,060.000 dinarjev se zagotovijo v letih 1968 in 1969, in sicer: — Za nadaljevanje graditve in za usposobitev južnega in zahodnega krila objekta zagotovi v letu 1968 sredstva v višini 1,510.000 dinarjev SR Slovenija iz sredstev 1,5-odstotnega dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki se po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213/66, št. 27-209/68 in št. 38-274/68) predvidena za nadaljevanje graditve že začetih objektov visokošolskih zavodov. Ta sredstva so namenjena za tekoče financiranje gradbenih in drugih del v višini 1,361.961 dinarjev in za plačilo 10-odstotnega garancijskega pologa v znesku 148.039 dinarjev. — Za dograditev in usposobitev predavalnic v prvem nadstropju vzhodnega krila objekta in za nepredvidena dodatna dela zaradi poškodb na nedograjenem objektu zagotovi v prvem četrtletju leta 1969 sredstva v višini 550.000 dinarjev SR Slovenija iz sredstev republiškega proračuna. Ta sredstva se uporabijo za tekoče financiranje gradbenih in drugih del v višini 500.000 dinarjev in za plačilo 10-odstotnega garancijskega pologa v znesku 50.000 dinarjev.« III Ta odlok začne veljati osmi dan pq objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 89. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. marca 1969 in na seji organizacij sko-političn ega zbora dne 27. marca 1969 sprejela ODLOK o spremembi odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Infekcijske klinike v Ljubljani T V II. točki odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Infekcijske klinike v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13-66/66) se drugi in tretji stavek prvega odstavka spremenita tako, da se glasita: »Skupna vrednost investicijskih del znaša 14,500.000 din; od tega je bilo do 31. decembra 1965 plačano 11,574.771 din. V letih 1966 in 1967 so potrebna še sredstva v višini 2,925.229 din.« II Razlika med sredstvi v višini 2,925.229 din, ki so potrebna po tem odloku, ter sredstvi v višini 2,400.000 din, ki so bila zagotovljena za kritje investicijskih del v letu 1966, znaša 525.229 din. Sredstva za kritje tega zneska so zagotovljena v proračunu SR Slovenije za leto 1969. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. . 90. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je republiški zbor Skupščine SR Slovenije dne 26. marca 1969 sprejel ODLOK o razrešitvi republiškega sekretarja za urbanizem 'in o imenovanju vršilca dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem Razreši se dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem: ing. Drago Lipič. Imenuje se za vršilca dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem: ing. Marko Šlajmer, direktor biroja za regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana. St. 111-6/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 91. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, XXIII amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. marca 1969 sprejel ODLOK o razrešitvi in izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Razreši se s 1. VII. 1969 dolžnosti sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru: Zvonimir Lužnik. Izvoli se za sodniku okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru: Ivan Abram, uslužbenec komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Št. 111-39/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 92. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. marca 1969 sprejel ODLOK o razrešitvi in izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani Razreši se dolžnosti sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani: Milan Jug. Izvoli se za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani: Jože Zbačnik, pravni referent pri trgovskem izvoznem in uvoznem podjetju »Metalka«, Ljubljana. St. 111-18/69 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 93. Na podlagi 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 10-83/65 in št. 24-202/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1969 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1969 znaša 1077 dinarjev. II Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa od 1. januarja 1969. Št. 59-2/64 , Ljubljana, dne 25. marca 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije \ Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 94. TEHNIČNO NAVODILO za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture, socialnega varstva ter organizacij s področja športa 1. Revalorizacija sredstev (v nadaljnjem besedilu: revalorizacija) delovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture in socialnega varstva ter organizacij s področja športa, ki se opravlja po določbah zakona o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih) organizacij določenih področij (v nadaljnjem besedilu: zakon o revalorizaciji), bo izvedena tako, kot je določeno v tem navodilu. 2. Revalorizacijo sredstev opravijo vse delovne organizacije, vštevši tudi delovne organizacije v izgradnji ali likvidaciji. 3. Revalorizacija zajema vse stvari, ki jih delovne organizacije vodijo v svojih poslovnih knjigah kot osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, kot tudi sredstva v izgradnji in rekonstrukciji (v nadaljnjem besedilu: sredstva), ki so bila pridobljena (zgrajena, nabavljena, uvožena, zasajena) do 31. XII. 1966 in šo še pri delovni organizaciji na dan 31. XII. 1968. Osnova za revalorizacijo teh sredstev sta nabavna vrednost in popravek vrednosti po stanju 31. XII. 1968. Pred začetkom revalorizacije mora delovna organizacija urediti stanje osnovnih sredstev po določilih odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o delovnih pripravah, ki se štejejo za obratna, ne pa za osnovna sredstva gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 9 58 in Uradni list SFRJ, št. 8'67). Za osnovna sredstva se štejejo tiste delovne priprave, katerih posamezna vrednost presega 1.000 dinarjev in je njihova doba trajanja daljša od enega leta. Sredstva, ki spadajo v kategorijo 7 nomenklature osnovnih sredstev Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje iz leta 1953, so lahko osnovna ali pa obratna sredstva, o čemer odloča najvišji organ upravljanja delovne organizacije. Poslovni inventar iz te kategorije (leseno in kovinsko pohištvo, lestenci in namizne svetilke, pisalni, knjigovodski in računski stroji, razmnoževalni aparati, železne blagajne^in registrske in pod.) je lahko le osnovno sredstvo. 4. Za revalorizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ki se dajejo v najem, ter osnovne črede in gozdov, veljajo posebni zvezni predpisi in se s to revalorizacijo ne zajemajo. Prav tako se ne opravi revalorizacija kulturnih spomenikov in prirodnih redkosti, predmetov, razstavljenih v muzejih !n umetniških galerijah, arhivskega gradiva ter knjižnega zaklada v javnih knjižnicah. Ne revalorizirajo se tudi zemljišča, patenti, licence, druge pravice, zagonski stroški, knjižnice pri delovnih organizacijah ter osnovna sredstva izven uporabe. Za sredstva, ki so izven uporabe, veljajo tista sredstvi, ki iih delovna organizacija trajn9 ne uporabila in lih vodi ,v svoiih Doslovnih knjigah na dan 31. XII. 1968 kot sredstva trajno izven uporabe. 5. Delovna organizacija mora posebej izkazati sredstva iz točke 4, ki jih ne revalorizira in navesti njihovo vrednost po poslovnih knjigah. 6. Sredstva, oddana v zakup drugi delovni organizaciji, revalorizira delovna organizacija, ki vodi ta sredstva v poslovnih knjigah. Sredstva, za katera niso dokončno obravnavana premoženjsko pravna razmerja, revalorizira delovna organizacija, ki jih vodi v poslovnih knjigah. Ce takih sredstev ne vodi v poslovnih knjigah nobena delovna organizacija, jih revalorizira delovna organizacija, pri kateri so. 7. Ce imajo delovne organizacije skupna sredstva, revalorizira vsaka posamezna delovna organizacija svoj del sredstev,'ki ji pripada iz naslova \ laganja vanje. 8. Vrednost sredstev, ki jih nima izkazana v svojih poslovnih knjigah, oceni delovna organizacija tako, da oceni njihovo nabavno vrednost po tržnih cenah na dan 31. XII. 1966 in odpisano vrednost, ki ustreza času, v katerem je bilo sredstvo uporabljeno. Ocenitev opravi posebna komisija, ki jo imenuje najvišji organ upravljanja delovne organizacije. 9. Leto zgraditve oziroma nabave za vsako sredstvo, ki ga zajema revalorizacija, kot podlago za uporabo ustreznih revalorizacijskih koeficientov, ugotovi delovna organizacija po knjigovodstvenih in drugih podatkih. s katerimi razpolaga. Za sredstva, ki so bila ocenjena leta 1953, vzame delovna organizacija kot leto zgraditve oziroma nabave leto 1953. Če je bila ocena ali revalorizacija teh sredstev izvršena po letu 1953, vzame organizacija leto ocene oz. zadnje revalorizacije za leto pridobitve. 10. Revalorizacijo sredstev opravi delovna organi- zacija po določbah zakona o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS, št. 11-83/69), ki so za posamezne skupine sredstev določeni v tem zafkonu. * Koeficienti se uporabijo na nabavne in odpisane vrednosti po stanju sredstev na dan 31. XII. 1968, nabavljenih do 31. XII. 1966. 11. Če delavski svet oziroma ustrezni organ delovne organizacije spozna, da je vrednost posameznih sredstev v poslovnih knjigah nerealno izkazana, lahko za njihovo revalorizacijo predpisani koeficient poveča ali zmanjša. Povečanje koeficienta ne sme presegati 50 "/o tistega dela predpisanega koeficienta, ki presega 1. Zmanjšanje koeficienta ne sme presegati 20% tistega dela predpisanega koeficienta, ki presega 1. Če je vrednost sredstev v poslovnih knjigah izkazana visoko nerealno, sme delavski svet oziroma ustrezni organ delovne organizacije s posebno obrazložitvijo zmanjšati koeficient do 50 % tistega dela predpisanega koeficienta, ki presega 1. Delovna organizacija, ki ne ustvarja redno in trajno dohodka na način gospodarskega poslovanja, lahko zmanjša predpisane koeficiente, ne sme pa jih povečati. Primer: Koeficient 1.54 se v primeru, če je najvišji organ upravljanja določil znižanje za 20 %, zmanjša na 1,43. 12. Razliko med neodpisano vrednostjo sredstev pred revalorizacijo in po revalorizaciji (rezultat revalorizacije) lahko delovna organizacija razporedi na posamezna sredstva tako, kot to sama določi, in na ta način ugotovi njihovo novo vrednost. Vendar pa ni mogoče razporediti rezultata revalorizacije gradbenih objektov na opremo in narobe. Prav tako tudi ni mogoče razporediti rezultata revalorizacije, dobljenega z revalorizacijo sredstev ene dejavnosti na sredstva druge dejavnosti, če so za katero od teh dveh dejavnosti predpisane obresti od poslovnega sklada ali pa različne obrestne mere za obresti od poslovnega sklada. Razpored rezultata revalorizacije po 1. odstavku te točke opravi delovna organizacija tako, da razporedi celotno razliko med revalorizirano in nerevalorizirano nabavno vrednostjo na nabavno vrednost posameznih sredstev, celotno razliko med revalorizirano in nerevalorizirano odpisano vrednostjo pa na odpisano vrednost posameznih sredstev. 13. Delovna organizacija, ki ima v svojem sestavu obrate oz. delovne enote za opravljanje gospodarske dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti, opravi revalorizacijo sredstev teh enot, če to že ni storila po zakonu o koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 47/66). • 14. V skupino gradbenih objektov G-l do G-ll spadajo: G-l: zidane proizvodne gospodarske stavbe, skladišča, trgovske, gostinske, turistične in hotelske stavbe, upravne gospodarske stavbe, zidani svinjaki in druge kmetijske stavbe (razen kurnikov, hlevov za živino in drobnico in stavb za kmetijske pridelke in priprave), druge gospodarske stavbe; stavbe za zdravstvo, kulturno prosvetne stavbe in druge stavbe družbenega standarda; jezovi, zidani iz kamna in betona; vhodne zgradbe; betonske in asfaltne steze za vzletanje, pristajanje in rulanje; G-2: prekopi in bazeni, predori in galerije v hidro-gradnji, specialna dela temeljenja; G-3: zgornji ustroj železniških prog, jekleni profili in oprema prog, jame za čiščenje lokomotiv, kontaktno omrežje na električni železnici in v mestnem prometu, krajevne in medkrajevne nadzemne in kabelske tt linije; daljnovodi in nizkonapetostno Omrežje; G-4: tlačni rovi, mostovi, viadukti, nadvozi in podvozi na železniških progah in javnih cestah (leseni, kameniti in betonski), kretnice, tt kabelska kanalizacija, v ognju obstojne zgradbe, silosi in cisterne (razen žitnih silosov iz armiranega betona), hladilnice, lesene delavnice in garaže, specifične stavbe in specifične transportne naprave v gozdni eksploataciji, stavbe za kmetijske pridelke in priprave in hlevi za drobnico; G-5: instalacije za prečiščevanje vode, vodovodni dovodi in razdelilno omrežje, organi za odvajanje atmosferskih voda na letaliških manevrskih površinah, naftovodi, obrambni nasip; in omrežje prekopov na zemljiških melioriacijah; G-6: strojnice, odkrite in kavernske, objekti za zavarovanje obale in valolomi z varovalnim zidom, operativne obale, masivne in razčlenjene, kanalizacija, zgradbe za zajemanje izvirne vode, stavbe s skeletom iz armiranega betona, hale in hangarji iz armiranega betona; G-7: žitni silosi iz armiranega betona, rezervoarji za gorivo, hlevi za živino in kurniki; G-8: mehanična oprema za hidrocentrale, jekleni mostovi, nadvozi In viadukti na železniških progah in javnih cestah, jeklene hale in hangarji, stavbe z jeklenim skeletom, žičnice, spodnji ustroj železniških prog ter razkladalni in nakladalni navozi; G-9: tlačne cevi, derivacijske elektrarne pod 2000 kW, objekti za zavarovanje obale in valolomi brez varovalnega zidu, vodovodni rezervoarji, glavni odvodni zbiralniki iz betonskih cevi, predori in galerije na železniških progan in javnih cestah ter zgornji cestni ustroj z objekti; G-10: betonski kanali za dovajanje in odvajanje vode in spodnji cestni ustroj; G-ll: izkopi s širokimi profili, izkopi z ozkimi profili, izkopi za kanale in podobno, izkopi v poševnim in predori za cevovode in vodnjaki, signalno-'.ar-nostne linije in kanalizacije, antenski jamborji in nasuti jezovi. V skupino domače opreme 0-1 do 0-10 spadajo: 0-1: parni kotli in plinski generatorji s plinovodi in parovodi, toplotne primarne gonilne naprave na paro (parni batni stroji, parne turbine, lokomobi-le), zgorevalni motorji, vodne gonilne naprave (vodne turbine, vodna kolesa), elektrogeneratorji, elektromotorji, druge gonilne naprave (kompresorji, motorni generatorji, vetrne in druge gonilne naprave), transformatorji, druge energetske naprave (akumulatorji, drugo); 0-2: gradbeni in rudarski stroji in naprave (stroji za kopanje, bagri, buldožerji, valjarji, ravnalniki, stroji za nabijanje tal, mešalniki za beton in dr.); kmetijski stroji in priprave (traktorji, stroji in priprave za obdelovanje zemlje in gojitev posevkov, za gnojenje in setev, za košnjo, žetev in spravljanje pridelkov in dr.); stroji za obdelovanje kovin (stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki, dolbniki. rezkalniki, za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, za upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za varjenje); stroji za obdelovanje lesa (stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki in dr.); stroji za obdelovanje raznih tvarin (za mletje in gnetenje, drobilniki, sita, centrifuge, filtri in dr.); peči in sušilnice (razen specifičnih metalurških peči); industrijske naprave splošnega namena (transmisije, črpalke, ventilatorji in dr.), drugi delovni stroji in naprave; veliko orodje; I 0-3: stroji in napx-ave za ekstraktivno industrijo; naprave za metalurgijo; specifični stroji in specialni stroji za obdelovanje in predelovanje kovin; specifični stroji in naprave za kemično industrijo, papirno industrijo, kemično predelavo lesa, plinarne, koksarne in rafinerije nafte; stroji in naprave za tekstilno industrijo: stroji in naprave za izdelovanje usnja, obutve in gumija; stroji in naprave za predelovanje nekovinskih mineralov; stroji in naprave za živilsko in grafično industrijo in za druge industrije; medicinski aparati in medicinska oprema; 0-4: lokomotive, zalogovniki ter motorni in električni vlaki; potniški in drugi posebni vagoni za potnike; tovorni vagoni; službeni in poštni vagoni; in- špekcijski in drugi posebni vozovi; druga železniška vozila; 0-5: trolejbusi, tramvaji in tramvajski priklopniki, osebni avtomobili, avtobusi in priklopniki, tovornjaki in priklopniki, motorna kolesa in tricikli, kolesa (bicikli), druga komunalna transportna sredstva in neomenjena cestna transportna sredstva in naprave ter transportne naprave splošnega namena; 0-6: sredstva in naprave morskega prometa; sredstva in naprave notranje plovbe; 0-7: telegrafske in radijske naprave; visokofrekvenčne telefonske naprave; telefonske centrale in aparati; radiodifuzne naprave; druga sredstva za zvezo; 0-8: oprema iz reparacij: 0-9: kontrolni in merilni aparati in instrumenti; labo- ratorijska oprema; obratni poslovni in neposlovni inventar, razen specifičnega inventarja za trgovino in gostinstvo in za zdravstvo; 0-10: specifični inventar za trgovino, gostinstvo in zdravstvo ter druga oprema za zdravstvo. 15. V tretjem členu zakona je z letom 1965/1 mišljeno obdobje od 1. januarja 1965 do 25. julija 1965, z letom 1965/2 pa obdobje od 26. julija 1965 do 31. decembra 1965. 16. Gradbene objekte, pri katerih je trajala gradnja dve leti ali več, revalorizira delovna organizacija tako, da uporabi koeficiente za ustrezna leta na vrednost oziroma na popravek vrednosti naložb v posameznem letu po stanju, izkazanem v njenih poslovnih knjigah. Ce je gradnja trajala več let, pa je bilo najmanj 80 “/n celotne vrednosti objekta zgrajeno v enem letu, se lahko opravi revalorizacija celotnega objekta s koeficientom. predpisanim za to leto. Prvo in drugo obdobje 1. 1965 se glede uporabe prejšnjega odstavka štejeta za leti zgraditve, in sicer vsako obdobje posebej. Gradbene objekte, pri katerih je bila vrednost povečana s preureditvijo ali dozidavo, revalorizira delovna organizacija tako, da uporabi na vrednost objekta pred preureditvijo oziroma dozidavo koeficient za leto zgraditve, na vrednost vlaganj v preureditev oziroma dozidavo pa koeficient za leto, v katerem je bil objekt preurejen oziroma dozidan. Ce delovna organizacija v poslovnih knjigah nima podatkov o popravku vrednosti gradbenih objektov v posameznih' letih, izvrši popravek vrednosti objektov s koeficientom, ki ustreza razmerju med vrednostjo objekta pred revalorizacijo in po revalorizaciji. Na primer: prvo leto ie bil,o vloženih v gradnjo 1000. drugo leto 2000, tretje leto 3000 ali skupaj 6000. Po koeficientih za leta vlaganja bi znašala nova revalorizirana vrednost 7.200. Ce pa je popravek vrednosti na dan 31. decembra 1965 znašal 2.400. se revalorizira s koeficientom iz razmerja 7.200 :6.000 tj. 1,20, tako da dobimo 2400 x 1.20 = 2.880. 17. Opremo, ki je bila rekonstruirana po letu 1953 oz. po prejšnji oceni ali revalorizaciji, ali pa je njena rekonstrukcija v teku, revalorizira delovna organizacija tako. da posebej revalorizira del njene vrednosti pred rekonstrukcijo in posebej del njene vrednosti po rekonstrukciji, in sicer s koeficienti, ki ustrezajo letu vlaganja po stanju, izkazanem v njenih poslovnih knjigah. Z uvozno opremo je mišljena oprema, ki je bila nabavljena iz tujine po zadnji ocenj oz. revalorizaciji. Za uvozno opremo se ne šteje oprema iz uvoza, kupljena z dinarskimi sredstvi pri domačih trgovskih organizacijah. 18. Opremo, ki je sestavljena iz uvozne in domače opreme, revalorizira delovna organizacija tako, da uporabi na celotno vrednost opreme koeficient, ki je predpisan za domačo oz. za uvozno opremo, kar je odvisno od tega ali je večji del vrednosti opreme iz domače proizvodnje ali iz uvoza. 19. Stvari, ki ne spadajo v nobeno skupino sredstev, naštetih v tretjem členu zakona, revalorizira delovna organizacija tako, da uporabi na njihovo vrednost koeficent najsorodnejše skupine. 20. Ce je skupina osnovnih sredstev vsa odpisana, delovna organizacija pa jih še naprej uporablja, ali če neodpisani del vrednosti skupine osnovnih sredstev ne dosega niti 25"/o njihove nabavne vrednosti, jih delovna organizacija lahko x-evalorizira tako, da revalorizira popravek njihove vrednosti z nižjim koeficientom kot ga uporabi za revalorizacijo njihove nabavne vrednosti. 21. Rezultat revalorizacije knjižijo delovne organizacije v svojih poslovnih knjigah s 1. januarjem 1969. Od tega dne dalje se bodo upoštevale pravice in obveznosti, ki izhajajo iz nove vrednosti. 22. Za rezultat revalorizacije poveča delovna organizacija vrednost sredstev poslovnega sklada oziroma sklada skupne porabe. 23. Elaborat o revalorizaciji sredstev dostavijo organizacije službi družbenega knjigovodstva do 30. VI. 1969. 24. Elaborat o revalorizaciji sredstev sestavljajo: a) obrazci, določeni s tem navodilom, b) sklep najvišjega organa upravljanja delovne organizacije o povečanju oziroma zmanjšanju predpisanih koeficientov z obrazložitvijo v smislu 4. odstavka 11. točke tega navodila. 25. Revalorizacija se opravi z uporabo naslednjih obrazcev: a) obrazec RN-l-Revalorizacija sredstev po skupinah iz 3. člena zakona o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij določenih področij; b) obrazec RN-2-Rekapitulacija revalorizacije osnovnih sredstev- in sredstev skupne porabe. 26. Obrazec RN-1, ki se nanaša na sredstva, pridobljena do 31. XII. 1966 in so še pri delovni organizaciji na dan 31. XII. 1968, izpolni delovna organizacija ločeno za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe: a) po skupinah sredstev (gradbeni objekti G-l do G-ll, domača oprema 0-1 do 0-10, uvozna oprema, rudarska dela, dolgoletni nasadi, sredstva v gradnji ali izdelavi); b) po točki 8 navodila o revalorizaciji (za posamezna sredstva, katerih vrednost ni izkazana v poslovnih knjigah). 27. Obrazec RN-1 se izpolnjuje takole: — v stolpec 1 se vpiše zaporedno številko, — v stolpec 2 se vpiše inventarno številko vsakega posameznega sredstva, s katero je evidentiran v poslovnih knjigah delovne organizacije, — v stolpec 'i se vpiše posebej za vsako leto sredstvo, ki se revalorizira, začenši z letom 1953 (oziroma po zadnji revalorizaciji) in za vsako skupino sredstev za vse gradbene objekte, ki se vodijo kot samostojni predmeti, — v stolpec 4 še vpiše leto pridobitve, — v stolpca 5 in 6 se vpiše za vsako sredstvo nabavna vrednost in popravek vrednosti na dan 31. XII. 1968, — v stolpec 7 se vpiše za vsako posamezno sredstvo predpisani koeficient za revalorizacijo. Če je delovna organizacija po 11. točki navodil povečala ali zmanjšala koeficient, mora vpisati oba koeficienta (npr. 1,54/1,43), — v stolpca 8 in 9 se vpišeta zneska, ki se dobita tako, da se pomnožita zneska iz stolpcev 5 in 6 s koeficientom iz stolpca 7, ki ga je delovna organizacija sprejela, — v stolpca 10 in 11 se vpiše revalorizirana vrednost gradbenih objektov, razporejena po 12. točki navodil. Končni seštevek v stolpcih 10 in 11 se mora ujemati s končnim seštevkom iz stolpca 8 in 9. Če gre za enake predmete (npr. stole, mize, klopi in podobno), pridobljene v istem letu, se vpiše pod isto zaporedno številko skupna vrednost teh predmetov in ne vsak predmet posebej. Namesto inventarske številke se v stolpec 2 vpiše skupno število takih predmetov. Za sredstva, ki jih delovna organizacija ni imela knjižena v knjigovodstvu z dne 31. XII. 1968, izpolni v obrazcu RN-1 le stolpce 8 in 9 oziroma 10 in 11 (8. točka navodil). 28. Končni rezultat revalorizacije se vnaša v obrazec KN-2- rekapitulacija revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki se izpolni v zaokroženih zneskih (brez par). Obrazec RN-2 se izpolnjuje na naslednji način: — v stolpca 3 in 4 se vnese za vsako vrsto revaloriziranih sredstev seštevek knjigovodskega stanja nabavne vrednosti in popravkov vrednosti po stanju na dan 31. decembra 1968; — v stolpca 5 in 6 se vnese za vsako vrsto revaloriziranih sredstev seštevek revaloriziranih vrednosti iz obrazca RN-1 stolpcev 10 in 11 oz. 8 in 9, če delovna organizacija ni uporabila možnosti iz 12. točke navodila; — v stolpca 7 in 8 se vpiše nabavna vrednost in popravki vrednosti sredstev, pridobljenih do 31. XII. 1966 po stanju na dan 31. XII. 1968, ki se ne revalorizirajo; — v stolpca 9 in 10 se vpiše nabavna vrednost in popravki vrednosti sredstev, nabavljenih v letih 1967 in 1968 po stanju na dan 31. XII. 1968; — v stolpec 11 se vpiše nabavna vrednost vseh sredstev po stanju na dan 1. I. 1969, ki se dobi tako, da se sešteje zneske iz stolpcev 5, 7 in 9; — v stolpec 12 se vpiše popravek vrednosti vseh sredstev po stanju na dan 1. I. 1969, ki se dobi tako, da se seštejejo zneski iz stolpcev 6, 8 in 10. V zaporedne številke 24, 25, 26 in 27 se vpišejo podatki tako, kot je to razvidno iz besedila v stolpcu 2. Za rezultat revalorizacije se poveča poslovni sklad oziroma sklad skupne porabe. Seštevki zneskov v stolpcih 3, 7 in 9 oziroma 4, 8 in 10 se morajo ujemati s knjigovodskimi podatki z dne 31. XII. 1968. 29. Obrazec RN-1 izpolni delovna organizacija v najmanj dveh izvodih, ki jih zadrži zase, obrazec RN-2 pa v 4 izvodih, od katerih predloži službi družbenega knjigovodstva 2 izvoda do 30. VI. 1969. 30. Obrazci za izvedbo revalorizacije so sestavni del tega navodila. 31. Pri izvedbi te revalorizacije se bodo ustrezno uporabljale kazenske določbe iz zakona o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 29/66). 32. Da bi se ugotovilo, kako vpiiva revalorizacija na stroške amortizacije, izpolni delovna organizacija obvezno obrazec -AM'-, ki ga skupaj z obrazcem R-2 predloži službi aružbenega knjigovodstva v dveh izvodih. Obrazec -AM« se izpolni takole: — v stolpec 3 se vpiše nabavna vrednost vseh osnovnih sredstev, tako da je seštevek tega stolpca (zap. št. 4) enak nabavni vrednosti vseh osnovnih sredstev na dan 1. I. 1968 (podatek v obrazcu ZR-1 za leto 1967); — v stolpec 4 se vpišejo zneski, ki so bili v letu 1968 knjiženi v breme stroškov kot zneski obračunane amortizacije. Seštevek v zaporedni številki 4 mora biti enak znesku, ki je kot strošek amortizacije izkazan v obrazcu ZR-1 za leto 1968; delovna organizacija, ki podatkov o amortizaciji nima razčlenjenih po nakazanih vrstah osnovnih sredstev, izpolni v tem stolpcu le zaporedno številko 4 (“Vsega«); — seštevek v stolpcu 5 mora biti enak skupnim popravkom vrednosti osnovnih sredstev, obračunanim le za leto 1968; — seštevek v stolpcu 6 mora biti enak nabavni vrednosti vseh osnovnih sredstev pred revalorizacijo (podatek iz obrazca ZR-1 za leto 1968); — v stolpec 7 se vpiše znesek amortizacije, ki se dobi, če se na nabavno vrednost osnovnih sredstev uporabijo predpisane amortizacijske stopnje iz zakona o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 52 1966); — v stolpec 8 se vpiše vrednost (osnova za amortizacijo) osnovnih sredstev po revalorizaciji, tako da je seštevek v tem stolpcu enak seštevku zneskov iz stolpcev 5, 7 in 9 v zaporedni številki 16 obrazca “RN-2«; — v stolpec 9 se vpiše znesek amortizacije, ki se dobi, če se na revalorizirano vrednost osnovnih sredstev (stolpec 8) uporabijo iste amortizacijske stopnje, kot so uporabljene za obračun amortizacije v stolpcu?. St. 428-7'68 Ljubljana, dne 29. marca 1969. Republiška komisija za revalorizacijo Predsednik: ing. Viktor Korošec 1. r. »H ž BS j- O ! f O ■I S k O (9 r -S ” s “ n « c ' O “ S ° n C9 N J> - « I 1' O a z « u o ts c > -G3 'o? r0 2 3 5 3 s E O Z 1 S? o 0> c > o aJ 'O > N OJ 3: vi «5 > o 2 c « c ca 2 ifi! sil! W > o ■g&S-> Q';>' c ■ l-s m G > 2ll§ »Is1 !!l a» ec q • gafs šass o | liši <= >s v 22 C n n O M 0« č ja « S!S | 55 £ «5 | ” “S£ 's Sg+ § 5|; s ss4 sjp |š a|3 as »S . r-4 li si! r> šh M = >s 0 «11 2 Sg-■g a? s s ass 1 = gll ” I|” 2 s&s- g s? sili s aa a s« ■ 32 o C w S 2 SHfsl! m ss ?! spi ^ O. Jj ^ aas §p ifa > « '3 W d rt «J N« H x X X X X X X H X X X X g X X X x x X X x x X X x x 5 w x X X X X X X X X X X X X X X X 2 o “I B'g OS S <0 •r—t r—* ■§ -o rt >o HA •r-» I 0> N rt M 2 cu 'O 3 « rt L is. rt e at U X—v ° & 8 « g -s X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X l X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X i; 11 • PH H > 0» £ "S ._ 5 C co 1 I II Sili 1= f§ rt i s* §£' o C T3 rt ub _• rt ^ 'at u 'O «3 N S’o e S rs? *5 *- w oju c ^ 3© c ' q5 ps « o p 6 p.s n 6 .a ž§ d's »-» c4 ed <© E-’ ob 03 d r-i CQ cb 63 > id d x X X X s X X I X m JZ <• J šs '■o Pi o s t» m ■j-l 3 o cd -o ra 'H 73 C Ct3 Qi M ss o I I 'S M nj G c 5 M O Q ■a 2 a & W rac 2 3 O-S < O w w > 5 cr a G a G •a vi T3 U cd > 3 T3 o; O d 3 o C- CO CT> O '-H CNJ W T-i r-i M CNI «N 1> V) > O cd G a^ o ^ a> §1 !•§ 11 2-§ al a > g3 S ° ^ G l'S G •S Žic > -1 siH 111^1 II žila* “S = 3 «t:3s« ■«r C4 4) G 'O . o cd ^11 g -d« -ni obrestni meri. Rok za vrnitev, posojila je 30. VI. 1980. Udeleženci natečaja bodo prejeli pismene sklepe. Izvršni odbor Republiške skupnosti otroškega varstva Predsednik: Marija Ivkovič 1. r. Razpisi St. 111-6/69-1 2146 Po 43. členu temeljnega zakona o splošnih sodiščih ter 13. členu in 4. odstavku 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) razpisuje skupščina občine Slovenske Konjice prosto mesto predsednika pri Občinskem sodišču v Slovenskih Konjicah. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve in imenovanje skupščine občine Slovenske Konjice. Priglasitvi je treba priložiti življenjepis ter listine o izpolnjevanju pogojev ter 1 dinar upravne takse. Stanovanje po dogovoru. Komisija za volitve in imenovanja St. 811/69 2014 Komisija za sprejem na delo in prenehanje dela »Dalmacijatrans-port«, Split razpisuje natečaj za prosto delovno mesto šefa poslovalnice v Ljubljani. Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba na vodilnih mestih v gospodarstvu z najmanj 5 leti prakse — zaželjeno v transportu. Natečaj velja deset dni od dneva objave. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela, kolkovane z 0,50 din pošljite »Dalmacijatransport«, Split (komisija za sprejem na delo). -Dalmacijatransport", Split Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 110/69 2162 Podjetje »Koteks Tobus«, Ljubljana, Miklošičeva 5 razpisuje natečaj za-izvršitev gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za gradnjo pre-vzemalnice kož v Tržiču. Okvirna predračunska vrednost del je 120.000 din. Rok izvršitve del je 2 meseca po podpisu gradbene pogodbe. Informacije dobite in dokumentacijo lahko dv-gnete na podjetju -Koteks To-bus, Ljubljana. Miklošičeva 5. Ponudbe se bodo sprejemale 15 dni po tej objavi to je do 18. IV. 1969 do 9. ure. -Koteks Tobus« Ljubljana Izgubljene listine preklicujejo Abram Marija, Pregara 50, p. Slovensko Gračišče, invalidsko zdravstveno izkaznico, št. 134943. 1964 Andolšek Ivana, Vižmarje 300, zdravstveno izkaznico, številka 396230. 1910 Andrašič Stefan, Brest 32, spričevalo 2. letnika avtomehanske šole. 1946 Antonovič Marjan, Ljubljana, Samski dom, zdravstveno izkaznico. « 1982 Barjakovič Dušan, Kanižarica 10, Črnomelj, zdravstveno izkaznico, št 387004. 1908 Borko Jelka, Kranj, Stara cesta 11, zdravstveno izkaznico, številka 423623. 2051 Brajnik Vladimira, tovarna -Tomos«. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 192800 1936 Breznik Oto, Maribor, Tomšičeva 1, delovno knjižico, št. 1565. 2028 Brodnik Anton, Ljubljana, Tržaška 53, zdravstveno izkaznico. 1983 Brumec Ana, Fram 111, delovno knjižico, št. 2533. 2029 Burja Anton, Srednja vas 33, p. Kamnik, spričevalo o pomočniškem izpitu mizarske stroke. 1947 Cerar Gregor, Količevo, Valvazorjeva 1, zdravstveno izkaznico, številka E-201206. 1948 Civcarič Ivan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 1984 Crnkovič Nikola, Selo, Ključev 1, p. Vojnič, zdravstveno izkaznico. 1965 Cemažar por. Rešetič Jožica, Ljubljana, Zavetiška 10, delovno knjižico. 2002 Černe Vojko. Oševljek 2, p. Renče zdravstveno izkaznico. številka 704410. 2018 Cibašek Kristina, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A-385326. 1949 Dajčman-Rogelj Marjeta, Zabreznica 5, p. Žirovnica, diplomo o strokovnem učiteljskem izpitu, št. 185' 1956, izdano 22. XII. 1956 v Mariboru. 1966 Dinulovič Ljubica, Ljubljana, Podutiška 85, zdravstveno izkaznico. 1912 Dokl Franc. Zg. Bačkova 6, Zgornja Ščavnica, vojaško knjižico, izdano 1967, št. 5970. 2031 Dolenc Peter, Vir, Linhartova 8, p. Dob pri Domžalah, vojaško knjižico. 1913 Dolinar Janez, Gornje Bevke 100, zdravstveno izkaznico, številka 026498. 1985 Fabjan Alojz, Savlje 55, zdravstveno izkaznico. 1914 Fejzulahi Fehmi, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, delovno knjižico. 1915 Fileš Marija, Ljubljana, Sketova 7, zdravstveno izkaznico, številka A-389898. 1950 Flajnik Janez, Ljubljana, Poklu-karjeva 10, zdravstveno izkaznico. 1986 Francelj Janez, Kranj, Cesta JLA 7, zdravstveno izkaznico, številka 251815. 2020 Franci Petrina, Zg. Poljčane 20, delovno knjižico, 1903 Fric Darinka, Maribor, Limbuška 30, spričevalo 8. razreda osemletke, izdano v Ljubljani. 2030 Geiser Marjan, Ljubljana, Galje-vica 12, zdravstveno izkaznico, štev. 072619. 2052 Gregorl Anica, Ljubljana, Cesta na Loko 2. zdravstveno izkaznico. 1987 Gungl Marjeta, Kranj, Stražišče, zdravstveno izkaznico, številka E 211568. 1967 Hadžam Kasim, Ljubljana, Povše-tova 12, zdravstveno izkaznico. 2003 Heričko Marica, Kamnica 97, spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu trgovske stroke. 2032 Hiršman Viktor. Ljubljana, Ku-merdejeva 7, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 1916 Hofman Branko, Ljubljana, Mestni trg 27, zdravstveno izkaznico, številka 934548. 1911 Horvat Tomi, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1952 Hotič Ismet, Črnuče 130, zdravstveno izkaznico. 1951 Hribar Marinka, Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, številka 005955. 1953 Hvala Ivan, Zgornja Zadobrova 139, zdravstveno izkaznico. 1917 Ignjik Milenko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2053 Ivajnšič Janez, Boreči 5c, Križevci pri Ljutomeru, pomočniško spričevalo obrtne zbornice Murska Sobota. - 2033 Javljevič Mihajlo, Medošavac, zdravstveno izkaznico. 1918 Jelnikar Feliks, Šmartno pri Litiji, 39, zdravstveno izkaznico, številka 015379. 1954 Jenkole Marija, Polje 423, diplomo učiteljišča, izdano leta 1965. 1919 Jernej Rudolf, Črna na Koroškem 16, spričevalo STŠ letnik 64/65 1. razred. 2034 Juhart Jože, Brode 12, spričevalo o kvalifikaciji šoferske stroke. 2054 Jušič Ramadan, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico. 1920 Kanalec Branko, Kamno 4, p. Kobarid, vojaško knjižico. 1971 Kastelic Anton, Ljubljana, Pokopališka 1, zdravstveno izkaznico, št. 099426. 2055 Kaučevič Jože, Nova vas 71. pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, številka 282393. 1970 Kavšek Nikolaja, Šentvid pri Stični, novi blok 2. zdravstveno izkaznico, št. E-132731. 1955 Kekec Štefan, Maribor, Makedonska 33a, delovno knjižico, številka 4288. 2035 Kepic Vinko. Kranj, Kidričeva 32, zdravstveno izkaznico, številka C-195. 1972 Kocen Roman, Ljubljana, Grintov-ška 18, zdravstveno izkaznico, štev. A-237719. 1988 Kolnik Zofija, Ruše 143, p. Ruše, delovno knjižico, št. 11355. 2036 Korun Viktor, Laško 261, zdravstveno izkaznico, št. 866854. 2056 Kos Ani, Zgornje Gameljne 31. zdravstveno izkaznico, številka 128490. 1921 Kostič Milič, Jesenice, Maršala Tita 106, zdravstveno izkaznico, številka A-251169. 1941 Kovač. Stane, Podgorica 50, zdravstveno izkaznico, št. 14441. 1956 Kovačič Bruno, Ljubljana, Moškri-čeva 26, zdravstveno izkaznico. 2004 Kovačič Niko, Tolmin, Prešernova 9. indeks VEKŠ, št. 71ll 2037 Kozar Frančiška, Maribor, Košaki 85. delovno knjižico, št. 841. 2038 Krasnik Svatopluk, Trbovlje, Rudarska 9. indeks Visoke šole za politične vede v Ljubljani. 2057 Kuhar Mirko, Podbrezje 5, p. Duplje. zdravstveno izkaznico, številka 524429. 1627 Kurinčič Alojz, Idrsko 62, p. Kobarid, prepustnico VS, št. 3200. 2067 Lenardič Irena, Ljubljana, Moškri-čeva 43, spričevalo enoletne vzgojiteljske šole. 1922 Lenart Vlasta, Ljubljana, Zelena pot 9, delovno knjižico, št. 4497. 2058 Lovrečič Zora, Boršt 65, p. Marezige, prepustnico VS, št. 6470 (Koper). 1973 Ložar Alojz, Ljubljana, Sarhova 16 zdravstveno izkaznico, št. E 131404 na ime Ložar Nuška. 2005 Lukič Tatjana, Ljubljana, Djakovi-čeva 28, dijaško avista vozovnico, št. 3903 za relacijo Remiza—Aškerčeva, izdano od podjetja »-Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 2059 Lunar Zofija, Radovljica, Cankarjeva 3, zdravstveno izkaznico, štev. 210915. 1974 Magrič Marko, Šoštanj, Glavni trg 5, delovno knjižico, reg. št. 4124, ser. št. 812613. I384 Majcenič Marjan, Maribor, Malečnik 7, delovno knjižico, številka 903661. 2039 Majnovič Danilo, Jesenice, Ulica heroja Verdnika 2, zdravstveno izkaznico. IQ42 Mardetko Štefan. »Obloga«, Ljub-Ijana-Polje, zdravstveno izkaznico, št 325725. 2006 Marinšek Marija, Poljane 28, nad Škofjo Loko, zdravstveno izkaznico, št. 275890. 1877 Marka Neda. Študentsko naselje, Ljubljana, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 2007 Matjaševič Franjo, SGP »Gorenje« Radovljica, zdravstveno izkaznico, št. 087735. 2068 Mesec Dean, Stara Vrhnika 18, zdravstveno izkaznico, številka 227239. 1957 Mikolič Franc, Maribor, Koroška 33, delovno knjižico, št. 3044. 2040 Milanko Mehmed, Ljubljana-Cr-nuče, zdravstveno izkaznico. 2008 Miloševič Božidar, Pržan 3, zdravstveno izkaznico na ime Miloševič Nikolina, zdravstveno izkaznico na ime Miloševič Živica ter zdravstveno izkaznico na ime Miloševič Živo-rad. 2060 Mitrovič Momčilo, Ljubljana, Postojnska 8, delovno knjižico. 1989 Mrda Todor, Ljubljana, Stranska pot 8, zdravstveno izkaznico. 1990 Mrkus Milan, Smlednik 56, zdravstveno izkaznico. 2061 Novakovič Violosava, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 10312. 2009 Ocepek Ivanka, Dobrova 9, Komenda, zdravstveno izkaznico, štev. 207798. 2062 Paladin Mirko, Škocjan, p. Koper, prepustnico VS, št. 23818. 2022 Par Vinko, Grabonoš 66, Videm ob Ščavnici, delovno knjižico, štev. 4890. 2041 ParteM Tibar, Kranj, Ulica 1. avgusta 7, zdravstveno izkaznico, štev. 503047. 1976 Peškirovič Zorko, Ljubljana, Dro-bošnjakova 9, zdravstveno izkaznico. 1923 Petek Ludvik, Ljubljana, Ob Ljubljanici 14c, blok kupoprodajne pogodbe, katere lastnik je »Agrotehnika«, Ljubljana, Titova 38. Kupoprodajna pogodba je oštevilčena od 0651 do 06400. Kupoprodajne pogodbe so nežigosane in nepodpisane. 1924 Petrič Pavo, Koper, zdravstveno iz kaznico, št. 0378590. 1977 Pirš Stanislava, Ljubljana, Božanska 1, zdravstveno izkaznico na ime Pirš Vilma. 1991 Plauschteiner Janez, Maribor, Majeričeva 3, delovno knjižico, reg št. 14516 ser. št. 336168. 2042 Podlogar Majda, Spodnji Rudnik 11/42, zdravstveno izkaznico, številka 026559. 1993 Poljak Cvetka, Koper, Karpačijev trg 3, zdravstveno izkaznico, številka 747527. 1943 Prijatelj Slavka, Zamostec 40, p. Sodražica, zdravstveno izkaznico, št. 09061. 1978 Pudič Osman, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1994 Radomirovič Miodrag, Ljubljana, Glavarjeva 18, dijaško avista vozovnico, št. 2562 za relacijo Triglavska— Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 1925 Radovič Miran, Dobliče 21, Črnomelj, zdravstveno izkaznico, številka 787703. 1909 Rajh Majda, Jelovec 4, p. Kamnica, delovno knjižico, št. 558. 2043 Ratej Jelka. Ljubljana, Vižmarje, n. h., zdravstveno izkaznico. 1926 Rednak Milka, Ljubljana, Jarška 13, zdravstveno izkaznico. 2010 Režek Dragutin, Sp. Zadobrova 55, zdravstveno izkaznico, številka 233587. 2063 Rošker Blaž, Maribor. Frankolovska 2, pomočniško spričevalo izdano pri ŠVG leta 1951. 2044 Rovan Joža, Ljubljana, Matjaževa 9, zdravstveno izkaznico, številka 415778. 1995 Sabilj Jovo, Ljubljana, Zbašnikova 26. zdravstveno izkaznico. 1927 Sačer Franjo, Ljubljana, Trnovska 4, zdravstveno izkaznico. 1958 Saletinger Franc, Maribor, Gosposvetska 22, delovno knjižico, reg, št. 300, ser. št. 823264. 2045 Samar Jana, Ljubljana, Triglavska 44, zdravstveno izkaznico. 1928 Samardžija Mirjana, Ljubljana, Šišenska 31, dijaško avista vozovnico, št. 2314, za relacijo Zg. Šiška— Aškerčeva ulica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2064 Semič Srečko, Ljubljana, Zupančičeva 11, vojaško knjižico, izdano v Delčevem. 1959 Sergaš Lilijana, Piran, Župančičeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 730596. 1944 Simič Dragica, Mahovnik 29, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, štev. 248921. 1945 Slavec Silvo, Ljubljana, Herbersteinova 17, zdravstveno izkaznico. 1960 Smolnikar Betka, Gorjuša 7, zdrav stveno izkaznico. 2011 Stražar Drago, Vir, Metelkova 6, zdravstveno izkaznico. 1929 Šabič Ajša, Bihač, zdravstveno izkaznico, št. 3856/60. 2065 Šafarič Janko, »Gradis«, Celje, delovno knjižico, reg. št. 14944, ser. št. 385305. 1905 Šauperl Rupert, Samot 18, Zgornja Velka, delovno knjižico, št. 9668. 2046 Šenk Franc, Predosle 84, vojaško knjižico, izdano v Titovih Uži-cah. 2066 Šešerko Marija, Grajenščak 61, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 129316. 2023 Školnik Mihajlo, Metelkova 24, Maribor, spričevalo osemletke 8. razreda. 2047 Smele Franc, Fram 74, delovno knjižico, št. 4273. 2048 Skrbič Trifun, Novi Banovci, zdravstveno izkaznico na ime Skrbič Vera. 2012 Valenčič Filip, Izola, Kajuhova pot III. št. 5, zdravstveno izkaznico, št. 330094. 1258 Vaupotič Marija, Lancova vas 48, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 1858. 1980 Vehabovič Suljo, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 1961 Verovnik Avguštin, Suhi vrh 24, vojaško knjižico. 1569 Viher Ivan, Maribor, Ruška 87, vojaško knjižico, izdano v Vranju. 2049 Vildman Darja, Ljubljana, Novi trg 1, zdravstveno izkaznico. 1962 Višnar Mihaela, Jesenice 2, Muro-va 4, zdravstveno izkaznico, št. 260026 na ime Višnar Mihelca. 1981 Vutmej Josip, Maribor, Glavni trg 3, delovno knjižico, št. 351714. 2050 Zukič Seifa. Ljubljana, Zaloška S/2 zdravstveno izkaznico. 1930 Zupančič Drago, Brod 40, spričevalo o pomočniškem izpitu avtomehan-ske stroke. 1963 Žgavec Ivan, Orešje 13, zdravstveno izkaznico, št. 081020. 1669 Zirok Albina, .Čermožiše 3, p-Stoperce, zdravstveno izkaznico, št. 281104 kmetijskega zavarovanja. J2027 Zivčec Franjo, Zaveščak 83. zdravstveno izkaznico, št. A-597882. 1670 Žnidaršič Mojca. Kamnik, Cankarjeva 9, dijaško avista vozovnico, št, 1901 za relacijo Kamnfk—Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 2013 Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni uredniki Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta TomilCa« v Ljubljani