Sv dolenjka akcijska prodaja »SOLE« od 1. 11. do 3.12. 1994 pločevinke 40 SIT plastenke 1,5 I 99,90 SIT |mmi 1 DOLENJSKI LIST lani Ul DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST! nm DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST L >> IMHHJ DOLENJCI NA 1. SLOVENSKEM FESTIVALU ZNANOSTI LJUBLJANA - Od 7. do 12. novembra poteka v Ljubljani 1. slovenski festival znanosti, ki ga organizira Slovenska znanstvena fundacija. Na festivalu sodelujeta tudi mag. Ana Blažič in dr. Marjan Blažič iz Društva pedagoških delavcev Dolenjske -Klub za nadarjene učence Novo mesto s prispevkom Didaktični modeli dela z nadarjenimi. Danilo Breščak z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je pripravil prispevek Nove arheološke raziskave na Dolenjskem. V okviru festivala bo tudi več razstav, novomeška občinska skupčina je pripravila razstavo o mladinski raziskovalni dejavnosti na Dolenjskem. Za Belo krajino pa bo še posebej zanimiv prispevek mag. Svetozarja Poliča z Inštituta Jožefa Štefana z naslovom Eko-loška sanacija onesnaževanja s PCB S območja reke Krupe. UporvVitacelu Delavci so ustavili proizvodnjo celuloze v Krškem - Milijon mark škode KRŠKO - Delavci Vitacela v Krškem so 1. novembra zjutraj, potem ko so dan prej ponovno dobili sklep o prenehanju začasne zaposlitve in prošnjo ter pogodbo za novo, ustavili proizvodnjo celuloze. Protest je vzpodbudilo to, da štirje delavci niso dobili nove odločbe o delu. Poleg odločb za vse doslej zaposlene so delavci zahtevali še, da podjetje omogoči vsakomur, ki želi zapustiti tako negotovo delo z nenehnim podaljševanjem za mesec ali dva, da gre na borzo in ne na cesto. Zahtevali so tudi povišanje plač za 30 odst. in garancije delodajalca, da ne bo posledic zaradi zaustavitve proizvodnje. Odgovora na zahteve niso dočakali, v podjetju pa so zaradi zastoja proizvodnje uvedli remont. Direktor Jože Klemenčič in organizacijsko-tehnični direktor Stane Bajc sta v petek po daljšem molčanju javnosti spisala informacijo. Kot pišeta, je zaustavitev ene proizvodne linije povzročila skupina 79 delavcev (od skupno 373 zaposlenih v Vitacelu), nakar so morali ustaviti tudi ostali dve liniji. Delavce obtožujeta, da so pustili obrat nezavarovan in odšli domov. 2. novembra je 79 delavcev zahtevalo delovne knjižice, ki so jim jih vročali minuli ponedeljek in torek. Vodstvo podjetja ocenjuje, da je to “nerazumno dejanje” do petka povzročilo že za 1 mio mark škode in je ogrozilo tudi “reševanje stečaja bivšega Vidma”. Napovedali so še, da bodo storili vse, da bo proizvodnja do konca tega tedna spet stekla. V torek so bili delavci še doma, predsedstvo SO Krško pa je sklicalo izredno sejo na to temo. Več o položaju delavcev v Vitacelu lahko preberete v današnji Prilogi- *B. D.-G. “Ne* za našo podrejeno vlogo v Evropi Ne pristajamo na vlogo, ki bi spominjala na kolonialni odnos, je na seji sveta liberalne demokracije Slovenije v Metliki dejal predsednik stranke in vlade dr. Janez Drnovšek, ko je ocenil dosedanje pogajanje in odnose z Italijo METLIKA - Liberalna demokracija Slovenije je v nedeljo s sejo sveta stranke v Metliki pričela s kampanjo za decembrske lokalne volitve. Pred tem sta imela državni sekretar za privatizacijo Tone Rop in svetovalec vlade ter namestnik državne sekretarke za ekonomske odnose s tujino Drofenik pogovor z metliškimi gospodarstveniki. Govorila sta predvsem o proračunskem memorandumu in novem carinskem zakonu. Seji sveta stranke, na kateri so bili kandidati LDS za župane iz vse Slovenije, je prisostvoval tudi predsednik LDS in vlade ter hkrati zunanji minister dr. Janez Drnovšek. Govoril je o slovensko-italijanskih odnosih. Dejal je, da je prišlo do nepričakovane situacije, ko hoče večja soseda uveljaviti svojo moč in pritisk zato, da bi iz manjše Slovenije izsilila nekatere koncesije in popravljanje zgodovine. “Z Italijo skušamo reševati probleme v dialogu, če pa hočemo govoriti o popravljanju zgodovine, imamo tudi Slovenci veliko povedati. Toda vemo, kako tragično so se vračanja v zgodovino v Evropi že razpletla,” je dejal dr. Drnovšek ter pripomnil, da Slovenija ne more vnaprej sprejemati podrejene vloge, ki bi spominjala na kolonialni odnos. S tem se je po njegovih besedah strinjala tudi vlada in zato je prišlo do nasprotij v koaliciji. Slovenska vlada je ugotovila, kaj je vitalni slovenski interes in ga je pripravljena vedno zagovarjati. Nikakor pa ne more sprejeti prestižne vloge posameznikov, za katere upa, da bodo spoznali, kaj so storili. NOVO MESTO - Delavci Pionirjeve delniške družbe Program lesnih izdelkov so pred kratkim dva dni stavkali. S tem so dejansko nadaljevali stavko, sqj so doslej že večkrat za krajši čas prekinili delo. J(JTR1 BO MARTINOVO-Običaj je, da je za martinovo na mizi tudi pečena gos. Legenda namreč govori, da se je svetnik Martin v 4. stoletju, ko ni hotel Postati škof, skril, izdale pa so ga gosi, morajo sedaj za kazen umirati na dan njegove smrti. To se je zgodilo tudi goski na sliki, ki jo je očistila Štefka Jankovič, po domače Kovačeva, iz Krške vasi, znane po reji gosi. (Foto: M. Vesel) Na zboru delavcev 2. novembra so delavci sklenili, da bodo ta dan stavkali, ker niso prejeli plač za avgust in september do 31. oktobra, tj. do roka, s katerim je soglašal generalni direktor GlP-a Pionir. Delavci so na zboru zahtevali, naj se takoj sestane upravni odbor družbe PLI in razpravlja o njihovem predlogu, da bi izrekli nezaupnico direktorju PLI. Na direktorja PLI Martina Simončiča so naslovili pripombo, da ni Vroča predvolilna mrzlica Kampanja za lokalne volitve, ki bodo 4. decembra, se je pričela zares. Kratka bo, a zato toliko bolj živčna, napeta, lahko pa tudi površna. Prav s slednjim bi lahko označili začetek kampanje Liberalne demokracije Slovenije, ki se je odločila za vseslovenski predvolilni pohod v Beli krajini. Koliko evforije, tekanja sem in tja, usklajevanja različnih predstavitev in sej ter razpošiljanja vabil na vse konce je bilo, ko so Belokranjci izvedeli, da jih namerava obiskati sam predsednik vlade in LDS dr. Janez Drnovšek, ki se tako in tako spomni na njih le pred volitvami. In tako so Črnomaljci v samem letu družine razdrli marsikatero nedeljsko kosilo, ker so prav zaradi Drnovška sklicali konvencijo pol ure čez poldan. A v Črnomelj Drnovšek ni prišel (le na sejo sveta stranke v Metliki). Tudi metliški gospodarstveniki so zaman čakali nanj in tudi na odgovor, ki jim ga dolguje že dve leti: zakaj ob južni meji še vedno ni nič storjenega glede maloobmejnosti. Belokranjce so seveda sprejeli drugi člani LDS. Medtem ko je Viktor Žakelj v Črnomlju zatrjeval, da se Drnovšek priprav- Ija na pogovore v Londonu, je ta sedel na sestanku v Žužemberku. In ko je Tone Rop v Metliki še vedno govoril o londonskih pripravah, je Žakelj že odhitel na kosilo z Drnovškom, domnevno v Semič. In če je Žakelj dejal, da je Slovenija premajhna, da bi se pred volitvami obmetavala z nizkimi udarci, si jih LDS s takšnim ravnanjem ali celo sprenevedanjem očitno daje kar sama. MIRJAM BEZEK-JAKŠE začel uresničevati sanacijskega načrta in da si je “v najbolj kritičnih trenutkih privoščil letni dopust”. Tokratna stavka se je nadaljevala tudi naslednji dan. Delavci so namestili žico na kljuko vrat upravne stavbe in tako do sredine dopoldneva preprečevali vsem vstop v • Da je družba PLI zamudila z izplačilom plač, se ni zgodilo prvič. Do zamud prihaja zaradi pomanjkanje denarja, tega pa očitno ne bo več, dokler se družbi PLI ne bo izboljšal položaj na trgu. Koliko je za to možnosti po sesutju jugoslovanskega tržišča, na katero je Pionirjev “lesni” obrat prodajal veliko, je odprto vprašanje. Gre tudi za to, koliko bo krovna družba Pionir pripravljena in zmožna pomagati svojemu podjetju PLI pri njegovi načrtovani sanaciji. tamkajšnje prostore. Tega dne seje sestal stavkovni odbor, ki je podprl zahtevo zbora delavcev, naj upravni odbor razpravlja o nezaupnici direk-toiju PLI-ja. Delavcem je predlagal, naj deblokirajo upravno stavbo, če bo upravni odbor pristal na pogovore. Od upravnega odbora je med drugim tudi zahteval, naj pove, ali so možnosti za uspešno sanacijo “Programa lesnih izdelkov”. Na četrtkovem dopoldanskem zboru delavcev, ki je sledil sestanku stavkovnega gl VREME Proti koncu tedna se bo vreme izboljševalo. Posijalo bo sonce in ohladilo se bo. Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 — pooblaščena prodaja in servisiranje vozil VW in AUDI — ugodne cene za rezervne dele in takojšnja dobava POSEBNA PONUDBA: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah (AUDI 80 limited, AUDI A 6 quatro, PASSAT) — AUDI 80 že od 33.900 DEM dalje — posebne ugodnosti za kupce iz področja dolenjske in Bele krajine: nižje cene za vozila iz zaloge POLO coupe 1,3 55 KS že za 18.700 DEM AUDI 80 TD11,9 90 KS, metalik, ABS, servo, cent. zakl. že za 41.900 DEM AUDI 80 AVANT1,61 KAT 101 KS, metalik, ABS, servo že za 42.950 DEM AUD1100 2,5 I TDI 115 KS, metalik, ABS, servo, elek. pomik stekel, el. pom. streha, 6 prestav, radio že za 55.600 DEM Sicer pa je pred Slovenijo naloga, da pridobi pridruženo članstvo v Evropski uniji, za kar ima po Drnovškovih besedah precejšnjo podporo v evropski in svetovni javnosti. Če se bodo države EU odločile za spoštovanje svoje demokratične tradicije, nas bodo v* sS?" tudi podprle. Sicer pa je dejal, da bodo imeli tudi z drugimi sosedami enakopraven dialog, se posebno s Hrvaško, s katero bodo kmalu začeli nov krog pogajanj. Ob tem je svet LDS sprejel sklep, da je dr. Janez Drnovšek v občutljivem trenutku slovenske državljanske izkušnje ravnal v skladu s slovenskimi nacio- nalnimi interesi in politiko LDS. M. BEZEK-JAKŠE IL\A Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 TRGOVINA Z MATERIALOM ZA centralno kurjavcuvodovod, plin elektriko, barve, laki SERVIS IN MONTAŽA gorilcev centralne kurjave, vodovoda, plinskih peči, klima naprav BREZPLAČNA NASTAVITEV gorilcev, ki so v garancijski dobi in montirani preko TILIE. OBISK VESOLJCA V DOMOVINI DEDOV - Prejšnji teden je Slovenijo na povabilo predsednika republike Milana Kučana obiskal dr. Ronald Sega (v sredini), prvi in edini vesoljec slovenskega rodu, ki,si je med obiskom ogledal tudi Loški Potok, rojstni kraj svojega dedka in babice. V šoli na Hribu so mu krajani in sorodniki pripravili prisrčen sprejem, dobrodošlico pa mu je izrekel tudi predsednik ribniške občinske skupščine Franc Mihelič (na sliki). O obisku dr. Ronalda Šege obširneje poročamo v Prilogi. (Foto: A. Košmerl) Zahtevali plačo in dobro vodenje Stavka v Pionirjevi delniški družbi Program lesnih izdelkov - Zahtevali plačo, razpravo o nezaupnici direktorju in sanacijo podjetja - Pogovori in obljuba Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: 0 V nedeljo glavno obiranje jagod na 4. strani: 0 Načrt za Žužemberk prihodnosti na 6. strani: 0 Boleči žulji sevniške Kopitarne na 9. strani: 0 Prisilna privedba končala s poškodbami na 11. strani: 0 Celuloza je zakuhala na 12. strani: 0 Da bi papir postal denar na 15. strani: 0 Velodrom bi neznosno obremenil šolo odbora, so delavci nekoliko popustili in šli delat, potem ko so se prepričali, da bo opoldne začel zasedati upravni odbor in obravnaval njihove zahteve. Četrtega novembra je PLI obratoval, potem ko so delavci po sredinem in četrtkovem protestu v “lesnem” obratu le dobili trdno zagotovilo z najvišjih mest podjetja, da bodo plače tega dne, tj. v petek. L.M. JAMA OB ŠOL! - Danes, v torek, ko to poročamo, je ob osnovni šoli Grm v Novem mestu še vedno jama, ki je v noči s 26. na 27 oktober zazevala v tleh tik ob šolskem igrišču, kjer je zmeraj dosti šolarjev in kjer je bilo morda uro ali dve pred udorom zemlje še slišati otroški živžav. Jama je zdaj globoka “samo še ” okrog 8 metrov in kot ugotavljajo, je nastala prav nad kanalizacijskim jaškom. Kot je ob ogledu na kraju samem ugotovil inšpektor, je bil jašek narejen nepravilno, saj je bil pokrit z desko in zemljo. Ker je šolska kanalizacija očitno puščala, so odpadne vode - dotekale so iz umivalnic, stranišč in verjetno tudi s strehe - izprale material in ker je s tem nastala pod zemljo praznina, so se udrla tla. Kljub akciji, ki je hitro stekla in ki jo prizadevno vodi sekretariat za družbene dejavnosti, ostaja marsikaj nejasnega. Tako je danes še skrivnost, kje naj bi bile speljane cevi šolske kanalizacije. Zaradi takih neznank jama še vedno ogroža. Sicer so jo pokrili, vendar otroška in siceršnja radovednost odmika tudi deske. Kaj to pomeni ob dejstvu, da je v šoli ali ob njej dnevno prek 800razposajenih otrok, ni treba posebej poudarjati. (Foto: Marko Klinc, tekst: L. M.) Tujci lastniki nepremičnin Slovenska vlada se je septembra odločila, da bo parlamentu pred- Slovenije Evropski zvezi, se nanaša na lastninsko pravico tujcev do nepremičnin v Sloveniji. Po slovenski ustavi tujci ne morejo postati lastniki nepremičnin v Sloveniji, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. S spremembo ustave naj bi to omejitev odpravili. Taka slovenska dobra volja preseneča, mogoče celo diplomate E konodaje tako kot zahteva Evropska zveza. Lastnina je kajpak vabljiva in donosna zadeva in zato naj bi k toliko “harmoniziranim" mnenjih je slovenska vlada preveč radodarna, češ daje ponudila z napovedano spremembo ustave mednarodni skupnosti tisto, kar ta od naše države sploh ni zahtevala. V anketi smo vpraševali, kaj ljudje menijo o pobudah, da bi tujci lahko postali lastniki nepremičnin v Sloveniji. NICOLE KUPLENIK, absolventka Filozofske fakultete iz Kostanjevice: “Menim, da bi morati najprej temeljito premisliti, koliko si sploh želimo v Evropsko skupnost in kakšno ceno smo pripravljeni za to plačati, Zahteve velikih imajo v sebi pogosto tudi kanček imperializma. Sicer pa menim, da bi se morali držati srednje poti, ki naj bi bila takšna, da bomo imeli od nje tudi mi kakšno korist.” ANTON ZORKO, dipl. inž- strojništva iz Brežic: “Najbrž bo Slovenija morala začeti prodajati nepremičnine tudi tujcem, vendar z določenimi pogoji. Mislim, da bi bilo zdaj pametno Še malo počakati. Če bomo sprejeli tako zakonodajo, vsekakor zagovarjam stališče, da moramo prej doreči in tudi zapisati, kaj se lahko prodaja in kaj ne, kdo lahko kupi in kdo ne, morda tudi, kje se lahko kupi, kot imajo določeno tudi druge države." ALENKA MOZETIČ, samostojna podjetnica iz Metlike: “Nisem za takšno spremembo ustave. Naredili bi si škodo, če bi kar vse povprek prodajali nepremičnine tujcem. Ne smemo se takoj podrediti vsaki zahtevi iz tujine, predvsem pa je odveč bojazen, da ne bomo prišli v Evropo, saj smo Že v njej. Res pa je, da si moramo vzeti še nekaj časa, da se bomo prilagodili evropskim standardom in normativom, to pa še ne pomeni, da se moramo razprodajati.” FERDINAND KOROŠEC, ekonomist iz Črnomlja: “Sem proti temu, da spremenimo slovensko ustavo, da bi potem lahko prodajali nepremičnine tujcem. S tem bi razprodali našo domovino. Pač pa svetujem, da prav nič ne pripuščamo. Kajti Če bomo danes popustili tujcem pri tej stvari, jim bomo lahko jutri pri kateri drugi in kaj kmalu se lahko zgodi, da bomo ostali brez lastne države. Slovenija je majhna in najbrž je ne bi bilo težko prikupiti.” DOMINIK CULETTO, upokojenec iz Račiče pri Loki pri Zidanem Mostu: “Odločno nasprotujem kakršnemu koli spreminjanju naše ustave, da bi s tem omogočili prodajo slovenskega ozemlja oziroma nepremičnin tujcem, še zlasti pa ne Italijanom. Ti bi lahko bili kar lepo tiho, kajti prej bi bili mi lahko upravičeni vsaj do vojne odškodnine za prestano gorje med vladavino fašizma, za požgane vasi in za tisoče pobitih domoljubov.” MILAN BARLE, tehnolog v TEM Čatež: “Kolikor vem so italijanski ezuli ob koncu 2. svetovne vojne prostovoljno zapustili naše kraje in svoje premoženje, česar ne bi mogli reči za številne primorske Slovence, ki so ubežali pred Mussolinijevimi hordami ali pa so jih fašisti izgnali. Nisem za spremembo slovenske u-stave pod italijanskim pritiskom.” TOMAŽ ZALOKAR, zaposlen v podjetju Trgošpar Novo mesto: “Po mojem mnenju za vsako ceno ne smemo počepniti pred Evropo. Ne smemo dovoliti, da nas kot majhno državo, ki se je komajda otresla komunizma, vsi gledajo zviška in prezirljivo. Našo državo je potrebno postaviti na zdrave temelje, oživljati gospodarstvo in ne razprodajati velike in uspešne tovarne tujim lastnikom. Ko bomo zdravi in pokončni, nas bo Evropa sama sprejela.” CILKA LONČAREV1Č, varnostnica pri Varnosti Kočevje: “Zaradi Italijanov ne bi bilo treba spreminjati ustave in Italijanom odstopati ali prodajati našo zemljo in posest. Slovenija je že tako majhna. Tudi v Italiji - kot povsod - so nekateri pošteni, drugi pa se ne strinjajo s tistimi, ki so nas napadli in nam povzročili veliko gorja. Ni razloga, da bi se Italijanom opravičevali in jim vračali, kar je naše, a so nam vzeli.” VINKO DROBNIČ, zasebni podjetnik iz Sodražice v ribniški občini: “Na tehtnico naj dajo vse slovenske in italijanske zadeve in nato pravično odločijo. Druge svetovne vojne nismo začeli mi, Italije nismo napadli mi, pač pa je bilo ravno obratno. Zdaj pa zehtevajo, naj sc jim opravičimo, namesto da bi se nam oni. Gotovo so si Italijani v Italiji prisvojili na razne načine veliko zemlje, ki je bila last Slovencev, a o tem molče." Družbeni kapital Lisce je našel nove lastnike Tekstilci protestirajo SEVNICA - “Ves družbeni kapital Lisce ima svoje lastnike. 14. oktobra, ko smo končali javno prodajo delnic, smo zaključili program lastninskega preoblikovanja podjetja. V enomesečni javni prodaji smo prodali vseh 251.533 delnic, izključno za lastninske certifikate. Med 1548 imetniki 17,85 odstokov delnic so zvečine družinski člani naših delavcev, le kakšnih 100 jih je iz raznih slovenskih krajev. Primerov vplačila z gotovino torej ni bilo. Uspešnost prodaje je bila 101,041 odstotna, kar pomeni, daje bilo vpisanih za 1,041 odstotka vrednostno več certifikatov in da bodo delnice iz javne prodaje za približno tak odstotek presežka dražje,” je med drugim poudaril na novinarski konferenci v sevniški Lisci Franc Ernesti, direktor splošnega področja. V 1336 - članskem kolektivu Lisce jih po sprejemu akta o preoblikovanju in statuta bodoče delniške družbe čaka le še nekaj drugih formalnosti. Vlogo za izdajo drugega soglasja bodo agenciji za privatizacijo predložili predvidoma sredi novembra, pričakujejo pa, da bo zato trajalo še nekaj časa, da bodo končno lahko registrirali delniško družbo. Medtem pa se že pripravljajo na organiziranje združenja delničarjev kot organizirane oblike delničarjev iz interne razdelitve (teh upravičencev je 1672, pokupili pa so 298.626 ali natanko petino vseh delnic), notranjega odkupa (gre • Lisca nima likvidnostnih težav, posluje z lastnimi sredstvi, poslovanje v letošnjem tričetrt-letju je sicer v okviru predvidevanj, kot je poudaril direktor podjetja Vili Glas, pa v Lisci ne ustvarjajo takega Finančnega rezultata, kot bi ga lahko po doseženih Fizičnih kazalcih. To pa predvsem zaradi nerealnega tečaja tolarja in že kar nevzdržnih obremenitev slovenskih tekstilcev. Ti po Glasovih besedah terjajo le enakopravnem položaj z drugimi panogami. Več o tem prihodnjič! za 1672 istih upravičencev do 23,15 odst. ali 345.533 delnic iz naslova presežka zbranih certifikatov) in javne prodaje. Petino delnic Lisce je dobil republiški razvojni sklad, po desetino (149.313 delnic) pa odškodninski sklad in kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja. RR Samoprispevek v celoti uresničen S samoprispevkom, ki seje iztekel junija, seje zbralo 10,7 milijona mark NOVO MESTO - Konec maja seje iztekel občinski petletni samoprispevek za dograditev in sanacijo bolnišnice ter za gradnjo osvnovnih šol. Prebivalci novomeške občine so v tem času plačevali za ta program odstotek od čistih plač in drugih prejemkov. O izvajanju občinskega referendumskega programa so razpravljali najprej na izvršnem svetu, potem pa še na zadnji seji občinske skupščine. Na osnovi zaključnega poročila so ugotovili, da so bila sredstva namensko porabljena in daje referendumski program v celoti uresničen. Po referendumskem programu je bilo 65 odst. s samoprispevkom zbranih sredstev namenjenih za gradnjo porodnišnice in ORL oddelka ter sanacijo novomeške bolnišnice, 35 odst. pa za dograditev osnovne šole v Bršljinu, za dograditev in obnovo šole v Žužemberku ter za gradnjo prve faze osnovne šole Drska v Novem mestu. Skupaj seje v petih letih za ta program s samoprispevkom zbralo (preračunano v nemške marke) več kot 10,7 milijona mark, od tega je šlo za bolnišnični program skoraj 7 milijonov mark, za osnovnošolski pa 3,75 milijona mark. Pri gradnji bršljinske šole je znašal delež samoprispevka dobrih 38 odst. čin, ki težijo na novomeško regijsko bolnišnico (razen minimalnega zneska Metlike in Črnomlja), ni, stavbe sedanje porodnišnice pa tudi še niso prodali, gradnja poteka precej počasi. V začetku letošnjega leta so projekt spremenili tako, da bodo najprej zgradili le porodnišnico in oddelek ORL, medtem ko bo treba z novim'■ operativnim blokom še počakati. Po- j leg tega v tako imenovani preselitve-! ni fazi ni vključena oprema za porodnišnico, ginekologijo in ORL oddelek, za kar bi bilo treba zagoto-! viti še dodatnih 3,2 milijona mark. A. BARTEU Trije gasilski jubileji • • - V Metliki počastili 125 let gasilstva na Slovenskem, 45 let Gasilske zveze Slovenije in 25 let gasilskega muzeja • Za dokončanje druge faze sanacije bolnišnice, se pravi za ureditev novega operativnega bloka, pa bi potrebovali 13,2 milijona mark. Tega denarja pa v Novem mestu in v regiji nikakor ni moč iztisniti. Zato računajo na sredstva države, ki je tudi ustanoviteljica bolnišnice, saj se za naložbe v zdravstvo v Sloveniji zbira tako imenovani zdravstveni tolar. vrednosti vseh del, pri gradnji žužem-berške okoli 36 odst., pri OŠ Drska, ki sojo začeli graditi pred kratkim, pa naj bi ta delež znašal 21 odst. S sredstvi samoprispevka, z denarjem iz občinskega proračuna in pričakovanimi republiškimi sredstvi v prihodnjem letu naj bi pri gradnji šole na Drski dokončali tretjo gradbeno fazo. Z Ministrstvom za šolstvo in šport pa tečejo pogovori, da bi šolo dokončali do šolskega leta 1996/97. Pri gradnji nove porodnišnice in sanaciji bolnišnice pa se stvari bolj zapletajo. Ker prispevka ostalih ob- • Navada, šega in običaj so močnejši od resnice. (Voltaire) • Ni dovolj biti skromen; za to je treba imeti razlog. (Voltaire) • Posadili so “če” in “ko”, pajezras-tel nič. METLIKA - Kdo ve, kaj je imel v mislih zadnji metliški graščak, vitez dr. Josip Savinšek, ko je 18. septembra 1869 ustanovil pred metliškim gradom, v katerem je domoval, prvo požarno brambo na Slovenskem. Zagotovo pa se je zavedal pomena gasilske službe, hkrati pa najbrž niti slutil ni, da se bodo natanko čez sto let v njegovem domu odprla vrata Slovenskega gasilskega muzeja. Letos slovenski gasilci praznujejo tri pomembne jubileje, ki sojih v soboto v Metliki obeležili s slavnostno sejo komisije za zgodovino požarnega varstva pri Gasilski zvezi Slovenije. Metliško gasilsko društvo kot najstarejše v državi in s tem tudi slovensko gasilstvo praznujeta letos 125. obletnico dela. Gasilska zveza Slovenije slavi 45. obletnico ustanovitve, Slovenski gasilski muzej pa je prvič odprl vrata pred 25 leti. Na slovesnosti v Ganglovem razstavišču metliškega gradu je predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory dejal, da zahtevajo od države več pozornosti za Slovenski gasilski muzej, za katerega je prepričan, da bo v prihodnjem letu dobil svoje mesto med specializiranimi slovenskimi muzeji in s tem tudi več denarja iz kulturnega tolarja. Spomnil je še na projekte, ki jih načrtujejo v prihodnje. Gre predvsem za ureditev kletnih prostorov starega metliškega kina, kjer naj bi bila razstavljena sodobna gasilska oprema ter za obdelavo razvoja gasilstva od leta 1945 do danes. Kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja Marjetka Balkovec-Debevec i je predstavila četrti Letopis Sloven- j skega gasilskega muzeja. Poudarila je, da se je kljub denarnim težavam muzej tako prostorsko kot vsebinsko j razvijal. Danes ima svoje bogate zbirke v metliškem gradu, v paviljonu ob njem ter v nekdanji kinodvorani. Ža 25-letno prizadevno! sodelovanje pri razvoju muzeja je dobil priznanje Djordje Radovič i i Metlike, za ureditev gasilskih zbirk pa GD Tržič, GD Žalec, Miha Va-f lenci iz Velenja in Rudolf Ferec i Mute. Za zbiranje zgodovinskega gradiva so si priznanje prislužili Franc Gomboc iz Murske Sobote, j Rudi Rustja iz Ajdovščine, Jože Ber-1 lec iz Kamnika, Anton Mačkošek iz j Štor ter Marjan Černivec iz Kranja. | Za pripadnost, zvestobo in skrbno | zapisovanje delovanja Slovenskega! gasilskega muzeja je priznanje prejel prof. Jože Dular iz Metlike, za j delo v muzeju pa Marjetka Balkovec-Debevec iz Črnomlja. M.B.-J. Brezposelnost še narašča Več brezposelnih v vseh občinah dolenjske regije, razen v Črnomlju, kjer je število nespremenjeno • Kdor dela, kar zna, napravi toliko kot papež v Rimu. (Nemški pregovor) MINISTER OSTERC O PROGRAMU CRPOV ZDOLE - Na povabilo občinskega odbora SKD Krško se bo v soboto na Zdolah mudil minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. V Kulturnem domu Bena Zupančiča bo ob 19. uri sodeloval na srečanju s krajani, na katerem bo odgovarjal na vprašanja krajanov o programu Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki ga že uresničujejo tudi na Zdolah. NOVO MESTO - Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota Novo mesto, se je brezposelnost septembra, tako kot julija in avgusta, v vseh občinah dolenjske regije povečala, razen v Črnomlju, kjer je ostala na enaki ravni. Konec septembra je bilo na zavodu prijavljenih 5.332 brezposelnih oseb, od tega slabih 44 odst. žensk. Od vseh brezposelnih je bilo 43,8 odst. iskalcev prve zaposlitve. V septembru je denarno nadomestilo oz. denarno pomoč prejelo 2.390 brezposelnih oseb, kar predstavlja 4 odst. manj kot pretekli mesec. V dolenjski regiji je bilo v septembru v okviru programa priprave na zaposlitev vključenih 47 brezposelnih oseb, vsi v programe strokovnega usposabljanja, skupaj v prvih devetih mesecih že 228 brezposelnih. V izvajanju je tudi 37 programovjavnih del z 142 vključenimi udeleženci. Največ programov se izvaja v novomeški občini - 25, v katerjh je sodelovalo 85 brezposelnih oseb. V prvih devetih mesecih je bilo v uvodni seminar za samozaposlitev vključenih 160 oseb, 116 pa se jih je tudi zaposlilo. TG. PO DARILO POD ZEMIJO - Mihu rdt Valenci, ki ima v Velenju zasebni gasil" *at ski muzej, je ob jubileju Slovenskega *2( gasilskega muzeja v Metliki kustodinj . ji Marjetki Balkovec-Debevec izroČin * ! posebno darilo. Na kos lignita, po ka- ^ terega se je odpravil, kot je sam zatrdil 400 metrov pod zemljo, je napisal ptM -a® vedlo ter s tem potrdil tudi prijateljskih sodelovanje med muzejema. (FotOl\ M.B.-J.) CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO — ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po naju- godnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah,in sicer: Novo mesto (068) 321-125 Straža 84-527 Podturn 65-690 Črmošnjice 67-426 Črnomelj 51-147 Trebnje 44-069 Komerciala GG NM 321-913 Se priporočamo! fi. Mariborsko pismo Le sv. Martin se Mariboru ne bo izneveril Stavke se nadaljujejo, volitev še ni slutiti MARIBOR - V Štajerski metropoli, kjer se gospodarska in socialna kriza še kar naprej širita, so postale stavke nekaj tako pogostega in običajnega, da so se Mariborčani z njimi navadili živeli - tako kakor s slabim vremenom. Pred nedavnim seje končala skoraj mesec dni trajajoča stavka v dveh Tamovih družbah: v Gospodarskih vozilih ter družbi Inženiring in vzdrževanje. Poleg tega so več dni stavkali tudi delavci Tam-Busa in še nekaterih manjših družb. Skupno je v minulem mesecu za poračun julijskih in avgustovskih plač stavkalo prek 2.500 Tamovcev. V minulem mesecu so kar dvakral stavkali tudi delavci v mariborskem gradbenem podjetju Gradis - za plače seveda. V mariborskem Karoserislu, kjer je 161 delavcev mesec dni stavkalo za avgustovske plače, pa so se stroji za vedno ustavili. Namesto plač so delavci namreč dočakali stečaj podjetja, ki bi ga po mnenju zaposlenih s skromnimi sredstvi lahko še rešili (Karoserist je edini v Sloveniji izdeloval nadgradnje za specialna vozila), seveda če bi usoda Karoserista zanimala še koga drugega kakor tam zaposlene delavce... Vodilni so namreč pred propadom podjetja pobrali “šila in kopita”, za vse prošnje delavcev pa so ostala gluha tudi pristojna ministrstva in banke. Tako seje Karoserist v teh dneh skupaj s podjetjem Ferromoto-Avtomobili pridružil več kot 60 podjetjem v Mariboru in Podravski regiji, ki so morala v minulih letih v stečaj. Medtem, ko se delavci in menedžerji v podjetjih ukvarjajo s svoji; mi problemi, pa se lokalni politiki pripravljajo na skorajšnje lokalne volitve, vendar takšne vneme kakor pred štirimi leti ni čutiti. Čeprav je že čas predvolilne kampanje, še nobena stranka ni začela zares predstavljati svojih kandidatov in agitirati. Tega, da se je predvolilna kampanja že začela, denimo tujec v mestu sploh ne more opaziti, saj ni še nikjer nobenega plakata, propagandnega gradiva ali shodov... Marsikateri Mariborčan j^ celo iz dneva v dan bolj prepričan, da si v mestu s takšnimi gospodarskimi in socialnimi problemi, kakršne ima štajerska metropola, pravzaprav iskreno ne želi oblast1 nobena stranka, saj bodoča lokalna oblast Mariborčanom ne bo mogla obljubiti drugega kot Churchillovo “trdo delo, kri, solze in znoj”... Bolj kot na volitve, se v teh dne;' Mariborčani pripravljajo na martinovanje. Kakor kaže je Martin edt; ni svetnik, ki Štajercev tudi letos n' izneveril, saj je bila vinska letin" kvalitetna in še kar obilna. TOMAŽ KŠELA E 1 Pri: sty Ml; tol; ‘olj h l daj *av Pač ,*>l >oiŽ kov Pt, Ptz, .'Pik ' PoS Pos Pile Lk u hei H K I? \S S Pile S medaljo za rumeni muškat je dobil 5>lavo Kramarič. Najvišjo oceno za sovinjon je dobil Jože Wiess, najboljši e, ’ ^ri?one PaJe pridelal Andrej Fabjan, p i . el*ko zldto priznanje za beli pinot si jZ Je prislužil Slavo Zajc. Za najboljši a | je bil nagrajen Stane Jakša, naj-io .Je ocenjena modra frankinja pa J Pripada Milanu Adlešiču. Najboljšo l. metliško črnino je prinesel Janez ti Mušič, najboljši šipon Matija Absec, 0. kraljevino pa Jože Gržin. Q I NOVOMEŠKE TRŽNICE I Razredčena ekipa branjevk na po-I nedeljkovi tržnici je bila v skrbeh, saj I J® po dolgem čbsu, ne d Martinovo”, v okviru katerega so j ocenili mlada vina letnik 1994. Pod - sodstvom dr. Julija Nemaniča in mag. ,c Mojmira Wondre so ocenili rekord-t. nih 570 vzorcev vin. [a Veliko zlato priznanje za belokra-a njsko belo vino z oceno nad 17 je do-0; bil Jvan Ivec, 39 pridelovalcev te sorte e P* je bilo nagrajenih z zlato medaljo. : Pet Črnomaljcev je prejelo veliko zla- y to priznanje za laški rizling, najboljši vzorec pa je prinesel Anton Medic, z zlatim priznanjem pa se bo ponašalo V nedeljo je bilo že četrto obiranje, obeta pa se še precej pridelka, saj so jagode v severnejših predelih šele zdaj začele zoreti. Vreme gre pridelovalcem precej na roke, tako da si lahko obetajo, da bodo pod tuneli obirali še lep čas, morda vse do božiča. To je odvisno predvsem od temperatur, ki ne smejo dalj časa ostati nizko pod ničlo (- 5 ali -7 stopinj). Če temperature padejo samo zjutraj, še ni nič hudega, drugače pa je, če mraz drži ves dan. Doslej (od srede novembra) so pridelovalci obirali po nekaj 100 kilogramov jagod, v nedeljo pa se je nabranih sadežev natehtalo kar za eno tono. Jagode za zdaj prodajajo v Sloveniji preko enega večjega kupca. Največ se jih proda v Ljubljani in Mariboru, nekaj pa tudi drugod, celo v Krškem so jih že videli na prodajnih policah. Naložene so v košarice po 250 g, ki so potiskane z blagovno znamko. Cena za kilogram takih jagod se vrti od 850 do 1000 tolarjev. V podjetju Tron so zadovoljni s potekom projekta in tudi s pridelovalci, ki so se zelo izkazali. V teh dneh so jih obiskali tudi italijanski strokovnjaki s tega področja in številni trgovci. Niso se mogli načuditi nad kakovostjo pridelka, nad izredno dobrim okusom jagod in nad uspešno pridelavo. * Projekt pridelave jagod v tunelih je po sodelovanju na razpisanem natečaju podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo. Gre za projekt z visoki- oi v?°(ec Pa je prinesel Anton Medic, z zlatim priznanjem pa se bo ponašalo IZ 43 pridelovalcev te sorte. Najbolje .k ocenjen vzorec renskega rizlinga pri-a. | Pa(la Andreju Fabjanu. Veliko zlato Zakaj Bela gorcainodkod priimek Balon? Od vojaka do slovenskega kmečkega turizma BIZELJSKO - Kmečki turizem Bela gorca je poznan na Bizeljskem in še daleč naokoli. Vodita ga Franc in Tonka Balon, ki pravita, da k njim najpogosteje zavijejo tri vrste najavljenih skupin: nekateri gredo neznano kam, drugi so gostje Čateških Toplic in tretji udeleženci božjih poti, saj so v bližini znane Sv. Gore. Prav pogosto k Balonovim prihajajo tudi upokojenci, za vse goste pa je značilno, da se radi vračajo. V Beli gorci jih postrežejo po domače - z govejo juho, svinjsko pečenko in perutnino, domačimi mlinci (ki za razliko od kupljenih niso cmokasti), z domačimi štrud-li, brezalkoholnimi pijačami in z doma pridelanim vinom. S slednjim na Bizeljskem in tudi pri Ba-lonovih ni težav, saj pri kleti KZ Krško polnijo laški rizling, šar-done, zeleni silvanec in game iz domačega vinograda. Točijo tudi odprto vino in v teh dneh, dokler ga ne vzame sv.Martin, še mošt. S svojimi vini Balonovi sodelujejo tudi na sejmih. Tako so za Sardone na letošnjem sejmu Vino dobili srebrno medaljo in za zeleni silvanec častno diplomo. V Gor. Radgoni so dobili srebro za game in priznanje za laški rizling, polnjen v litrsko steklenico. Z vini so nastopili tudi v Kranju, kjer so pridobili znak SQ (slovenska kakovost) za zeleni silvanec. Kmečki turizem nosi naziv Bela gorca, ime, ki je na Bizeljskem že dolgo poznano, prijelo pa se je kmetije pred mnogimi leti, ko je Francov praded potem, ko je trtna Franc Balon uš uničila okoliške vinograde, prvi zasadil na ameriško podlago cepljeno žlahtno trto. Ker je bil to vinograd z belimi sortami trt, se ga je, tako kot tudi tega predela Bizeljskega, prijelo ime Bela gorca in se ohranilo do danes. Čeprav priimek Balon zveni povsem slovensko, so bili Francovi predniki Francozi in so se pisali Walon, morda tudi Valon. Na Bizeljsko so prišli, tako kot predniki nekaterih ostalih Bizeljanov (Martini, Denko, Malus), z Napoleonovo vojsko in se naselili v teh krajih. Francov praded je bil Franc Walon, o čemer še priča štampiljka z dvojnim W, ki jo še hranijo pri hiši. Kdo ve, kdaj točno so družino preimenovali, vsekakor pa drži, da se danes piše kar po slovensko - Balon. B. D.-G. mi vlaganji, saj je cena naložbe kar 100.000 nemških mark po hektarju nasada, če bi računali še stroške z embalažo, folijo in drugim, pa še več. Čeprav bi bilo pričakovati, da bo ministrstvo projekt podprlo na začetku naložbe, pridelovalci doslej še niso prejeli niti tolarja državnega denarja. Pri Tronu ocenjujejo, daje to morda tudi posledica ostrega boja proti temu projektu, ki ga v strahu pred konkurenco bijejo primorski sadjarji v Kmečkem glasu in morda še kje. Vsekakor projekt živi in dosega prve rezultate, druge pa lahko pričakujemo spomladi, ko bodo od sredine aprila do sredine maja jagode pod folijami spet začele zoreti. B. D.-G. NOVO MESTO NI NAJDRAŽJE NOVO MESTO - Po podatkih Zavoda republike Slovenije za statistiko, ki so bili izdani v oktobrskem mesečnem statističnem pregledu, je bilo Novo mesto v primeijavi s Koprom, Ljubljano in Mariborom poceni, glede cen na drobno za 50 proizvodov. Kar polovico izdelkov je bilo najcenejših v Mariboru, Novo mesto pa se je ponašalo s 16 prvimi mesti. Najceneje smo lahko kupovali pšenične izdelke in moko, nekatere vrste mesa in jedilno olje. Najbolj ugoden je bil v Novem mestu tudi nakup bombažne moške srajce, moških nizkih čevljev iz telečjega boksa in salonarjev. Tudi ljubitelji ležanja so lahko prišli najceneje do kavča ravno v dolenjski prestolnici. Znižan količnik za preračun katastra Do republiških štipendij tudi kmečki otroci LJUBLJANA, NOVO MESTO -Pisali smo že, da bo zaradi količnika za preračun katastrskega dohodka, če ne bo znižan, mnogo kmečkih otrok prikrajšanih za republiško štipendijo. Konec okt/J ra pa so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sprejeli odločitev, da se spremeni metodologija za preračun katastrskega dohodka, ki jo je do sedaj predpisoval veljavni pravilnik o štipendiranju. Spremenjena metodologija bo veljala za tekoče šolsko leto in sicer bo količnik za preračun katastrskega dohodka 7,68 in ne več 22. Z novim količnikom bo veliko več prosilcev za štipendijo, ki imajo med dohodki tudi dohodek iz katastra, pridobilo pravico do republiške štipendije. Na novomeški enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje so povedali, da bodo ponovno obravnavali vse že vložene vloge za štipendije prosilcev s katastrskim dohodkom in v začetku decembra izplačali tudi poračun za nazaj vsem, ki jim bo po novem preračunu štipendija pripadala. kmetijski nasveti V • • V • V • 1 1 navajajoča višja cena mleka . Z novembrom je slovenska vlada za 5 odst. povečala odkupno in prodno ceno mleka. Rejci so bili te novice lahko prav veseli, če ne bi bila Rajajoča. Odkupna cena je resda povečana, hkrati pa je spremenjen i ^Cin obračunavanja, po katerem bodo slabi rejci celo na slabšem, kot j ^ bili do sedaj. Dokončno so bile namreč uvedene evropskim stan-I (Lf^orn Pr'rejene zahteve o higienski kakovosti mleka, ki so sestavni “I novega pravilnika o določanju odkupne cene kravjega mleka. t-Ppsedanji pravilnik je izhodiščno odkupno ceno mleka s 3,6 odst. i Jsče, ki po novem znaša 34,45 tolarja za liter, osnoval na drugem ka-. vostnem razredu (od 100.000 do 400.000 mikroorganizmov v mililit-. rnleka), novi pravilnik pa novo ceno naslanja na prvi kakovostni t^reri, v katerem so higienske zahteve strožje (od 50.000 do 100.000 'kroorganizmov v mililitru). To z drugimi besedami pomeni, da bo sebne 10-odstotne nagrade na osnovno ceno deležno le mleko JJy®bne kakovosti (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru mleka), del ° 'z riru8ega, tretjega in četrtega kakovostnega razreda pa bo Ježno odbitkov. Torej, 34,45 tolarja bodo rejci dobili le za mleko KjJJga kakovostnega razreda, cena mleka druge kakovosti bo manjša b,2 odst., tretje za šest in četrte za 10 odstot. ^ "»igienska kakovost mleka se je v Sloveniji, odkar so uvedena ostrejša ve|.Jria, resda izboljšala (celo bolj kot smo pričakovali), vendar to ne fen *°riko za Dolenjsko kot za Gorenjsko, kjer imajo bolje oprem-( he hleve in mleko lahko hladijo (toda tudi tam je v zadnjem desetletju oJ 1.200 kmetij prenehalo oddajati mleko). To pomeni, daje nova za-r*tev, kije sicer v interesu porabnikov mleka, še poslabšala odkupil ceno mleka za mnoge naše rejce. Ker ima Slovenija skoraj tretjino Preveč> zaradi previsoke cene pa ga ne more izvažati v tujino, | prizadetih rejcev, ki ne morejo ali ne znajo zagotoviti boljše kanasti mleka, pri nas zavoljo tega nikogar pretirano ne boli glava. To | Cena približevanja Evropi, ki jo pač morajo kmetje plačati. Inž. M. L. taBakam d., iiil II" eipo/t mport trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo »VESNA« MARIBOR Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: 068/23-826, 22-288 tel. in fax.: 068/322-625 Takojšna dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZAL, GOLDONI, INO-Brežice, FIAT in SAME. Na zalogi imamo tudi: — REZERVNE DELE ZA UNIVERZAL, ZETOR IN TOMO VINKOVIČ — KMETIJSKO MEHANIZACIJO — MOLZNE STROJE MELTEC — VARILNE APARATE — VARSTROJ — AGREGATE ZA PRANJE — KOMPRESORJE — AKCIJSKA PRODAJA MOTORNIH ŽAG HUSOVARNA — GUME: TOVORNE, TRAKTORSKE IN AVTOPLAŠČI (brezplačna montaža) — SREDSTVA PROTI ZMRZOVANJU — RAZNOVRSTNA AVTOKOZMETIKA Na zalogi VESNA akumulatorji VSEH VRST. BREZPLAČEN PREGLED, DEMONTAŽA IN MONTAŽA. ODKUP ODPADNIH AKUMULATORJEV IN SVINČENIH SUROVIN. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr Julij Nemanič Ob martinovanju Veliko ljudi se že dober teden ogreva za ta priljubljeni praznik. Vzdušje je pravo; saj smo pospravili eno boljših letin. Kdo je bil znameniti sv. Martin? To je narodni galsko-frankovski (francoski) svetnik, ki se je rodil v 4. stoletju v Sabariji, današnjem madžarskem Szombathelyju. Tako kot njegov oče, ki je bil vojaški tribun, je postal častnik rimske gardne konjenice. Pri vojakih je pokazal izredno skromnost, zato je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Njegovo nesebičnost potrjuje dogodek iz leta 334, ko je dal del svojega plašča prezeblemu beraču pred vrati mesta Amiens v Franciji. Ta velikodušnost je ovekovečena na slikah, ki krasijo njegove oltarje v cerkvah. In teh ni malo, saj mu je na Slovenskem posvečenih kar 121 cerkva. Po nekaj letih vojaške službe je odšel v Poitiers k škofu, ki ga je posvetil v mašnika. Odpravil se je domov, da bi spreobnil in krstil svoje poganske starše. Uspelo mu je le pri materi. Leta 371 je bil izpraznjen škofovski sedež v Tbursu v Franciji in je bil izvoljen za škofa. Legenda govori, da Martin ni hotel prevzeti mesta škofa in se je skril. Ko so ga iskali, so ga izdale gosi in sedaj morajo za kazen umirati na dan njegove smrti. Martin je dočakal več kot 80 let. Umrl je 8. novembra 397. leta in kmalu po smrti ga je ljud- stvo začelo častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je cerkev priznala svetniški sij. Njegov grob v Toursu je bil ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku. • V vinskih deželah se je goski za martinovo pridužilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spemenii vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Podobne predstave imajo še posebej Francozi. Tildi pri nas se poje: “Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!” V Beli krajini so vselej slovesno krstili vino. Gospodar je nagovoril zbrane goste, nakar so stoje izpraznili kozarce z besedami: “Prej je bil mošt, od tega trenutka pa je vino”. Martinovanje je bilo povezano z duhovi prednikov. Zdaj ljudje spet bolj organizirano praznujemo martinovo. Lahko bi tudi rekli, da se začenja z martinovim prodaja novega letnika. Domiselne prireditve so zelo dobrodošle. Vinogradniki imajo na njih priložnost pokazati kakovost pridelka, gostje pa možnost zvedeti, kjer je zrastlo za njihov okus in dušo najboljše vino. Pa na zdravje z letnikom 1994 in z upanjem, da bo imel sv. Martin, in mi z njim, čim več uspeha in sreče pri prodaji letošnjega vina! Dr. JULIJ NEMANIČ PE AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 68000 Novo mesto tel.: 068/321-479 fax: 068/321-987 ZELO UGODNO MOTORNE ŽAGE: — STIH L —HUSOUARNA N* ST/HL Poleg žag vam nudimo še: — MEČE — ZOBNIKE — VERIGE — OLJA za mešanico in verigo PRI NAKUPU MOTORNE ŽAGE VAS ČAKA DROBNO PRESENEČENJE!!! Mercator - KZ Krka. z.o.o., Novo mesto \ \helena mrzlikar] gospodinjski kotiček Martinovo - jesenski pust Stara jesenska zahvalna obredja segajo v čas poganstva. Že tedaj je bil med ljudstvom priljubljen svetnik sv. Martin, ob katerem so skozi stoletja nastale številne šege in se do danes ohranile v obliki praznika. Ljudje so si tudi nekdaj dali duška v obilni pojedini, saj je to pomenilo za kmeta konec večjih opravil in za pastirje konec paše. Pridelek je bil v shrambah, kaščah in v sodih že mlado vino. Martinovo so ljudje radi imenovali jesenski pust, ker se je miza šibila od jesenskih dobrot. Glavna jed praznovanja je morala biti spitana gos, ki je bila nekdaj tudi daritvena žival ob jesenskih slavjih. Z gosjo prsno kostjo pa so radi prerokovali. Če je bila kost ijava, je napovedovala hudo zimo, bela pa je pomenila dosti snega. Martinovanje je bilo posebno slovesno v vinorodnih krajih in nekaj tega se je ohranilo do danes predvsem v Beli krajini, kjer radi obudijo staro šego z blagoslovljenem mladega vina. Priporočijo pa se tudi svojim ranjkim za dobro letino v prihodnjem letu. Kot priporočilo pustijo čez noč na mizi polno majoliko vina in razne dobrote. Sv. Martin je bil tudi zaščitnik pastiijev in njihovih čred pred volkovi. Na njegov god je moral vsak pastir plesati in jesti “Martinovo kašo”, ki je stara slovanska obredna jed. Med praznične jedi danes sodi tudi topla vinska penasta omaka ali VINSKI ŠADO. Kako ga pripravimo? Na 1 rumenjak vzamemo 15 dag sladkorja in 2 žlici belega vina. V večji posodi umešamo sestavine, nato pa vsaj 5 minut stepamo nad loncem vroče vode, da nastane penasta omaka. Pri tem pazimo, da omake ne bomo preveč segreli, sicer nastanejo grudice. Z vinsko omako prelijemo puding, razne narastke ali pa sadje, ki ga skupaj z omako popečemo. Za martinovo pa lahko napravimo tudi potico s svežim pehtranom, z orehi pa raje počakajmo do božičnih praznikov. Besede in dejanja za lažje življenje Skrb za otroke s cerebralno paralizo NOVO MESTO - Pred časom so v “Pedenjpedu”, enoti Vzgojno varstvene organizacije Novo mesto na Drski, organizirali šolo za starše otrok s cerebralno paralizo in hkrati delavnico za vzgojitelje in negovalce otrok s to boleznijo. Delovnega srečanja se je poleg predstavnikov Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in predavateljev udeležilo 15 vzgojiteljic in 5 družin z otroki s cerebralno paralizo. V njem so združili strokovna predavanja s praktičnim prikazom negovanja in usposabljanja tako obolelih otrok. Udeleženci so izrekli organizatorjem pohvalo. Oddelek vzgojnovarstvene enote na Drski, v katerega so vključeni otroci s cerebralno paralizo in v katerem so dva vikenda posvetili najmlajšim bolnikom s cerebralno paralizo, razvija VVO Novo mesto z lastno prizadevnostjo in ob zunanji pomoči. Splošna bolnišnica Novo mesto bo temu oddelku vrtca “posodila” fizioterapevta, zdravstveni dom pa bo pomagal z opremo. Izredno veliko razumevanja za delovanje oddelka za otroke z drugačnimi potrebami je že pokazal, kot poudarjajo v VVO Novo mesto, novomeški občinski sekretariat za družbene dejavnosti. V obravnavanem oddelku vrtca na Drski bodo postopno povečali število varovancev. Za te otroke bo VVO organizirala, če se bo to pokazalo za potrebno, tudi prevoze od doma do vrtca in nazaj. L. M. Jožica Miklič kandidatka za novomeško županjo V Šentjerneju je kandidat Slavko Franko NOVO MESTO - Jožica Mik-lič, direktorica Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, je kandidatka Združene liste socialnih demokratov Novo mesto za županjo občine Novo mesto, potem ko se je Združena lista tako odločila na konvenciji v ponedeljek v Novem mestu. Mikličeva, dipl. ekonomistka, je poznana Novomeš-čanka in dejavna v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, je tudi predsednica ženske iniciative. Na konvenciji, ki je privabila 100 članov simpatizerjev stranke, se je Mikličeva v nastopnem govoru zavzela za strnitev moči, ki jih Novo mesto in Dolenjska nesporno imata. Z vsemi močmi se bo upirala temu, kot je poudarila, da bi občina Novo mesto in Dolenjska ponovno postali “ljubljanska provinca”. Na konvenciji so določili tudi 32 kandidatk in kandidatov za občinski svet. Konvencija ZLSD je bila tudi v Šentjerneju, kjer so za kandidata za župana izbrali Slavka Franka iz Orehovice, ki je vodja tehnične službe v podjetju Resistor v Šentjerneju. Franko je bil med drugim predsednik sveta krajevne skupnosti. Predstavili so tudi kandidate za 17-člansko listo za občinski svet v Šentjerneju. DRUŽINSKA REKREACIJA NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto v telovadnici gimnazije vsak četrtek od 16. do 18. ure pripravljala tako imenovano družinsko rekra-cijo. Prvo uro bodo izkušeni vaditelji vadili z otroki od 1. do 4. leta, drugo uro pa z otroki od 4. do 8. leta. V času, ko bodo otroci telovadili, bo poskrbljeno tudi za starše, ki jim bo agencija za šport ponudila udeležbo pri aerobiki, košarki, odbojki ali pa bodo zašli v fitnes center. Posebne prijave za družinsko rekreacijo niso potrebne, rekreacija se bo začela 17. novembra, dodatne informacije lahko dobite po telefonu 322-267, vse skupaj pa je za vse udeležence brezplačno. DR. TONE STARC KANDIDAT LDS NOVO MESTO - Novomeška LDS je za kandidata za župana občine Novo mesto na bližnjih lokalnih volitvah postavila dr. limeta Starca, direktorja novomeške bolnišnice in sedanjega podpredsednika skupščine občine Novo mesto. Prvotni kandidat Miloš Kovačič, generalni direktor Tovarne zdravil Krka, je umaknil kandidaturo, ko seje izkazalo, da bi moral funkcijo novomeškega župana opravljati poklicno. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 12. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ragov-ska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, 18. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vila - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini marke! Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske liplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-Suha krajina, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 13. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, marke! Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcai Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Načrt za Žužemberk prihodnosti Program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za Žužemberk - Ob vsem drugem močan poudarek turizmu - KS Žužemberk redko poseljena - Soglasje izvršnega sveta ŽUŽEMBERK - Potem ko je v preteklosti Žužemberk pomenil močno središče Suhe krajine in je po ukinitvi občine nazadoval v nekaterih pogledih, ga zdry že poskušajo razviti znova. V ta namen pripravljajo za širše območje Žužemberka program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, krajše CRPOV. Žužemberk prihodnosti, kakršnega so si zamislili snovalci tega razvojnega programa, naj bi bil trg, kakršen je bil nekoč. Imel naj bi zadostno število delovnih mest ne le za domačine, pač pa tudi za zaledno prebivalstvo. Zdaj delovnih mest tukaj manjka in vsaj polovica zaposlenih se vozi delat drugam. Število ljudi, ki se tako dnevno selijo, nameravajo zmanjšati tudi s tem, ko z razvojnim načrtom namenjajo Žužem- berku vlogo trgovskega ter obrtniškega in podjetniškega središča. Potem ko so v preteklih desetletjih Žužemberk dograjevali, kakor so pač ga, naj bi mu v prihodnje nekako vrnili značilno trško arhitekturo. Med ukrepi za novo zunanjo podobo kraja napovedujejo tudi prepotrebno obnovo žužemberškega gradu. Tako bi kraj in poleg tega širše območje naredili vabljiv tudi za turiste, kar je ena od vročih želja snovalcev programa CRPOV. Vsega, s čimer bi se dalo turiste privabiti v ta nekoliko nerazvit in prav zato precej naravno ohranjen prostor, je sicer več. Snovalci razvojnega načrta med tem omenjajo veliko število naravnih in kulturnih spomenikov, reko Krko z možnostjo čolnarjenja in ribolova, bližino toplic, razmeroma majhno DRNOVŠEK V ŽUŽEMBERKU - Na poti v Belo krajino se je v nedeljo predsednik vlade in predsednik LDS dr. Janez Drnovšek ustavil v Žužemberku, kjer so mu pripravili lep sprejem. V krajšem pogovoru so Drnovška seznanili s stanjem Žužemberka in Suhe krajine ter z razvojnimi prizadevanji tega zapostavljenega in demografsko ogroženega dela Slovenije. Domačini so predsedniku ves čas poudarjali, da od države ne pričakujejo darovanega denarja, ampak jamstvo za razvojne projekte, hitreje izstavljena dovoljenja, regresirano obrestno mero za uspele projekte ter enoletni moratorij na odplačilo posojil. V takih razmerah bi se Suha krajina hitro izkopala iz mrtvila, so prepričevali Drnovška. Predsednik vlade in LDS je Suhokranjcem dejal, da denarja na vseh področjih primanjkuje, da sc tudi na državni ravni trudijo, da bi zagotovili potreben kapital za vzpostavitev proizvodnje, za katero je Slovenija sposobna. Kljub vsemu pa je Žužemberku in Suhi krajini v okviru možnosti obljubil pomoč in strankarsko podporo. (Tekst in foto: A. B.) • Razvoj Žužemberka in okoliških naselij bo vplival tudi na prihodnjo podobo celotne Suhe krajine. Krajinčani bodo tako dobili močno lokalno središče, ki bi lahko pospešilo razvoj tudi drugih lokalnih središč na tem območju, če domačini, razpeti med Novo mesto, Kočevje in Ljubljano, niso že pretrd-no postavili vaških mej. V Šentjerneju prva komunala V kraju, ki bo središče nove občine s 7.000 prebivalci, že štiri leta nimajo zazidljive površine oddaljenost vinorodnih območij, bogate lovske revirje in drugo. Oživljanje Žužemberka in obenem širšega območja Suhe krajine štejejo za zahtevno in malodane zamujeno delo. Temu ni mogoče ugovarjati tudi iz razloga, daje krajevna skupnost Žužemberk, po površini največja v občini Novo mesto, zdaj sorazmerno redkeje poseljena kot sta novomeška občina ali Slovenija. KS Žužemberk je za denar, potreben za izdelavo in izvajanje omenjenega razvojnega programa, zaprosila ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Z obravnavano razvojno zamislijo so Žužemberčani seznanili tudi novomeški izvršni svet in ta jo je podprl. L. M. SEMINAR Z/l ELEKTRO STROKOVNJAKE - V ponedeljek in torek je v veliki dvorani hotela Metropol potekal seminar za slovenske elektro strokovnjake, ki gaje organiziralo novomeško podjetje Biro 5. Udeleženci so se seznanili s predstavitvijo sistema za prenos podatkov in prenapetosti zaščite ter multipleksiranja. (Foto: J. P.) ŠENTJERNEJ - Po zakonu o lokalni samoupravi bo Šentjernej občina, vključeval bo okoliške vasi in naselja, združeval pa bo okoli 7.000 prebivalcev. To pa kljub temu, da je eden izmed pogojev nastanka nove občine tudi ustrezna komunalna ureditev, ki pa na tem območju ni popolna, saj ni urejenega kanalizacijskega omrežja in ni čistilne naprave. Kanalizacijsko omrežje je v večjem delu Šentjerneja sicer speljano, vendar se pod Šmalčjo vasjo konča in se izteka v potok Kobilo. Načrti in dokumentacija za dograditev omrežja in čistilno napravo so sicer že izdelani, prav tako tudi ocena stroškov, ki je okoli štiri milijone mark, ostaja pa odprto vprašanje finančnih virov. S samo kanalizacijo se pogojujejo tudi stavbne parcele in razvoj industrije ter obrti. V Šentjerneju že štiri leta ni zazidljive površine, zato ljudje gradijo po vaseh, s tem pa se ruši demografska struktura naselij. Thko bo naloga novega vodstva izdelava ustreznega zazidalnega načrta in ureditev kanalizacije, kar so si, kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Šentjernej Miha Recelj, zadali že na začetku tega mandata. Prav tako pa bodo morali ustvariti tudi čim boljše pogoje za razvoj podjetništva in obrti, kajti brezposelnost je v tem delu višja od občinskega povprečja, zaradi oslabljene industrije pa se lahko še poveča. T G. SMETI POZABLJENE NOVO MESTO - Kante za smeti na Kandijski cesti v Novem mestu niso spraznili več. kot mesec dni. Zasebniku ali komunalcem, ki ponavadi odvažajo smeti, se je najbrž kaj zamerilo in zato ne pridejo naokoli. Mogoče se komunalci ogibajo Kandijske ceste zaradi občutka, da je preveč rdeča, saj je še vedno označena tudi s tablami, na katerih je njeno staro ime. Kandij-ska cesta je bila pred spremembo uličnih imen namreč Partizanska cesta. NOVA PRODAJNA RAZSTAVA V KANDUI NOVO MESTO - V prostorih Agencije za plačilni promet (v pritličju stavbe dosedanjega SDK-ja) v Kan-diji je odprta nova slikarska razstava. Na njej predstavlja ukrajinska slikarka Ljuba Zagnitko-Delimar vrsto pokrajin in portretov iz različnih obdobij svoje slikarske rasti. Po srednji oblikovalski šoli je končala študij na leningrajski akademiji umetnosti, v Novem mestu pa živi že drugo leto. Z razstavo se predstavlja ljubiteljem umetnosti na Dolenjskem. Po ugodnih cenah je moč njena dela tudi kupiti. Razstava bo odrpta do 30. novembra. PODELILI PRIZNANJA RDEČEGA KRIŽA GABRJE - Krajevna organizacija Rdečega križa Gabrje, katere predsednica je Anica Korasa, je v soboto pripravila priložnostno slovesnost, na kateri so podelili priznanja Rdečega križa Slovenije. Prejeli sojih krvodajalci, dolgoletni delovni člani krajevnega odbora RK Gabrje, krajevna skupnost Gabrje in Gasilsko društvo Gabrje. Priznanja je podelil Zvone Šuštaršič, predsednik območnega odbora RK Novo mesto. Voda že na Ruperč Vrhu Vodovodni sistem bo oskrboval 750 gospodinjstev BI RČN A VAS - Za krajane krajevne skupnosti Birčna vas se v letošnjem letu zaključuje gradnja vodovoda, s katero so pričeli že leta 1985. Pred tednom dni so pitno vodo že dobili vsi uporabniki na Ruperč Vrhu, v dokončni izgradnji pa bo voda pritekla tudi v vasi Rakovnik, Rajnovšče, Stranska vas in Birčna vas. Ostala naselja v tej krajevni skupnosti po vodo že imajo. Ta čas tečejo zadnji preizkusi delovanja vseh naprav na vodohranu Ušivec, kjer se lahko hrani prek 200 kubičnih metrov vode. Dela skupaj s polaganjem cevovoda od črpališča v Stranski vasi do Ušivca so opravili delavci Malko-na. Vrednost investicije znaša skoraj 30 milijonov tolarjev. Po besedah Jožeta Bašlja, razvojnega inženirja za oskrbo z vodo pri novomeški Komunali, bi bilo za oskrbo celotne Birčne vasi potrebno zgraditi še 1.200 m primarnega cevovoda in približno 400 m sekundarnega omrežja. “Računamo, da bo denar za gradnjo te faze zagotovljen še v letošnjem letu. Potrebno bo zbrati 15 milijonov tolarjev,” pove inž. Bašelj in doda, da bo v dokončni izgradnji vodovodni sistem Birčna vas sestavljalo 8 kilometrov cevovoda, črpališče v Stranski vasi in vodohran na Ušivcu. Sistem bo s pitno vodo oskrboval kar 750 gospodinjstev ter industrijske delavnice in obrtnike, ki dela- V VODOHRANU UŠIVEC - Jože Bašelj iz J P Komunala pri pregledu notranjosti velikega vodohrana. jo na tem območju. Ob dokončanju bo vrednost celotne investicije znašala kar 1,255.000 DEM. Denar so zagotovili v Javnem podjetju Komunala, občina Novo mesto, Republika Slovenija iz sredstev za demografsko ogrožena področja, krajevna skupnost Birčna vas ter krajani omenjene krajevne skupnosti. J. P (Novomeška kronika) IZVIR - Izvir Minutnik naj bi zavarovali, obeležili, skratka ohranili, i Obenem naj bi ga spet preimenovali v “Prenehalnik”, kar je.že bil in kar je tudi bolj normalno. Imeni sta dobri, povesta skoraj vse o tem, da voda teče iz tega izvira v presledkih. Am- j pak neki Občinar, dokazano Pod-' goreč, je predlagal še eno ime, ki bi se ga ljudje hitro navadili. Občinski i možje predlagal, naj bi se izviru rek- j lo kar “Špricer”. ZDRAVILO - Nekatere tube, v katere Krka Tovarna zdravil daje ne- i ko zdravilno mast, so samo do polo-1 vice napolnjene z mažo. V preosta-j lem delu take tube je zrak. Očitno je zdravilen tudi zrak, ki ga tovarna zdravil razpošilja naokoli. Sicer pa ideja ni nova, saj je bilo že pred leti j moč kupiti na pariški ulici pariški v' konzervi. POZORNOST - Na cesti med Prevolami in Žužemberkom je grad-, beni stroj, znan pod imenom greder, naredil zareze po novem asfaltu. Ta J “podvig” pripisujejo novomeškemu I cestnemu podjetju. Če je tako, je to j vsaj dokaz, da se Novomeščani le ■ oglasijo v tem delu Suhe krajine. Kočevci namreč ne pridejo v Prevole j niti praskat po asfaltu, kaj šele, da bi prišli asfalt polagat na cesto. Pa bi j ravno tako morali, kot Novomeščani. | ŽUPAN - Župan zadnje čase pogosto razpravlja o naravnih znameni- [ tostih, geoloških značilnostih tal in komunalnih projektih. Še zmeraj: bolje, kot da bi klical po podjetjih in prosil, naj ga podpro kot kandidata! za župana na decembrskih volitvah. Ena gospa je rekla, da se voli razmnožujejo z volitvami. SIJliCimJNSri IICII/ SPOMIN NA RIMSKO CESTO - Tliristično društvo Žužemberk-Dvor je te dni izdalo zloženko z naslovom Spomin na rismko cesto. V njej je opisana turistična pešpot, ki nas pelje od Žužemberka mim°j cerkve sv. Mohorja in Fortunanta. Ucbče vasi (kjer so še vidni sledovi nekdanje ceste, ki je vodila iz Lju; bljane do Črnomlja), Dvora in nazaj) mimo Stavče vasi v Žužemberk. BLAGOSLOVLJENE KAPELICE - V nedeljo je bila blagoslovljena kapelica Hrenove mame Lipovcu in kapelica, ki jo je postavi'1 Jože Maver iz Gradenca. Jože, P°i domače Ambrožov, je postavil kapelico na koncu vasi. Blagoslovil joj' dekan Franc Povirk iz Žužemberka-Slovesnosti seje udeležilo veliko Ijfj di iz Gradenca in drugod. rog isti ld iz Žužemberka - Ob prihodu Janeza Drnovškjj v Žužemberk so prijetno presenetil' rogisti lovske družine Plešivica i* Žužemberka. Ubrani zvoki rogov s" delovali kot fanfare v nekaterih fi‘ mih. Rogisti so uspešno nastopili tua1 na radiu Sraka. EXPRES FOTOGRAFIJA - v eni uri že lahko dobite fotografije, & jih prinesete v foto studio na Dvo': ki ga vodi Stane Maver iz Češnjic p'1 Zagradcu. Studio ima odprt že dobt" štiri leta in marsikatera poroka, of hajilo ali birma je bila posneta z njegovim fotografskim aparatom. P® želji stranke lahko vse slovesno*11 posname tudi z video kamero. N P d 1' Sl P fe g' m Pi ( kulturno študentsko MARTINOVANJE NOVO MESTO - Društvo novorn^ kih študentov bo jutri ob 20.30 v pt^j torih pizzerije Uatnik (pod kavarnoH Glavnem trgu v Novem mestu pripri, lo “Kulturno martinovanje”. S krst1’1' vina in umetniškim programom bo n^ topil oktet Adoramus, ki ga bo sprc[j Ijal citrar Rudi Mlinarič, za njima pa^ na oder stopil kantavtor Tomaž PenjK ki ga v Novem mestu že dolgo ni E' slišati. LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NOVO MESTO - Lokostrelski.^ Novo mesto, DLLL in Krka Zdrahi . hotel grad Otočec v soboto, 12. nov% bra, organizirajo letošnje 9. medna'j no lokostrelsko tekmovanje na - mcnzionalne tarče v disciplini an round za “camo” pokal. Prireditev^ začela ob 9.45 na kopališču pri 8'^ Otočec. Predvidoma se bo tekmuv® | udeležilo od 100 do 150 tekmovala- ^ se bodo pomerili na progi z 42 taro' GLASBENI VRTEC VA01 NOVO MESTO - Glasbeni VJ tec Ringaraja, ki smo ga pretDC ni podrobneje predstavili v Pr,lv I le- ; lo-i ta-j 'je na. pa cti iv ed j ld- : er, Ta 11U le le. jle, i bij bi ini. | ioni-1 i" raj; lin! ata ih.! KOSILA IN KONVENCIJE - V soboto so si SKD, SLS in SDSS zamislile, da bi imele predstavitev svojega kandidata za župana natanko opoldne. Na srečo je bila konvencija odpovedana in tako so lahko ljudje v miru pojedli sobotno kosilo v družinskem krogu. V nedeljo pa si je LDS omislila konvencijo pol ure čez poldne. Očitno so v strankah prepričani, da so njihove predstavitve pomembnejše celo od zagotavljanja primarnih človekovih potreb, da o tem, da se v marsikateri družini na kosilu srečajo šele ob koncu tedna, niti ne govorimo. ODPOVED - Kot je bilo že omenjeno, je tiskovna konferenca in javna predstavitev kandidata SKD, SLS in SDSS za župana - kije ob nastajanju teh vrstic še vedno v anonimnosti -odpadla. Uradno je bilo sporočeno, da zato, ker kandidat ni imel časa za konvencijo. Ob tem se mimogrede poraja vprašanje, kako bo imel čas za županovanje, ko mu ga še za svojo lastno predstavitev zmanjka. ZUPANI - Semičani bodo po lokalnih volitvah končno dobili svojo občino in s tem tudi župana. Nerodno je le to, daje zanimanje za to funkcijo tako veliko, da ne vedo, katere postaviti za kandidate. Zato je padla za kraje med vinskimi goricami zelo modra odločitev: najprej bodo ocenili letošnjo letino mladega vina in tisti, ki se bodo pri tem najbolje odrezali, bodo smeli kandidirati za župana. * Osnova vsakega zdravljenja jeI ljubezen. (Paracelsus) * Običaji so starejši in veljajo bolj kot \ zakoni. (Ruski pregovor) Sprehod po Metliki) METLIČANI SO VABLJENI TO SOBOTO OB 19. uri v kulturni dom k ogledu komedije Mož pod posteljo, ki jo je napisal Duško Radovič, izvajali pa jo bosta izvrstni slovenski igralki. Vstopnine ne bo, kajti stroške bo poravnala Združena lista socialnih demokratov Metlika, ki bo pred predstavo predstavila svoj volilni program ter kandidata za bodočega župana. Ib ne bo nihče drug kot dosedanji predsednik metliške SOB Branko Matkovič, ki je tudi državni svetnik. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE pripravlja za december kopico prireditev, namenjenih otrokom. Ker tudi kultura ni zastonj, so se s prošnjami obrnili na podjetja, zasebnike in podjetnike, paj prispevajo denar. Na ta način se je lani zbralo toliko cvcnka, daje bil Veseli december res vesel, pester in bogat. FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVRATIL in oktet Vitis se resno pripravljata na gostovanje po Kanadi. Tja bodo odpotovali 18. julija 1995. Največji nastop bodo imeli v Slovenskem parku Tbronto, kjer pripravljajo tamkajšnji Belokranjci fešto, na moč podobno nekdanjim gribcljskim Nočem na Kolpi. Nekaj metliških tekstilcev pripravlja za to Priložnost modno revijo. (Trebanjske iveri AZIMUT IN PURICE- Med nedavno “sedmino” odbornikov sedanje trebanjske občinske skupščine, kot so nekateri poimenovali enod- nevni izlet ob iztekajočem se mandatu, seje zgodilo marsikaj zanimivega. V gostišču Pri treh lučkah na Sremiču nad Krškim so nekateri sta-v'li, kdo bo iz zaprtih prostorov z foko najbolj natančno pokazal smer Proti vinski kleti krške kmečke zadruge v Leskovcu. Poraženec stave bi moral plačati tri odrasle purice. Franc Jevnikar, predsednik zbora združenega dela, je z roko pokazal natanko proti kleti, kot da bi stal zunaj, medtem ko je župan Ciril Pungartnik zgrešil cilj kar za 90 stopinj. To mu je sicer skušal dopovedati srj] s,rokovni razsodnik, direktor občin-ske geodetske uprave Janez Slak s ig^i Pomočjo karte in busole, a župan t>iP nekako kar ni hotel najbolje razumeti takih pojasnil. Iz kmečkega Prostora so prepričani, da bo Pungartnik vendarle izpolnil stavo in do konca tega leta priskrbel tri dobro re-k|pl )ene purice, seveda primerno toplot-•|i.» n° obdelane, oni bodo pa že prispe-1 , S Val', da ne bo nihče v veseli druščini bstal žejen. . NESKLEPČNOST - Če bi treba-™ ''Jskim odbornikom, ki so s svojo od-tf|> hotnostjo povzročili nesklepčnost j Petkovega zasedanja trebanjske ob-f,j P'nske skupščine, obljubili, da bodo h\ ' anko zraven pri zgoraj predvideni ..tl Šestili hi 7atIAlm;n rtričlt hlini »*» n<> *.iuvwn jjii zguraj prcuviaem *°stiji, bi zagotovo prišli blizu ta pe-na “popravni izpit”, se pravi na P°novni sklic skupščine. .Nasprotniki niso sov- -'AŽNIICI - Na ponedeljkovi večerni .°lilni koijkenciji trebanjske zdru-ene liste socialnih demokratov je Predsednik Jože Ibmažin poudaril, ? jih moti, ker jih ima marsikdo na ■Junici za sovražnike in ne le za nas-Pfotnike. mi* iz naših občin MBŽ OBLETNICA SMRTI KOMANDANTA STANETA LOKVE PRI ČRNOMUU - Pred 50 leti je v tem kraju odjeknila eksplozija, ko je komandant Glavnega štaba NOV Stane Rozman skupaj s soborci preizkušal orožje, ki so ga partizanom poslali zavezniki. Za posledicami ran, ki jih je ob tem dobil, je umrl v bolnišnici v Kanižarici. V spomin na ta dogodek je Občinsko združenje borcev NOB iz Črnomlja v ponedeljek priredilo žalno slovesnost. Udeležili so se je številni borci NOB iz Bele krajine. V prisrčnem kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Dragatuša, ki ima po njem ime, in črnomaljski moški pevski zbor. Sekretar Občinskega združenja borcev NOB Martin Tomc je spregovoril o življenju in delu tega španskega borca in legendarnega komandanta Staneta. DeSUS IMA SVOJE KANDIDATE ČRNOMELJ - Območna organizacija upokojenske stranke iz Črnomlja se je odločila, da v vseh treh volilnih enotah bodoče črnomaljske občine nastopi s svojimi kandidatnimi listinami. Izkušnje so upokojence izučile, da se lahko zanesejo le nase in svoje izvoljene predstavnike. Večina strank je upokojencem, invalidom in borcem le obljubljala, v resnici pa smo priča, da se njihove pravice vedno bolj kratijo. Zato nastopajo s svojimi listami kandidatov, ki so jih potrdili na kandidacijskih zborih v posameznih volilnih enotah. S kandidatom za župana nastopa DeSUS skupno z LDS in ZLSD. V bodoči občini Semič pa se je DeSUS odločila, da nastopi na volitvah skupno z LDS. METLIŠKO MARTINOVANJE METLIKA - Metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine, hotel Bela krajina in Ljudska knjižnica Metlika vabijo na martinovanje, ki bo v petek, 11. novembra, ob 17. uri v metliškem hotelu. Po kulturnem programu, v katerem bosta nastopila Tomaž Pengov in Lidija Stankovič, bo pokušina mladih vin, ki jih bodo prinesli metliški vinogradniki ter jedi, kijih bodo pripravile članice Društva kmečkih žena, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo in ples. To bo že četrto metliško martinovanje in tudi tokrat velja, da prinesite s seboj le dobro voljo, vse ostalo bo zastonj. LDS Črnomelj je predstavila svoje kandidate Kandidat za črnomaljskega župana je Igor Fortun ČRNOMELJ - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije iz Črnomlja je v nedeljo prvi v Beli krajini predstavil svoje kandidate za člane občinskega sveta bodoče črnomaljske občine ter za župana. Kandidata za župana Igorja Fortuna, samostojnega odvetnika, so predlagale tri stranke in sicer LDS, ZLSD in DeSUS. Fortun je na konvenciji dejal, da bo, če bo izvoljen, z vso resnostjo prevzel funkcijo, zavzemal pa se bo za čim večji razvoj občine ter da bo postala enakopraven partner Ljubljani. Nova črnomaljska občina, ki bo od sedanje manjša za semiško krajevno skupnost, ki bo postala samostojna občina, bo imela tri volilne enote. V prvi, ki zajema mesto Črnomelj, so kandidati LDS za člane občinskega sveta Boris Mužar, Tomaž Urh, Vika Lozar, Iztok Vraničar, Antonija Matkovič, Vlado Zorc, Ivan Pezdirc, Andreja Palič in Darko Kočevar. V drugi volilni enoti, ki obsega KS Vinica in Dragatuš, so kandidati Vidica Adlešič, Danijel Klepec, Borisv Fortun, Pavel Kralj, Dušan Žalec in Marica Stajdohar. V tretji volilni enoti, v kateri so vse ostale krajevne skupnosti, pa so kandidati Anton Jankovič, Franci Mravinec, Marko Kobe, Milka Kocjan, Ivan Veselič, Irena Brula, Franci Jerman in Marija Plut. M.B.-J. V Čevljarska kopita le niso prazna V čevljarskem podjetju Planina zopet izdelujejo zaščitne čevlje - V prihodn je naj bi jih izdelali po 7.200 parov na leto - Se dodatni izdelki - Kmalu program lastninjenja ČRNOMELJ - Tukajšnje čevljarsko podjetje Planina je bilo v zadnjem času v precejšnji krizi, vendar vse kaže, da se bo le izvleklo iz težav. Pripravljena so namreč osnovna izhodišča za sanacijo podjetja, v katerem je sedaj zaposlenih osem ljudi. Na osnovi tržne analize in nakupnih namer kupcev bi v prihodnje na leto lahko prodali po 7.200 parov zaščitne obutve. Takšna količina obutve ustreza tudi številu zaposlenih in proizvodni zmogljivosti podjetja. Hkrati pa bi lahko začeli v Planini glede na proizvodne prostore, delovne izkušnje, strojno opremo in vrsto materiala izdelovati tudi druge izdelke. Gre predvsem za zaščitne rokavice, zaščitne predpasnike ter usnjeno galanterijo. Vendar bo dokončna odločitev o tem sprejeta do konca tega leta. V podjetju so pripravili tudi bilanco za prihodnje leto, ki pa je odvisna od uspešnih dogovorov o repro- gramiranju kratkoročnih kreditov v dolgoročnega s petletno odplačilno dobo. Odplačevati naj bi ga pričeli januarja 1995.1,1 milijona tolarjev za izplačilo odpravnin pa bodo pridobili iz naslova ohranjanja produktivnih delovnih mest. V tem mesecu bo izdelan tudi program lastninjenja Planine. Družbenega kapitala je po otvoritveni bilanci za 12 milijonov tolarjev. O izhodiščih sanacije Planine je razpravljal tudi črnomaljski izvršni svet. Podprl jih je in poudaril, da je pripravljen sodelovati pri ures- ničevanju teh izhodišč. Seveda pa mora po mnenju občinske vlade pobuda priti iz vodstva podjetja, ki mora pridobiti dodatni denar za razvoj podjetja. M.B.-J. ZDRUŽITEV STRANK ČRNOMELJ - Tukajšnja občinska odbora SLS in Liberalne stranke, v kateri so črnomaljski obrtniki in podjetniki, sta se pred dnevi združila in nameravata odslej delovati skupaj. Stranka bo na bližajočih se lokalnih volitvah nastopila s skupno listo za člane občinskega sveta, skupaj s SKD in SDSS pa bo imela skupnega kandidata za župana. Prednost tistim, ki bodo šli od hiše do hiše? O ODNOSIH Z ITALIJO - Člani sveta LDS, ki mu predseduje dr. Dimitrij Rupel, so na seji v Metliki, ki soji prisostvovali tudi strankini kandidati za župane v slovenskih občinah, hitro sprejeli vse predlagane sklepe. Nekaj več časa so porabili le za poslušanje dr. Drnovška, ki je govoril o odnosih naše države z Italijo. (Foto: M.B.-J.) Obnova cerkve bo stekla spomladi Metliška župnijska cerkev sv. Miklavža čaka na obnovo strehe in fasade - Apel gradbenega odbora vsem, ki se čutijo Metličane, da prostovoljno prispevajo denar METLIKA - Obiskovalci starega mestnega jedra radi pohvalijo urejenost tega dela Metlike, Id pa mu žal zadnje čase vse bolj kazi podobo župnijska cerkev sv. Miklavža. Pročelje cerkve, ki je bilo nazadnje prepleskano s sintetično barvo pred skoraj dvema desetletjema, se lušči in daje kaj klavrno podobo. Se bolj dotrajana pa sta ostrešje in kritina. Zato so se Metličani odločili, daje skrajni čas za obnovo. Ne le zato, ker je poleg spodnje cerkve pri Treh fa- OTROŠKI PARLAMENT VTREBNJEM TREBNJE - Na ponedeljkovem otroškem parlamentu v Trebnjem se bodo pogovarjali o prijazni besedi, o pogovarjanju med otroci in odraslimi in skušali odgovoriti na slovenski rek, da lepa beseda, lepo mesto najde. Na prireditvi, ki jo pripravlja občinski sekretariat za družbene dejavnosti, bodo otroci izvolili predstavnika za republiški otroški parlament. ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA OBČINE METLIKA - Pred kratkim je izpod peresa Marjetke Balkovec-Debevec izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje za občino Metliko. Obsežno in zanimivo delo je sestavni del projekta “Način življenja Slovencev v 20. stoletju”, natančneje pa ga bo avtorica v Metliki predstavila v drugi polovici novembra. rah prav župnijska cerkev v najslabšem stanju v metliški fari, temveč predvsem zato, ker je pomemben sakralni in kulturni spomenik. Z obnovo ostrešja bodo zavarovali dragocene freske na banjastem stropu, ki ga je leta 1849 in 1850 poslikal italijanski slikar Do-menico Fabris. V Metliki so imenovali 13-članski gradbeni odbor z Janezom Starcem na čelu, ki je za obnovo cerkve zbral ponudbe petih podjetij, katerih predračuni se gibljejo od 27 do 34 milijonov tolarjev. Konec julija so začeli zbirati prostovoljne prispevke in ker so pričakovali, da se bo denar Suhokrajinski telefoni še gluhi V KS Svetinja bi radi boljše telefonske zveze s svetom in še 30 telefonov - Podvojena moč ATC Dobrnič do maja 1995? Šibka električna napetost - Nov asfalt hitro stekal, so načrtovali, naj bi avgusta že pričeli z obnovitvenimi deli. Toda doslej so zbrali le dobrih 5 mili- • Člani odbora so vidno razočarani nad odzivom na zbiralno akcijo. Pohvalijo skupščino občine Metlika, kije prispevala ves obljubljeni denar ter enega od obrtnikov, ki je nakazal večjo vsoto denarja. Drugače pa je bil odziv med metliškimi podjetji in obrtniki slab. Prav tako sc še vedno niso odzvale metliške družine, ki naj bi prispevale po 300 DEM v tolarski protivrednosti, (tiste, ki tega zneska ne zmorejo, pa lahko tudi manj), ter družine iz vasi po 100 DEM. To je seveda prostovoljni prispevek, ljudje pa ga plačujejo glede na svoj občutek pripadnosti Metliki, zato ne čudi, da so denar nakazali tudi občani drugih, ne le slovneske narodnosti. Oglašajo sc tudi metliški rojaki iz tujine in obljubljajo, da bodo prispevali za obnovo, gradbeni odbor pa poziva tudi na Metličane po Sloveniji, naj pomagajo. jonov tolarjev, zato so začetek del preložili na pomlad. Pozimi pa bodo potekala pripravljalna dela. M. BEZEK-JAKŠE Kandidata za župana Pungartnik in Metelko TREBNJE, MIRNA - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije v Trebnjem je na četrtkovem zboru določil kandidate za lokalne volitve za občinski svet in za župana. Kandidate imajo za vseh 25 mandatov za svetnike v treh volilnih enotah. Za kandidata za župana je na zboru LDS vseh 33 glasov dobil Ciril Pungartnik, sedanji predsednik trebanjske občinske skupščine, kije dejal, daje na terenu kar precej simpatizerjev, ki pa se ne želijo opredeliti za stranko. Dodal je še, da nima najboljšega občutka, da so na terenu kar močni in da imajo več možnosti tisti, ki bodo šli od hiše do hiše. Podružnica Slovenske ljudske stranke v Trebnjem je na nedeljskem kandidacijskem zboru z 82 glasovi za potrdila kandidatno listo za volitve v občinski svet v vseh treh volilnih enotah. Za Alojza Metelka, poslanca v državnem zboru, kot za kandidata za župana trebanjske občine, je glasovalo 91 članov, 3 so bili proti. SLS, podružnica Trebnje je ostro kritizirala sedanji nepregleden proporcionalni volilni sistem, predvsem bi člani radi tudi na glasovnicah izpisana ne le imena strank, ampak tudi imena posameznih kandidatov. “Razvoj občine naj narekujejo interesi in potrebe občanov, ne pa interesi posamezni strank,” je v ponedeljek zvečer na volilni konvenciji Združene liste socialnih demokratov Trebnje na Mirni poudaril iztočnico programa ZLSD Trebnje Drago Kotar in pri tem kot primer takšnega nesprejemljivega obnašanja posebej omenil SKD Trebnje pred referedumom za dom starejših občanov. Na konvenciji niso izvolili kandidata za župana, medtem ko jim je na listi za 3. volilno enoto manjkal en kandidat, tako da jih kandidira deset. PR SVETINJE - Krajevna skupnost Svetipje z okrog 60 gospodinjstvi in približno 160 volilci resda ni posebej zanimiva za politike niti pred bližpjimi lokalnimi volitvami, vendar se Svetipjci niso nikoli povsem sprijaznili s svojo majhnostjo in obrobnosljo. Letos so se lotili posodobitve treh cestnih odsekov, tistega od Rdečega Kala do Šmavra v dolžini 235 metrov so končali pred kakšnim mesecem. 300 m dolg odcep proti Grandovcu in pa kilometrski odsek Srednja vrsta, od cerkve v Šmavru proti Jordanka-lu, naj bi novomeški cestarji asfaltirali te dni. Predsednik KS Drago Perpar je pohvalil vse tri prizadevne gradbene odbore, poudaril pa, da naložbe, za katero so sami zbrali 4,4 milijona tolatjev, tretjino denarja za asfalt pa je prispevala trebanjska občina, gotovo ne bi zmogli krajani sami, brez prispevkov lastnikov zidanic v Šmavru. “Če bi računali le na samoprispevek krajanov, ki seje resnici na ljubo že iztekel pred leti, ne bi zbrali omembe vrednega zneska. Vedeti je pač treba, daje iz naših krajev zelo malo ljudi zaposlenih in da nimamo dosti premožnih kmetov. Zdaj pa so nekateri iz žepa prispevali 50 nemških mark, večina okrog 200, bili pa so tudi taki, ki so prispevali 1.200 mark v tolarski protivrednosti,” pravi Perpar. Drago Perpar Odkar so se priključili na šentpavelski vodovod, ne občutijo več kroničnega pomanjkanja pitne vode. Kakor koli so že Svetinjci bili veseli uspeha skupne akcije KS Dobrnič, KS Knežja vas in KS Svetinje, da so • Svetipjci bi radi telefon še v 30 gospodinjstvih. Novomeški poštarji so jim obljubili, da bo telefon zazvonil v njihovih domovih že prihodnje leto, siy naj bi do maja 1995 podvojili moč avtomatske telefonske centrale v Dobrniču, ki zmore zaenkrat 240 priključkov. prišli do 22 telefonov, se krajani pritožujejo zaradi slabih zvez. Tč so zlasti po neurjih pogosto prekinjene na območju vasi Vrhe, Dolnje Vrhe, Svetinja in na delu Šmavra. V teh krajih je tudi zelo šibka in nezanesljiva električna napetost. Letos so prišli strokovnjaki nekaj merit, o rezultatih meritev in morebitnih ukrepih pa niso sporočili ničesar ne poštarji ne elektrikarji. ___,____ 1 P PERC ISUIh C L VO VOD ŠE LE TOS -3.627metrov vodovoda Velika Ševnica-Škrjanče-Ševni-ca-Gorenja vas-Ključe bo zgrajenih še letos, čeravno je delavcem trebanjske komunale pri polaganju cevovoda (na posnetku) delalaprecej preglavic talnica, da so jo morali pred polaganjem cevovoda, denimo pri Skrjančah, izčrpati iz jarkov. Naložba vredna okrog 8 milijonov tolarjev, za katero bo trebanjska občina iz proračuna letos prispevala 3, prihodnje leto pa še 2,4 milijona tolarjev, ostalo pa ^'bč^^jp Pret,p,p) ^raiar,l Gorenje vasi, je eden večjih komunalnih projektov v DOLENJSKI LIST 5 KMfafc IZ MAŠI rl OSČlNttttfat Drobne iz Kočevja) V Dolini drugače Z obiska v pobrateni občini, kjer imajo komunalo drugače organizirano KOČEVJE, DOLINA PRI TRSTU - Predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta iz Kočevja so pred kratkim obiskali pobrateno slovensko občino Dolina pri Trstu v Italiji, da bi si pridobili nekaj izkušenj v organiziranju komunalnih služb, ki jih prav zdaj v Kočevju skušajo reorganizirati. Ugotovili pa so, da primerjava skoraj ni možna in to ne le zato, ker je.občina Dolina v primerjavi z občino Kočevje veliko manjša in ima 3 do 4 krat manj prebivalcev, ampak tudi zato, ker tam nimajo komunalnih podjetij, ampak komunalne dejavnosti, upravlja kar občina v okviru svoje službe, pristojne za gospodarstvo. Tudi koncesij v komunalni dejavnosti še niso podeljevali, ampak jih nameravajo. Izdatki za navedene komunalne dejavnosti so večji kot prihodki in razliko pokrivajo iz občinskega proračuna, v katerega pa priteka denar iz državnega proračuna. Sicer pa imajo v Dolini svojo čistilno napravo, vodo dobivajo iz Trsta, smeti vozijo sežigat v Trst itd. Zaboji za smeti so občinski (in ne zasebni, kot v Kočevju), smetarino pa zaračunavajo z ozirom na kv.m stanovanja, vendar ta prihodek ne zadošča niti za sežiganje smeti, kaj šele za njihovo pobiranje in vožnjo do sežigalnice. KANDIDATI ZA OBČINSKE SVETE KOČEVJE, RIBNICA - Začenjamo z objavljanjem uradnih seznamov kandidatov za bližnje volitve. LDS Kočevje: Franc Gornik, Urban Dobovšek, mag. Vinko Pintar (je hkrati tudi kandidat stranke za župana), dr. Stanko Nikolič, Anton Čolnar, Silvo Bradač, Nataša Žilevski Pintar, Janko Jurca, Samo Žilevski, Stane Kuželički, Andrej Cilenšek, Brane Mrhar, Marko Rovan, Irena Inž. Janez Novak kandidira za loškega župana Še kup nejasnosti LOŠKI POTOK - V krajevnih skupnostih Loški Potok in Draga, ki naj bi skupaj postali manjša občina, je še kup nejasnosti. Obe sta vložili ustavni spor na odločitev Državnega zbora, Stranke SKD, SDSS in posamezni člani SLS pa novo občino sicer podpirajo. Prvotni predlog, da za župana kandidira dr. Peter Rus, je bil na njegovo željo umaknjen, je pa neodvisni kandidat za člana občinskega sveta. Ing. Janez Novak kandidira kot neodvisen, čeprav so na kandidaturo formalno pristale tudi stranke. Pred nekaj leti je že bil podpredsednik občine Ribnica, opravljal je pomembne družbene funkcije, ima ogromno zaslug za gradnjo cest, vrsto let pa je bil direktor v sodraškem obratu Inlesa. Drugih imen v javnosti ni, razen dveh neodvisnih kandidatov za člana občinskega sveta. Ostale kandidate bodo najbrž predlagale stranke. Neuradno se je izvedelo, da je v igri več kandidatov za župana, imena pa so zaenkrat še skrivnost, ki pa bo morala biti kmalu znana. Sicer pa bo iz krajevne skupnosti Loški Potok izvoljenih šest svetnikov in iz krajevne skupnosti Draga dva. Vse te neznanke burijo volilce, zlasti razdelitev premoženja, razmejitve in seveda sredstev, od katerih naj bi občina živela. A. K. Trobentar, Slavko Žagar, Robert Burnič, Bojan TUrk, Jože Hočevar, Stanka Žagar, Brane Kovač, Zvone Mavrin, Aleš Štrumbelj, Milan Lampe st., Darja Žužek Delač in Tone Krkovič. Zeleni Kočevje: Bojan Kocjan, Miran Novak, Branko Dekleva, Sonja Errath-Bižal, Janez Košir, Milan Lampe, Marko Figar, Matija Kobo-la, Sandi Bižal, Nelka Klun, Franc Novak, France Čebin, Pavel Lakner, Franc Valda, Majda Žitnik, Stanko Podkoritnik, Mirjam Mikulič, Roman Križman, Miha Moric, Slavko Turk, Ciril Jasenc, Štefan Papež, Igor Hočevar, Andrej Palman, Franjo Kranjc. KULTURNI DAN SEVNICA - Na tukajšnji osnovni šoli Savo Kladnik bo v četrtek, 10. novembra, ob sev-niškem občinskem prazniku in 30-letnici šole v sedanjem poslopju mednarodni kulturni dan. Poleg učencev sevniške šole bodo namreč sodelovali tudi njihovi avstrijski in madžarski vrstniki. V pritličju šole se bodo dopoldne začele delavnice Kultura in šport združujeta, po osrednji kulturni prireditvi v športni dvorani pa bodo ob 14. uri v galeriji na sevniškem gradu odprli še potujočo razstavo “Vojna -upanje - toleranca - mir. PRVIČ PRIZNANJA KS TRŽIŠČE -Krajevna skupnost Tržišče se je prejšnjo soboto zahvalila vsem, ki so v minulih štirih letih neumorno pomagali pri posodobitvi krajevnih cest, izboljšanju vodooskrbe, kabliranju elektrovodov in v zadnjem času pri napeljavi telefonskega omrežja. Predsednik sveta KS Marjan Jamšek (na desni) je prvikrat podelil priznanja KS: Društvu mladih kmetijcev, Alojzu Škoporcu, Jožetu Jenetu, Francu Povšetu, Janezu Valantu, Aktivu kmečkih žena Tržišče (zanj prejema priznanje Ida Stušek), SO Sevnica, Stanku Sebancu, Mirku Murnu, Marjanu Gorencu, Eriki Zorc, Štefki Plantarič in Mariji Škoporc. (Foto: P Perc) “Močvirniki” tudi na Kočevskem Javne razprave o prostorskih ureditvenih načrtih slabo obiskane, saj je bilo na razpravi v Kočevju skupaj z uradnimi osebami in novinarji le devet ljudi KOČEVJE - Te dni so po ožjem Kočevskem razprave o prostorsko ureditvenih načrtih (PUP) za Kočevsko polje, to je za območje od Jasnice prek Kočevja do Spodnjega Loga nad Kolpo. Posebnost teh razprav je, da hočejo zagotoviti načrtno izrabo tega prostora, ki bo usklajena z zgodovino oz. preteklostjo tega območja. Tokrat naj opozorimo le na nedavno razpravo v Kočevju, kjer so govorili o t.i. poplavnem območju, kot rečejo arhitekti, oz. zamočvir- jenosti, kot ugotavljajo domačini. Tudi Mahovničani namreč postajajo že pravi “močvirniki”, saj je območje tam okoli ponekod do metra pod gladino Rinže. Zaradi podrtih jezov v povojnem obdobju je bilo močviija manj in so bile pogostejše poplave, po popravilu jezov pa poplav praktično ni več, je pa zato večja zamo- čvirjenost, ki nekatere hiše bolj ali manj prizadene. Zato domačini predlagajo, naj ne bi v Mahovniku nadaljevali z gradnjo hiš, dokler zadeve s talno vodo in še nekatere druge ne bodo zadovoljivo rešene. Prav Mahovnik pa je naselje, kjer je po zgodovinskih virih začetek Kočevja. Nasploh je bil Mahovnik z bližnjo okolico (Rožni studenec, Rin-ža z lepimi naravnimi kopališči, jame “kofel” itd.) že pred vojno turistično-rekreativno središče tudi za Kočevje. Zdaj gozdarji pripravljajo od Pristave do Rožnega studenca in naprej učno gozdno pot, ki pa verjetno ne bo čisto pravo nadomestilo za nekdanjo izletniško pešpot. Gotovo bi bilo potrebno primerno urediti območje Rožnega studenca, ki je zdaj zanemarjeno in razdejano. Podobne misli gotovo veljajo še za marsikatero naselje oz. območje. Krajani bi na to morali opozoriti arhitekte in druge strokovnjake, predvsem izdelovalce PUP-ov. Za vse to je bil čas v javni razpravi, ki pa se izteka oz. je potekel. Prav na razpravi v Kočevju se je izkazalo, da vse to ljudi ne zanima, saj je bilo na njej le 9 udeležencev z uradnimi osebami in novinarji vred. J. PRIMC Dovolj strankarske prepirljivosti S sestanka nepolitičnega Gibanja za razvoj Kočevske - TVditev, da nas skrbijo “neresni, nesposobni in neodgovorni” - Kako Slovenija izčrpava Kočevsko KOČEVJE - “Ustanovitelji Gibanja za razvoj Kočevske smo se naveličali, da skrb(jo za nas neresni, nesposobni in neodgovorni predstavniki občine in države...,” so v razpravi na zadnjem sestanku Gibanja minuli četrtek poudarjali razpravljal«. Na vprašanje župana dr. Mihaela Petroviča, ki je bil tudi prisoten, če to leti tudi nanj, so vsi složno zatrjevali, da ne. Nadalje so med razpravo o predvolilnih pozivih političnim strankam poudarili, da naj na svoje kandidatne liste vnesejo take, ki niso slepo orodje prepirljivih strank, ampak bodo prispevali k razvoju občine in Kočevske. PREDAVANJE O RINZI KOČEVJE - Inženir gozdarstva Marko Figar, ki že od leta 1981 zbira podatke o Rinži, je 4. novembra predaval Zelenim o tej kraški reki, ki teče nad in pod zemljo po kočevskem kraškem polju, ki je največje tovrstno polje v Sloveniji. Predavanje je bilo popestreno z diapozitivi. Prikazane so bile lepote in zanimivosti te rečice, pa tudi njene muhe in njeno onesnaževanje, saj je čista le še pri izviru in v zgornjem toku. Spet je bilo poudarjeno, da država - predvsem s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov - izčrpava Kočevsko, saj naj bi po nekaterih izračunih ta sklad dobil na Kočevskem letno okoli 14 milijonov nemških mark, le malo ali nič pa ji vrnil. Pri tem so omenili, da je naprimer občina za vas Polom uredila vodovod, cesto, elektriko itd., zdaj pa Sklad na račun tudi te komunalne opremljenosti prodaja parcele za gradnjo po 1,5 milijona tolarjev, a od tega nič ne namenja občini. pa vodili akcijo v obliki zborovanj, tiskovnih konferenc itd., da bi končno le uveljavili svoje zahteve. Sklenili so še, da bo prihodnji sestanek Gibanja drugi četrtek v decembru, na njem pa bodo obravnavali nezaposlenost v občini in kako zmanjšati obremenitve osebnih dohodkov, ki znašajo zdaj po nekaterih izračunih kar 117 odst. na čisto plačo. J. PRIMC JUTRI PRIFARCI V CANKARJEVEM DOMU Omenjeno je bilo tudi, da je ustavno sodišče z 8 glasovi proti enemu odločilo, naj bi podobno kot lastninijo podjetja, lastninili tudi zemljo, “a te svoje odločitve niso smeli sporočiti javnosti”. Končno so sklenili, da bodo o svojih odločitvah obvestili vse stranke, zaradi izčrpavanja Kočevske LJUBLJANA, KOSTELSKO -Jutri, 11. novembra, ob 21. uri bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani koncert tamburaške skupine Pri-farski muzikanti iz Fare v KS Kostel. Prifarci so doslej gostovali po Sloveniji in drugod. ASFALT DO BREZOVICE KOČEVJE, PREDGRAD - Končno je po skoraj 20 letih prizadevanj asfaltirana vsa cesta od Kočevja do Predgrada. Zadnji asfalt do Brezovice so položili minuli teden. Vendar bo potrebno kasneje položiti še fino asfaltno prevleko. Ža asfaltiranje tega odseka je že slabo kazalo, saj so cestarji pred tedni odpeljali stroje in napovedali, da bodo asfaltirali šele spomladi. Kaže, daje tudi lepo vreme pomagalo, da je asfalt položen že letos. DARJA IN ANDREJ V KOČEVJU KOČEVJE- V dvorani Kina v Kočevju bo 14. novembra, ob 19. uri prireditev, na kateri bosta nastopila pevca Darja Švajger in Andrej Grabar. Andrej bo vodil tudi pogovor o temi “Človek in življenje”. Prireditev sodi v program izvirnih izbirnih vsebin, ki ga v tem šolskem letu organizira Gimnazija Kočevje. Boleči žulji sevniške Kopitarne Izkušnje sevniškega podjetja ob nenakloi\jeni ekonomski politiki slovenske vlade, ki rešuje “klinično mrtva podjetja” - Lastninjenje Kopitarne v polnem zamahu SEVNICA - Vodstvo 270-članskega kolektiva Kopitarne pozitivno ocenjuje, da so se poslanci te dni v slovenskem parlamentu ukvarjali s svežnjem štirih zakonov o sanaciji. Toda direktor Kopitarne Marjan Kurnik meni, da se poslanci še vse preveč poredko ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji. Ključni vzvodi ekonomske politike so še vedno nenaklonjeni izvozno usmerjenemu gospodarstvu. Javna poraba predstavlja že približno 48 odst. bruto proizvoda, prepočasna rast tečaja nemške marke pa je letos “ukradla” okrog 150.000 mark dobička. Po drugi plati pa vse slovensko gospodarstvo oz. podjetništvo upravičeno tarna nad nenormalno visokimi obrestnimi merami bančnega kapitala. jetij. V sevniški Kopitarni se bojijo, da se tudi v prihodnjih letih predelovalni industriji, ki polni nenasitni proračun, ne obeta nič dobrega. Menijo, Ni mogoče razumeti, še manj pa odobravati intervencijskih ukrepov, kijih pišejo na kožo klinično mrtvih pod- da je v vladinem predlogu industrijske razvojne politike kriterij 30.000 ECU dodane vrednosti na zaposlenega daleč previsok prag, ki ga velika večina predelovalnih podjetij do leta 1997 ni sposobna doseči. Tako postavljen kriterij direktor Kurnik imenuje "neumesten strokovni ekshibicionizem.” • Proces lastninjenja v sevniški Kopitarni je v polnem zamahu. Na hrapjenju imajo že okrog 70 odst. certifikatov, potrebnih za izvedbo notranjega odkupa. Te dni pričakujejo cd Agencije za privatizacijo prvo soglasje. Vodstvo podjetja je prepričano, da so na pravi poti tako kar zadeva lastninjenje, a tudi zastran poslovanja v bližnji prihodnosti. Ttidi s pomočjo nove kolekcije damske modne obutve za pomlad-poletje 1995 blagovne znamke Galla in obutve že uveljavljenih blagovnih znamk Clogs, Biosoft in Summer-time, izdelane iz naravnih materialov: lesa, usnja, lanu in jute, ntg bi že prihodnje leto v tujini prodali še za desetino več izdelkov Telovadnica, telefon, ceste in gasilski dom Pridobitve za sevniški občinski praznik SEVNICA, TRŽIŠČE - Osrednja dogodka ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku, ki ga Sevničani praznujejo v spomin na drzno akcijo narodnega heroja Dušana Kvedra -Tomaža, bosta v soboto, 12. novembra in sicer opoldne otvoritev telovadnice pri OŠ Sava Kladnika Sevnica, kjer pričakujejo predsednika državnega zbora Jožefa Školča in pa popoldne ob 15.30 otvoritev gasilskega doma v Tržišču, kjer bo zatem slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja, kot gosta pa se naj bi je udeležila tudi predsednik države Milan Kučan ter minister za promet in zveze Igor Umek. Ob tej priložnosti bodo simbolično obeležili tudi dolgo pričakovano razširitev telefonskega omrežja v KS Tržišče, Krmelj in Šentjanž, v tržiški cerkvi pa bo koncert Okteta Jurija Dalmatina. Šentjanci so praznovali svoj krajevni in občinski praznik že konec oktobra tudi z otvoritvijo lokalne ceste Šentjanž - Pod-boršt. Prejšnji petek so na Rad-ni pri Jutranjki tekmovale industrijske gasilske enote, v soboto pa so gasilci zelo hiteli na namišljeni požar v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem Mostu. V soboto je bil dan odprtih vrat HE Vrhovo. Jutri (11. novembra) zvečer, ob 19. uri bo na sevniškem gradu otvoritev ateljeja akademskega slikarja Alojza Konca. V nedeljo ob 15. uri pa bodo odprli posodobljeno lokalno cesto Poklek - Trnovec. P P. KONECNIK RAZSTAVLJA V LJUBLJANI LJUBLJANA, KOČEVJE - Razstavo “Slike iz narave” avtorja Janeza Konečnika so odprli minuli torek, 8. novembra, v galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Janez Konečnik, ki kot inženir gozdarstva živi in dela na Kočevskem, se že več let ukvarja z umetniško fotografijo prizorov iz narave. LOVSKA MAŠA V LOŽINAH LOŽ1NE PRI KOČEVJU - V soboto, 29. oktobra, je bila v Ložinah takoimenovana Hubertusova (lovska) maša, naslednji dan pa še tekma psov-krvosledcev. Maše in tekmovanja so se udeležili številni lovci iz vse Slovenije in zamejstva, rogisti iz Zasavja, lovski moški pevski zbor Pepca in drugi. NOVA KOČEVSKA ŠOLA BO KOČEVJE - Nova šola v Mestnem logu v Kočevju bo, vendar še ne tako kmalu, saj se bo gradnja začela šele jeseni prihodnje leto ali spomladi 1996, ker prej ni možno narediti vse potrebne dokumentacije zanjo. Tilko je na vprašanje Zelenih odgovoril predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. SE DVA KANDIDATA ZA ŽUPANA KOČEVJE, RIBNICA - Na konvenciji ZL SL v Kočevju, ki je bila v ponedeljek zvečer, so kandidirali za župana nestrankarskega kandidata Janka Vebra, direktorja Hydrovoda Kočevje Ribnica. Istega dne so na konvenciji ZL SD v Ribnici kandidirali za župana ribniške občine gozdarja Alojza Češarka. Iz Ribnice pa smo v torek dobili še sporočilo SDSS, da je njihov kandidat za župana Jože Tanko, diplomirani inženir lesarstva, rojen 1956. V Kočevju pa smo zvedeli, da zbirajo podpise še trije samostojni kandidati za župane. Iz Osilnice ni še nobenega sporočila. AVTOMOBILSKI ZAPLETI -Nek občinski delegat je prijavil policiji, da so mu ukradili avto. Policisti so avto odkrili v Ljubljani, kjer gaje pozabil. Neke občinske dame pa so imele težave zaradi vedno bolj tehnično izpopolnjenih avtomobilov. Do Ljubljane so se še pripeljale z občinskim avtom, domov pa z avtobusom, ker niso znale ravnati z avtom in je ponj šel nato nekdo drug. VETER RAZNAŠAL SMETI -Za proste dni okoli dneva mrtvih so komunalci pobirali smeti (praznili smetnjake) po Kočevju, pozabili pa so na kontejnerje z odpadki na pokopališču, ki so bili zvrhano polni in je tako veter raznašal polivinilne vrečke, papir in drugo po sicer lepo urejenem pokopališču. PARKIRIŠČE 2E JE BILO PREMAJHNO - Na dan mrtvih je bil med komemoracijo na kočevskem pokopališču tako velik obisk, da je bilo parkirišče premajhno in so avtomobilisti parkirali ob cesti in po travnikih že od Kočevja pa tja do Cvišlerjev, kar je kilometer daleč. Sevniški paberki (Ribniški zobotrebci) RAZSTAVIŠČE V ZAVAROVALNICI - V prostorih zavarovalnice Triglav v Ribnici bodo že v kratkem uredili razstavno-prodajni salon likovnih del, predvsem slikarskih. OBNOVLJENI SPOMENIKI - V Parku kulturnikov v ribniškem gradu je kamnosek Mirko Cvar iz Sodražice obnovil spomenike in plošče ter jih dodatno zavaroval. Na plošče so dodatno pripisali imeni jezikoslovca Jakoba Riglerja in kiparja Franceta Goršeta. LEPO UREJEN GRAJSKI PARK - Skozi vse leto lejx> skrbijo za cvetje in grmovnice ter za vzdrževanje potk v grajskem parku v Ribnici direktor Komunale Jože Zakrajšek in zakonca Marn. Mantova je tudi oskrbnica gradu. OZNAČITI OBČINO - Naročeni so že osnutki za izdelavo štirih tabel, ki bodo na vhodnih cestah v ribniško občino v besedi in sliki povedale, kam se je popotnik pripeljal in kakšna je značilnost tistega območja oz. ribniške občine. Tfe table bodo stale pri Ortneku in Jasnici, pa še pri Loškem Potoku in Podklancu. Osnutki so naročeni pri domačemu slikatju-amaterju Milanu Čiroviču in Ateljeju v Ljubljani. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Kaj meniš o bojevitem beguncu iz Bosne, ki je v begunskem centru razbil šipo, razgrajal itd.? - Naj bi se z bojevitostjo raje izkazal v domačih krajih, kjer bojevnike zelo potrebujejo. KAMPANJA - Gostilni pri Osovnikarju nekateri pravijo kar Pri Krpanu ali Pri dobri papici. Malce sojo prekrstili zavoljo simpatičnega lika iz priljubljene televizijske nadaljevanke, malo pa zaradi drugih stvari. Ko so si v tem lokalu spet priborili stalno omizje znani sevniški veseljaki, zvečine upokojenci, spet nastajajo zanimive, a izmišljene zgodbe, ki jim nasedajo celo domačini. V soboto pa se je spontano pri Kršanu začela predvolilna kampanja, pravzaprav že kar volitve župana. Kandidata sta bila dva dolgoletna sevniška gasilca, in sicer poveljnik GD in vodja gasilskega servisa Janko Stopar ter obrtnik žagar Janez Hohkravt. Slednji je obljubil trsk na pretek, planincem 50 m* lesa po dolgem razžaganega, Stoparjeve obljube pa niso bile tako napihnjene in kljub temu, da naj bi si on pridobival glasove volilcev v lokalu (kar je seveda skrbno beležil svetnik Lojze Motore) z bolj skromnimi “rundami po deci”, Hohkravt ] pa je plačeval kar po litre, se je tehtnica nagibala k mlajšemu kandidatu za župana. DOMAČINOV PA NI BILO - Na petkovem tekmovanju industrijskih gasilskih enot na Radni pri Jutranjki so pogrešali kar nekaj ekip, zlasO j najbližje domačine - IGE Jutranjko in tudi IGE Stilles. Ne držijo govorice, da so Stillesovi gasilci zadr- j Žani s čuvanjem strojev, ki naj bi jih vozili na odpad. Zvedeli smo, da tisto, kar so iz Stillesa odpeljali na odpad, res ni bilo za drugam kot Zh staro železo, saj so stroje dodobra os- j kubili. RIBIČI - Na nedeljskem tek' 1 movanju slovenskih ribičev je trikratni državni prvak Krčan Dušan Vu-čanjk zmetal kar za okrog 12.000 tolarjev hrane v Savo, a ni ujel niti ene ribe, je pa zato izdatno krmil za dol' vodne tekmovalce, posebej za Novo-meščane. ( Sti C( nc T£ sei za de no sli ka pri bil izfc no mt Zc no VOl nai vzt jev da do nje del ■ I str; ske li it bil, otv ni 1 Prc doj 8ra Vab ne loj • Kdor laže, ta laže krade. (Jurič) * Če bo kdor koli kjer koli kdoj koli karkoli podpisal na škodo prt' morskih ljudi, bo prišel v zgodO' vino ne kot imbecil, temveč ko1 izdajalec. (Vuga) A. Krške novice NAMESTO POLICISTOV - Če se ponoči malo okajeni pripeljete v Kostanjevico, boste mogoče prvi trenutek pomislili, da ob kiosku, ki je poleti slaščičarna, stojijo policisti in boste podzavestno zmanjšali hitrost, pa še potegnili varnostni pas, če niste privezani. Potem lahko veselo ugotovite, da to niso možje v modrem, ampak luči javne razsvetljave, ki so nameščene približno meter od tal. Včasih bi bila dobrodošla tudi zamenjava z resničnimi varuhi javnega reda in miru, da se ne bi nekateri preveč razvadili. POZABLJENI BRALCI - Naš glas je postal del krškega IR inženiringa. Kot so zapisali že septembra, bodo poskušali poslovati ekonomsko, s ciljem, da preživijo, in ne da bi obogateli. Vendar pa vse preveč ljudi zaman išče Naš glas v prosti prodaji. Poskrbite torej najprej za bralce! NEKAJ PROTI - Pravzaprav so lahko v Kostanjevici še celo zadovoljni, da pri njihovih prodajalcih časopisov ni mogoče dobiti Našega glasa. Tako vsaj niso mogli priti do informacije, da 31. oktobra Slovenci praznujemo dan protireformacije, ki so ga Pomotoma na veliko najavljali v eni od predprazničnih številk časopisa za Posavje in okolico. NATEMPIRANO - Proizvodnja celuloze v Krškem že vse od začetka novembra stoji. Večja skupina delavcev je protestirala nad ravnanjem z njimi, vodstvo v Ljubljani pa je vse skupaj poimenovalo za zastoj v proizvodnji in je uvedlo desetdnevni remont. Direktor Klemenčič je sicer napisal uradno informacijo za javnost, besedo od njega samega pa je bilo zelo težko dobiti. V ponedeljek, na primer, je bil “tako zelo natem-Piran”, da ni imel niti minutke časa za kratek razgovor po telefonu. Podobno je bilo v torek. Ob tej svoji natem-piranosti je verjetno pozabil, da je v Krškem tudi sam pomagal sestaviti tempirano bombo. Vrvica je že zagorela, vprašanje časa je le, kdaj bo sledila eksplozija. Morda je celo že bila, pa je v Ljubljano ni bilo slišati. Novo v Brežicah) BOLJ UDOBNA VOŽNJA - Ce-! sta na Velikem bregu, ki povezuje j Cerklje in Veliko Mraševo, je dobila : nov asfalt. Vse pohvale in čestitke! i Tako vsaj nj vcč nevarnosti, da bi na-! Sedli na sredini cestišča, če bi vas pot Unesla bolj proti črti, ki ločuje levi in I desni vozni pas. Sedaj lahko brezskrbno vozite. Vendar se ni bati, da bi slučajno kdo zaspal na tako lepi cesti, I kajti takoj ko nov del zapustite, vas že | Pričakajo jame, ki poskrbijo za vašo | budnost. . GOSPODARNO - KS Kapele si je j teborila zgradbo svoje krajevne skupnosti od občine, ker so vsi skupaj menili, da bo kraj boljši gospodar. Zdaj se ve, čigava je zgradba, a še vedno propada. Streha pušča in zato v°da kaplja v notranjost, menda celo j naravnost na PTT centralo, voda pa ^trajno vlaži tudi zidove. Svet kra-j )evne skupnosti seje kot dober gospo-I dar odločil, da je treba najprej | dokončno urediti in olepšati notra-j njost gasilskega doma. Tam bodo j dela potekala vsaj po suhem. MOLK - Brežičani so imeli za dve S(rani prireditev posvečenih občin-! skemu prazniku. Vse so lepo izpelja-n in jih nekaj še celo dodali, ne da bi j bile na programu. Le napovedane otvoritve 2. faze obrtne cone v Dobovi ni bilo. Sklad stavbnih zemljišč s Predsednikom Milanom Lokarjem je dogodek napovedal in uvrstil v program prireditev. To je bilo tudi vse. O vabilu na pomemben dogodek ni bilo Jte duha ne sluha niti na sam dan dogajanja. Menda priprave niso teklo tako, kot bi bilo treba in tudi denarja ni bilo. Domnevamo, da bi se v Skladu le še našel kak tolar, da bi o °dpovedi otvoritve pravočasno obve-s'ili vsaj župana. ^JA TUDI V KOSTANJEVICI -prvim novembrom je proizvodno j/d/M/e Ideja iz Šentjerneja odprlo vra-Aupcem s\’ojih izdelkov v stavbi nek-7ye trgovine Novotehna. V njihovi Cklajalrti ponujajo raznovrstna dari-čs^eče, nagrobne izdelke, otroške fače, cvetje in drugo. (Foto: Foto jfeo* studio Šentjernej) MM IZ MAŠI H OBČIM MM Avstrijski odborniki v Krškem Delegacija slovenskih občinskih odbornikov iz avstrijske Koroške sije ogledala nuklearko in se informirala o varnosti v njej - Tudi pogovori o delu odbornikov KRŠKO - Občinski odborniki slovenske narodnosti iz devetih avstrijskih občin ob slovenski meji v dolini Roža, Podjune in Žile so se v soboto in nedeljo mudili na letni ekskurziji v krški občini. 46 gostov, med njimi kakih 30 odbornikov, je sprejel predsednik SO Krško Danilo Siter. Glavni ci(j njihovega obiska je bila Nuklearna elektrarna Krško, sicer pa so si ogledali in spoznali še vrsto drugih znamenitosti te občine. Gostje so si v soboto dopoldne ogledali kapucinsko knjižnico v Krškem in se nato oglasili v nuklearki. Tam so si ogledali film o elektrarni ter nato po skupinah pod strokovnim vodstvom še objekt vse od komandne sobe do jeza. Na pogovoru o NEK so Slovenci s Koroške predvsem veliko vpraševali, kar je dalo vtis, da jih avstrijska politika obvešča enostransko. Po ogledu in po razpravi so, po mnenju organizatorjev obiska, gostje odhajali z drugačnim mnenjem o varnosti v krški jedrski elektrarni. Prepričali so se, da v Krškem dajejo predvsem poudarek varnosti obratovanja. Sicer so slovenski občinski odborniki iz Koroške poudarili, da nimajo enostranskega stališča in se ne zavzemajo le za zapiranje NEK, temveč tudi zato, da je treba Sloveniji ponuditi sredstva za izkoriščanje drugih virov energije. Domačini so obisk gostov iz Avst- rije izkoristili tudi za razgovor o delu občinskih odbornikov pri sosedih in o vlogi občinskih svetov pri njih. Poudarili so, da so v svetih žal v manjšini, čeprav so občine pretežno slovenske. Sami vzpodbujajo slovenstvo in so proti težnji, po kateri tamkajšnje ljudi imenujejo za dvojezične in ne za Slovence. Povedali so tudi, da njihovi občinski sveti odločajo strogo o lokalnih zadevaj V soboto popoldne so gostje obiskali še Isteničevo klet v Stari vasi na Bizeljskem, kjer so jim pripravili pokušino šampanjcev družinskega podjetja Isteničevih. Ob koncu dneva so spoznavali, kako se gremo kmečki turizem pri nas in ob harmoniki Tonija Sotoška preživeli družabni večer. V nedeljo zjutraj so nekateri gostje odšli k maši v Krško in v Leskovec, nakar so si ogledali Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici. Lastnik znanega gostišča Žolnir Otto Sevšek je gostom pripravil degustacijo vin v grajski kleti, obisk pa so končali s kosilom v gostišču Tri lučke na Sremiču. B. D.-G. KOSTANJEVICA NA KRKI -Podjetje SOP Ikon je, kot kaže, težke čase že preživelo. Pred leti so namreč imeli veliko izgub zaradi kratkoro- DOBER OBISK PRI NIKI - Vsak dan sicer ni tako, kot kaže tale slika, čeprav se tudi slovenski trg z vrednostnimi papirji pospešeno razvija. Obiskovalci so se gnetli pred Niko minuli petek, ko je ta borzno posredniška hiša odprla nove prostore v Brežicah. Nika je svojo dejavnost začela prav v tem kraju, saj od tu izhaja tudi njen direktor Branko Šuštaršič, in vse kaže, da bo v Brežicah ostala še lep čas. Zdaj je svojo dejavnost preselila v Nemško hišo, v prostore nekdanje pošte. Kot je ob otvoritvi poudaril brežiški župan Teodor Oršanič, bomo tudi Slovenci počasi nehali hraniti tolarje na bankah ali pa tuje valute v nogavicah in se vse bolj odločali za sodobnejše načine nalaganja denarja. (Foto: B. D.-G.) Boljši časi za SOP Ikon Čistilne filtre prodajajo doma in v tujini - Izgube še iz prejšnjih let, tekočih pa praktično ni čnih kreditov, visokih obresti in izpada prodaje na domačem trgu. Večji del izgub so že odplačali, tekočih izgub pa zadnja štiri leta praktično nimajo. Eno tretjino skupne realizacije proizvodnje predstavljajo čistilni filtri, hkrati pa so univerzalizirali proizvodnjo tako, da lahko delajo vse, kar se tiče kovinsko-predelovalne industrije. V Sloveniji so edino večje podjetje s takšnim programom, obstaja pa še nekaj manjših privatnih firm. Kolje povedal v. d. direktorja Lojze Strgar, v podjetju upajo, da bodo z izboljšanjem gospodarskih okoliščin proizvodnjo filtrov še povečali. Del izdelkov prodajajo tudi v tuj ino, predvsem v Nemčijo in Avstrijo, v drugih državah pa se uveljavljajo še z dodelavnimi posli. Z razpadom Jugoslavije so izgubili pomemben del tržišča, predvsem na Kosovu in v Makedoniji, s katerima imajo še vedno stike, posle pa bodli*začeli sklepati takoj, ko se bo uredil plačilni promet in tudi prometne zveze. Čaka pa jih še lastnin- jenje. PETROL, TRGOVINA TOE BREŽICE Tovarniška 2 oddaja v najem nekdanjo zgradbo Eurotransa v Ribnici, v celoti ali po posameznih prostorih. Celotna površina objekta je 2300 m2. Pismene vloge pošljite do 16.11.1994 na upravo podjetja Petrol TOE Brežice, Tovarniška 2, 68250 Brežice. Informacije lahko dobite tudi na telefonu (0608) 62-520 in 62-521. Na Bizeljskem končali zadnji krak vodovoda Priključili tudi Orešje in Bizeljsko vas BIZELJSKO - Od minule sobote, ko so tudi uradno odprli še zadnji del vodovoda, imajo vsa gospodinjstva na območju krajevne skupnosti Bizeljsko možnost, da se priključijo na neoporečno pitno vodo iz zajetja Duplo v Pišecah. Z izgradnjo sistema, ki bi izboljšal preskrbo s pitno vodo, so začeli pred desetletjem, zato so na otvoritev med drugim povabili tudi takratnega župana Mirka Kambiča. S priključitvijo je dobilo vodo 35 gospodinjstev iz Bizeljske vasi in Orešja, ki so bila doslej odvisna od lastnih vodnjakov ali lokalnih sistemov in so v sušnih obdobjih trpela pomanjkanje vode. Možnosti za priključitev nekatera gospodinjstva iz različnih razlogov še niso izkoristila. Vodovod je priključen na sistem Bukovje, ki so ga dokončali lansko leto, predračunska vrednost zanj pa je bila 315 tisoč nemških mark. Bodoči uporabniki so za primarni vod morali odšteti po 1000 mark na gospodinjstvo in za sekundarnega še po 715 mark. Akcija je bila solidarnostna, kar marsikomu ni bilo lahko pojasniti, in cena enaka za vse uporabnike, ne glede na oddaljenost od primarnega voda. B. D.-G. PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE KRŠKO - Danes, v četrtek, ob 19. uri bo v prostorih Valvasoijeve knjižnice predstavitev pesniške zbirke Lokvanj v ledu, avtorice Jožice Vogrinc, ki jo pripravljata Valvasorjeva knjižnica Krško in Dolenjska založba Novo mesto. Avtorico in njeno pesniško zbirko bosta predstavila Franci Šali in Neža Maurer. Predstavitev bosta popestrili Jasmina Levičar na citrah in Stanka Macur, kije uglasbila nekaj pesmi iz zbirke. V Vinu Brežice gostili tri pomembne goste Kaj bo v bodoče z nasadi na podržavljeni zemlji? BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je v petek gostilo ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca, direktorja Kmetijskega inštituta Slavka Gliho in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč Marijo Lukačič. Z Lukačičevo so spregovorili o podržavljenih zemljiščih, ki so bila nekdaj last Vina Brežice, na katerih ima Vino tudi trajne nasade. Dogovorili so se, kako bo potekalo obdelovanje teh zemljišč. Vse trajne nasade je to leto še obdelovalo podjetje Vino in to, kot poudarjajo, vzorno, v bodoče pa naj bi obdelovali le še polovico nasadov, medtem ko bi drugo polovico Sklad dal v zakup. Če zakupnikov ne bo dobil, bo Vino skrbelo za vinograde še naprej. Beseda je tekla tudi o odškodninah, ki naj bi jih plačevali drug drugemu (Sklad Vinu za nasade, Vino skladu za zemljišča). Skupaj z ministrom dr. Bohincem in direktorjem Kmetijskega inštituta so iskali poti za poglobljeno sodelovanje s Kmetijskim inštitutom, ki se je zelo opremil in razvil raziskovalno dejavnost na področju vinogradništva. Tudi dva strokovnjaka Vina sta že doslej sodelovala v tehnološkem centru Inštituta, poleg * Gostje so si ogledali tudi Posavski muzej v Brežicah in razstavo izdelkov otroške likovne kolonije Trgatev 94, ki jo že 4 leta zapored skupaj organizirata OŠ Bistrica ob Sotli in podjetje Vino Brežice. tega pa so že vrsto let v nasadih Vina preizkušali nove sorte trte. Gostje so si ogledali Vinovo tehnologijo in ugotovili, da je zastarela in potrebna prenove, kar pa terja nova sredstva. V podjetju Vino so v preteklih letih veliko sami vlagali, zdaj pa za nadaljnji razvoj potrebujejo sredstva, saj jim novih programov ne manjka. Minister Bohinc je gostitelje seznanil z razpisi za pridobitev sredstev za tehnološko prenovo in raziskovalno dejavnost, na katerih bo lahko kandidiralo tudi Vino. B. D.-G. KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE p.o. 68270 KRŠKO LESKOVŠKA 2/a VABI K SODELOVANJU: 1. TEHNIČNEGA VODJO IN VODJO GRADBIŠČ — 1 delovno mesto Pogoji: — diplomirani inženir gradbeništva ali inženir gradbeništva — strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov — vozniški izpit B-kategorije. 2. GRADBENI TEHNIK — 2 delovni mesti Pogoji: — v. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri — vozniški izpit B-kategorije. Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in opravljanjem poskusnega dela. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na zgornji naslov s pripisom »za kadrovsko službo«. “OMBUDSMAN” BIZJAK V PETEK V KRŠKEM KRŠKO - Časopis Naš glas je začel z organizacijo javnih tribun z nazivom “Odprte strani Našega glasa”. Prva takih bo že jutri ob 20. uri v krškem hotelu Sremič, kamor bodo povabili prvega slovenskega varuha človekovih pravic (ombudsmana) Iva Bizja-ka V KOSTANJEVICI POGOVOR O OBVOZNICI KOSTANJEVICA - V torek, 15. novembra, bo gost krajevne organizacije SKD Kostanjevica državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik. MINISTER VOLJČ V POSAVJU SEVNICA, KRŠKO, BREŽICE -Jutri bo na obisku v Posavju minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč s sodelavci. ZAHVALA V GADOVI PEČI - Pri kapelici v Gadovi peči je bila v nedeljo zahvalna maša za darove narave in druge dobrine, skratka za letošnji sad. V tukajšnji “katedrali", kot je mašni prostor označil France Novak, župnik iz Podbočja, se je zbralo lepo število ljudi. V tej kapelici, ki je posvečena Mariji, je ob tem času zahvalna maša vsako drugo leto. Na isto časovno razdobje pa je maša v kapelici, ki stoji nekoliko više in je posvečena sv. Martinu. Zahvalni obred je vodil župnik Novak, ki mu je bil v pomoč pevski zbor, katerega člani so doma, kot so povedali, v dveh farah, in sicer Cerkljah in Svetem križu. (Foto: L. M.) Vsaka občina ima svoj turizem Brežiška veliko stavi na razvoj turizma • Poskusi sodelovanja med pristojnimi za turizem v treh posavskih občinah - Do konca novembra bo izšel prospekt Posavja BREŽICE - Brežiška občina svoj bodoči razvoj vse bolj opira na turizem, kar je povsem razumljivo glede na vlogo najmočnejše firma v Posavju - Term Čatež. Da bi v občini mnogo več ljudi živelo od te dejavnosti, bo potrebno storiti še marsikaj. Predvsem bi bilo potrebno skupno in usklajeno delati ter se.tako tudi predstaviti morebitnim gostom. Poleg Term je v okolici še vrsto kakovostnih zasebnih lokalov, Posavski muzej, več galerij in še precej zanimivih manjših krajev s posebnimi naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Zadnje čase pa vse bolj izstopa kmečki turizem in tudi obujanje starih običajev, pri čemer imajo pomembno vlogo turistična društva v posameznih krajih. V Brežicah že dalj časa deluje Občinska turistična zveza, ki deluje' kot osrednja tovrstna organizacija V Posavju (ostali dve občini nimata takih zvez) in ima tudi edina zaposlenega človeka v te namene. OTTI je letos med prednostne naloge uvrstila izdajo posavskega turističnega prospekta, za katerega so se tri občine zdaj končno dogovorile in napovedujejo, da bo izšel do konca tega meseca. Stroški za ta potreben propagandni material znašajo 84.000 nemških mark. Kot je nedavno povedal tajnik OTZ Viljem Pavlič, je brežiška zveza sodelovala tudi na sejmih v Trstu in v Mariboru (Gost-tur), medtem ko je letos celjski obrtni in zagrebški sejem zaradi stroškov s prospektom morala izpustiti. OTZ se predstavlja te dni tudi v Salomonovem van-drovcu, za turistično promocijo občine pa je poskrbela tudi s sofinanciranjem avtomobilistične dirke v Cerkljah, s podpor Bizeljski trgatvi in z redno podporo turističnim društvom, ki so v nekaterih krajih še posebno aktivna. V Zvezi računajo, da bo še letos izšla tudi izletniška karta občine Brežice, ki je po prvem natisu kmalu pošla. Zadnje čase je precej govora tudi o izdaji razglednic občine Brežice, saj so stare neprivlačne in neprimerne. Poleg razglednic načrtujejo še snemanje videokasete o zanimivostih svojih krajev, izdelavo propagandnih panojev in označbo vinske ceste, ki naj bi v bodočnosti bolj zaživela. Če hoče Posavje delovati dovolj resno in učinkovito na morebitne goste, mora nastopati skupaj. B. p.-G. llilBL 1 Slikarji Posavja v eni galeriji Še do 4. decembra bo v Galeriji Hamer v Slovenski vasi na ogled skupna razstava del šestih akademskih slikarjev, ki so tako ali drugače vezani na Posavje DAN SLOVENSKE KNJIGE V KARLOVCU KARLOVEC - Predstavniki Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta so se konec prejšnjega meseca udeležili Dneva slovenske knjige, ki so ga pripravili v Mestni knjižnici I.G. Kovačiča v Karlovcu. Ob tej priložnosti so prinesli karlovški knjižnici še 100 slovenskih knjig, ki sta jih podarili založba DZS in Knjižnica Maksa Bamba iz Ilirske Bistrice. Na prireditvi je prof. dr. France Bernik govoril o Edvardu Kocbeku, med gosti pa so bili slovenski pesnik Ciril Zlobec, ambasador Matija Malešič, hrvaški pesnik . Slavko Mihalič in karlovški župan. SLOVENSKA VAS - Umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lorberje minuli petek ob otvoritvi razstave del posavskih slikarjev v Galeriji Hamer obiskovalcem pomagala spoznati likovni utrip Posavja. V razkrivanju razstav-ijenih del je sledila zanimivi ideji o skupni predstavitvi slikarjev, ki so na nek način povezani s Posavjem, sicer pa niso iz iste generacije in tudi nimajo enakih likovnih slogov. V Galeriji Hamer v Slovenski vasi se tako do 4. decembra predstavlja šest akademskih slikarjev: Jože Marinč, Rajko Čuber, Alojz Konec, Apolonija Simon, Ivan Bogovčič in Martina Koritnik Fajt. J. Vrtačnik Lorberje v nekaj osnovnih črtah orisala delo vsakega od naštetih slikarjev. JOŽETA MARINČA, ki ima v Kostanjevici tudi svojo galerijo, je označila za izrazitega predstavnika abstraktnega slikarstva. Tudi RAJKO ČUBER z barvnim sozvočjem upodablja brezpredmetni svet, vendar motivno bolj določljivo, čeprav so njegove podobe ekspresivno preoblikovane. ALOJZ KONEC se predstavlja s pejsaži z nenavadno barvno lestvico in prehaja, kakor je pojasnila Lorber-jeva, od razpoznavnega motiva v prvem delu do zadnjega dela, v katerem komajda še zaslutimo podobo, ki jo slikar opazuje kot model. Najmlajša med posavskimi likovniki, ki se predstavljajo v Slovenski vasi, je Brežičanka APOLONIJA SIMON. Slikarka se odloča za tihožitja, ki so s poenostavljenimi oblikami in barvami preurejena v novo kompozicijo lebdečih predmetov. IVAN BOGOVČIČ, priznani re- stavrator, ki tudi sam izhaja iz okoliških krajev, seje z dvema polip-tihoma poklonil gotskim slikarjem. Je predstavnik klasične smeri “prežete z njemu lastnim rokopisom”. Skupine na šest delov predeljenih slik kažejo odgovornost restavratorskega poklica, nakazujejo posamezne prizore fresk različnih mojstrov gotike. Za povezavo s sodobnostjo poskrbita prizora v osrednjem delu slike s krajino ali s skupinskim portretom. Duh krajinarstva se ohranja tudi v delih MARTINE KORITNIK FAJT, ki se izraža z nanosi bogate palete barv. V njenih tihožitjih je vse otipljivo izvirno spremenjeno in dodobra prežeto s slikarkinim osebnim doživljanjem krajine. B. D.-G. Mladi likovni samohodec V lokalu Pri slonu odprli prvo likovno razstavo novomeškega ustvarjalca Tomaža Pavlina NOVO MESTO - Med mladino priljubljeni lokal Pri slonu je že nekaj let tudi občasno likovno razstavišče oziroma kulturno prizorišče. Več mladih ustvarjalcev je stik z javnostjo našlo prav v tem lokalu. Mednje se je z razstavo svojih osmih likovnih stvaritev, ki so jo odprli minuli četrtek, 3. novembra, zvečer uvrstil tudi mladi novomeški likovnik Tomaž Pavlin. To je njegova prva javna predstavitev. Tomaž Pavlin, 25-letni študent VTVŠ v Ljubljani, je razstavil osem del večjega formata, ki jih je ustvaril v mešani tehniki. Prav to je opazna značilnost njegovih slik, saj s pomočjo perosrisbe s črnim in barvnimi tuši ter kombiniranjem nanosov barv z britvico (čopiča namreč ne uporablja) dosega poseben učinek. Ker uporablja zelo žive barve, naj gre za figuralno ali abstraktno upodabljanje. nekatere njegove slike delujejo zelo dekorativno in izzivalno. Bolj umirjen vtis dajejo tiste, na katerih se poigrava s tipografijo. Razstavo je naslovil po eni od razstavljenih slik Nazaj v pozabljeni svet. Kot je povedal v krajšem razgovoru, seje že v gimnazijskih letih za zabavo ukvarjal z risanjem, pred štirimi leti pa se je občasno ukvarjanje s tipografijo in risbami prevesilo v resnejše likovno delo. Povsem samostojno in brez opiranja na kakšne vzornike ali strokovno mnenje je začel slikati v že omenjeni mešani tehniki. “Hote hodim povsem svojo pot,” pravi, “ker nočem pasti pod vpliv nobene smeri ali umetnika. Tudi nobene likovne delavnice nisem obiskoval. Slikam popolnoma spontano, nisem obremenjen z ničemer. Lahko bi rekel, da slikam iz čistega veselja do ustvarjanja. Zavedam pa se, da se bom moral strokovno izpopolniti, posvetiti več pozornosti tehniki. Ker me posebej privlači grafika, brez poznavanja ustreznih grafičnih tehnik, ki so lahko zelo zahtevne, najbrž ne bo šlo.” Pavlin je dejal, da je razstavo pripravil predvsem za svoje prijatelje in znance, vendar pa je z njo stopil v javnost, novomeško likovno prizorišče pa je tako bogatejše še za eno ljubiteljsko ime in seveda spet nekoliko pestrejše. M. MARKELJ NOVO IME MED NOVOMEŠKIMI LIKOVNIKI - Tomaž Pavlin v pogovoru s prijateljico iz gimnazijskih let na otvoritvi svoje prve razstave. (Foto: MiM) RALIČNIH SMERI, RAZLIČNO MISLEČI - Razstavo del posavskih likovnikov je odprl predsednik brežiške občinske skupščine Teodor Oršanič, ki je poudaril pomen takih razstav. “V istem trenutku stojimo v istem prostoru in gledamo iste slike, pa vendar vsak od nas v njih vidi nekaj drugega, "je dejal in s tem ponazoril, kako se lahko ob takih kulturnih dogodkih učimo strpnosti in sprejemanja drugače mislečih. Na sliki je v ospredju mlada in nadarjena citrarka Jasmina Levičar, učenka zasebne šole Mirana Kozoleta, ki je popestrila otvoritev. (Foto: B. D.-G.) NASTOP GODALNEGA KVARTETA NOVO MESTO - V tukajšnjem Domu kulture bo 15. novembra ob 19.30 drugi koncert iz cikla Komorni ansambli Slovenske filharmonije. Godalni kvartet Slovenske filharmonije - Miran Kolbl (violina), Monika Zupan (violina), Aleksander Milošev (viola) in Igor Škerjanec (violončelo) - bo izvajal dela Schuberta, Mozarta in Debussyja. V TREBNJEM “KRAVA V CIRKUSU” DUET KONTRABASOV V PODZEMLJU IN STAREM TRGU ČRNOMELJ - Osnovni šoli v Podzemlju in Starem trgu ob Kolpi sta pričeli prvi dan po počitnicah glasbeno. Skupaj z Glasbeno mladino Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj so 7. novembra organizirali mladinski koncert duetov kontrabasov, imenovanega “DB”, v katerem igrata študenta kontrabasa Silvester Mihelčič najmlajši iz Črnomlja in Ivan Jakob iz Grosuplja. TREBNJE - V kulturnem domu v 'Brebnjem bo v sredo, 16. novembra, ob 17. uri gostoval Plesni forum Ce(je s plesno-gledališko predstavo za otroke z naslovom “Krava v cirkusu”, ki pričara otrokom svet cirkusa in sanj. KOMORNI ANSAMBLI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V črnomaljskem Kulturnem domu se v sezoni 1994/95 obetajo kakovostni koncerti. Slovenska filharmonija bo skupaj z Glasbeno mladino Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj ponudila štiri koncerte, na katerih bodo izvedena najpopularnejša dela svetovne in domače glasbene literature vseh obdobij. 16. novembra se bo predstavil Godalni kvartet Slovenske filharmonije z deli Schuberta, Mozarta in Debussy-ja. 19. decembra bo nastopil Pihalni kvintet Slovenske filharmonije, za slovenski kulturni praznik bo igral Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 15. aprila pa Ljubljanski kvintet trobil. UGODNA PONUDBA PECI NA PETROLEJ $ ■ 5% PO ■za gotovinsko plačilo MALI GOSPODINJSKI APARATI ELMA ČRNUČE 10% poH »a gotovinsko plačilo PRVA GABRICEVA RAZSTAVA LJUBLJANA - V Galeriji KUD France Prešeren so prejšnji teden odprli razstavo oljnih slik Robija Gabriča z naslovom Colour de luxe. Ob otvoritvi je nastopila skupina 22.2.1. To je prva samostojna slikarska predstavitev 29-letnega študenta gradbene fakultete, doma z Rake. SLIKE IN PANJSKE KONČNICE MARIJE OBERSTAR NOVO MESTO; PRODAJALNA NA GL. TRGU, TEL: 068 321 737 TPC TEL.: 068 324 007 _________ PRIČAKUJETE TREBNJE: TEL: 068 44 013, ’ KRŠKO: TEL.: 0608 21 218, • METLIKA: TEL.: 068 58 155 . Novi predsednik ZKO Kočevje Valentin Južnič Oživljajo kulturo V kočevski občini Zveza kulturnih organizacij ni delala, zato sojo oživili KOČEVJE - Že pred več leti je umrl predsednik ZKO občine Kočevje Julij Plut, tajnica ZKO Anda Remžgar pa se je upokojila in od takrat je občinska Zveza kulturnih organizacij prenehala delati. 27. oktobra pa je bila po večletnem premoru sklicana konferenca ŽKO, ki se je je udeležilo 19 članov. Na njej so zbrali spet pristopne izjave društev in kulturnih skupin, da se včlanjujejo v ZKO. Takih izjav so prejeli 8, nekateri pa so obljubili, da jih bodo še posredovali. Na konferenci so izvolili za novega predsednika ZKO Valentina Južniča, umetniškega vodjo tamburaškega ansambla “Prifarski muzikanti”, za v.d. tajnika Martina Marinča, ki je vodil tudi iniciativni odbor za oživitev dela ZKO, za člane pa še Slavka Rančigaja, ki vodi Delavsko godbo Kočevje, ki šteje okoli 200 članov in ima več skupin, Ksenijo Vidoševič, ravnateljico kočevske Srednje šole, in Pavleta Štefanca, vodjo tamburašev pri KŠD Predgrad. V nadzorni odbor pa so izvolili Franceta Cimpriča, Roberta Burniča in Greto Debeljak. Sprejeli so tudi nov statut ZKO, program dela za naslednje leto pa bo pripravil novi upravni odbor ZKO. Konference so se udeležili in pomagali z nasveti med drugim tudi tajnik ZKO Slovenije Vojko Stopar, predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič in predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek. TUdi letos abonma Šest abonentskih predstav in tudi izven KRŠKO - Kulturni dom Krško tudi letos pripravlja za vse ljubitelje gledališke, glasbene in plesne umetnosti pester in zanimiv abonma, prva tovrstna predstava pa bo na sporedu v decembru. Poleg abonmaja so pripravili tudi program za izven in za mladino. V abonma se lahko vpišete , ; do 18. novembra. V abonentskem programu 1994/ j 95 si boste lahko ogledali šest pred- i stav. Gledališče Žarek Žalec se bo predstavilo z opereto Planinska roža, J komedijo Kadar mačke ni doma bo j uprizorilo Prešernovo gledališče ; Kranj, Slovensko ljudsko gledališče iz 1 Celja se bo predstavilo z veseloigro, Detektiv Megla, MPZ Maribor bo pripravil baletni in glasbeni večer. Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo s komedijo Štajerc v Ljubljani, ljubljanska opera pa se bo predstavila s Traviato. Vsi abonenti bodo imeli zagotov- ! ljeno ceno s popustom in stalni sedež. Čena za sedež v prvih 15. vrstah je 5.000, v zadnjih petih pa 4.500 tolar- j jev za šest predstav. Predstave bodo ob petkih ali sobotah, abonenti pa bodo dobivali mesečna obvestila o ! kulturnem programu v Kulturnem domu. Prijavite se lahko na upravi Kulturnega doma ali po telefonu [ (0608) 31-495 do 18. novembra. NOVEMBER V GALERIJI OTOČEC OTOČEC - Novembrske prireditve v okviru Galerije Otočec so se začele prejšni četrtek z otvoritvijo razstave karikaturista Boruta Pečaija. Včeraj je prof. dr. Miloš Ribar v Krkinem izobraževalnem centru v Novem mestu govoril o pleterski kartuzijanski lekarni in njihovih bolničarjih. Od 17. novembra do 1. decembra bo v Galeriji Otočec razstavljal aka- V tui do vri zid ga Ca) br: ne d.c ter jev demski slikar Jože Marinč iz Kostan- jevice. V petek, 18. novembra, ob 20 uri bo v otoški cerkvi prvakinja ljubljanske Opere Milena Morača pela najlepše operne arije. Teden zatem, 25. novembra, pa bo v otoškem gradu večer z dramskim igralcem Jurijem Součkom, dobitnikom letošnjega Borštnikovega prstana. Prireditve, kijih ... je že pripravila in jih še pripravlja i Pa Galerija Otočec, omogočajo obrtni- nio ki z Otočca, Krka Zdravilišča in Krka, dol, tovarna zdravil. ! ?er šič, Kri koi bra sm ošk < vCr vik, ker FAGANEL V GALERIJI KRKA NOVO MESTO - V avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krka bodo jutri, 11. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del mladega zamejskega umetnika Davida Faganela, sina znanega tržaškega slikarja. Faganel je v Gorici končal Višjo umetniško šolo, v Ljubljani pa Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Oboje, slikarstvo in arhitektura, se v njegovih delih ustvarjalno spajata. Otvoritev bo popestril nastop Silvestra Mihelčiča. PEČAR NA OTOČCU - Prejšnji četrtek so v Galeriji Otočec odprli razstavo portretne in politične karikature Bonita Pečarja, enega najplodovitejših in najbolj izvirnih ustvarjalcev na tem področju. Pečar, po poklicu arhitekt, je v Slovenil1 začel novo obdobje karikature in je ne samo izvrsten portretni karikaturist, an>' pak tudi vrhunski tvorec tako imenovane politične karikature. Vse to je izvrstno prikazano tudi na pregledni Pečarjevi razstavi v gradu Otočec, ki jo je na otvorib" i mladostno iskrivi avtor popestril s številnimi duhovitimi anekdotami in oporO' bami k posameznim karikaturam. Razstava je odprta do 16. novembra, vsak dah tudi v soboto in nedeljo, od 12. do 18. ure. (Foto: A. B.) V: Sl n S { K ci V| E S Pi m I NOVO MESTO - Drevi ob 19. uri bodo v jedilnici Splošne bolnišnice v Novem mestu odprli že četrto prireditev v tem razstavišču. Tbkrat bo višja medicinska sestra Marija Ober-star, ki dela v novomeškem zdrav-stenem domu, razstavila vrsto svojih slik in pajskih končnic. Nastopila bo tudi vokalno instrumentalna skupina Copacabana. VESELA JESEN V GALERIJI MEKE - Vzgojiteljice brežiškega vrtca so f letošnjem jesenskem srečanju za starše in malčke pripravile glasbeno delavnih, delavnico za kmečka opravila in likovno delavnico. Umetnije, ki so nastale z 4* zanjem ogrlic, lepljenjem naravnih materialov na furnir in lesene kolute, z obli kovanjem ikeban iz suhih rož izdelovanjem instrumentov in živali, so zdaj razita tudi v Galeriji Meke, da bi si jih od 28. oktobra do 7. novembra lahko ogledali>. drugi. Fotografija je nastala na dan otvoritve, na njej pa so pred razstavljenbf izdelki vzgojiteljice lisičk, zmajčkov in muc - Metka Plohl, Staša Koležnik in PL venka Ogorevc, poleg njih pa še študentka Tina Čimžar, ki je tudi pomagala r delavnicah, in lastnica galerije Danijela Meke. (Foto: B. D.-G.) k; V l,Nl s0, Sle! r POTA m st# . dežurni iporoca/o kradel v preiskovalnem Zaporu - 19-letni S. D. iz Novega mesta je osumljen, daje sredi julija, ko je bil v novomeškem preiskovalnem ?®poru, ukradel iz omarice, medtem ko je S. B. spal, 1500 nemških mark in zlatnino in ga s tem oškodoval za 240 tisočakov. OB GORIVO - V noči na 2. novem-ber je neznanec v Gradcu vlomil v osebni avto in iz rezervoaija iztočil gorivo. Lastnika M. G. iz Gradca je oškodoval za 5 tisočakov. UKRADEL AMORTIZERJE IN LESENI VOZIČEK - V oktobru je tckdo na Mimi v podjetju Tbm Plastika, d.d., ukradel amortizerje in leseni voziček. Podjetje je oškodoval za 50 tisočakov. VLOMIL V LESENO BARAKO -V noči na 3. november je nekdo v Podturnu vlomil v leseno barako poleg nedograjene stanovanjske hiše in odnesel vftalni stroj, 35 m električnega kabla in zidarsko kladivo. Lastnika J. K. iz Novell* mesta je oškodoval za okrog 20 tisočakov. PO ZAVORNE BOBNE-3. novembra je neznanec v Črnomlju iz ograjena skladišča podjetja Bclt Livar, d'O.0., ukradel tri zavorne bobne in s tem podjetje oškodoval za 67.334 tolarjev. OB SMREKOV LES - S. S. iz Dra-sjčev je imel v Drašičih poleg ceste za Kramčino zloženih več kubikov smrekovega lesa. V času od 2. do 4. novembra je neznan storilec odpeljal okoli 10 smrekovih plohov in s tem lastnika škodoval za okrog 24 tisočakov. ODŠEL Z DENARNICO - 6. novembra dopoldne je nekdo prišel do vikenda v Malem Lipovcu, odklenil vi-! kend, ključ je bil namreč v vratih, nato j P? v sobi iz hlačnega žepa vzel denar-ttteo, v kateri je imel B. D. iz Ljubljane dokumente in 11 tisoč tolaijev ter 300 | teniških mark. Policisti storilca še iš-i čejo. _ S SEKIRO RAZBIL AVTOMO-I “ILSKO STEKLO - 21-lelni B. B. s 1 Cviblja je osumljen kaznivega dejanja : Poškodovanja tuje stvari, ker je 6. novembra popoldan v Hudejah s sekiro razbi| vetrobransko steklo na fičku in , Poškodoval vrata. Lastnika O. B. s Cvi-“*ja je oškodoval za okrog 40 tisočakov. jbdl •enij1 arrt• ■strto I >riN cluH JAVI NAJ SE VOZNIK RDEČE PETKE KRŠKO - Že v prejšnji številki smo poročali o hudi nesreči, ki se je zgodila 28. oktobra na magistralni cesti Krško -Sevnica v Artem, Iger je na kraju samem umrl voznik avtomobila Alfa Romeo 164,33-letni T. K. iz Koprivnice. Prometni policisti iz Krškega, ki so obravnavali prometno nezgodo, naprošajo voznika rdeče petke, ki je v kritičnem času vozil v smeri Sevnice, naj pokliče na Poskgo prometne policije v Krškem ali na številko 92. Prisilna privedba končala s poškodbami Pred štirinajstimi dnevi so novomeški policisti med postopkom prisilne privedbe na razgovor poškodovali 23-let-nega Franca Šribarja iz Velike Bučne vasi - Poškodovanje bil tudi policist - Izpovedi obeh vpletenih strani NOVO MESTO - Ko smo poklicali Šribarjevc v Veliki Bučni vasi, da nam povedo glede nasilnega obnašanja policije med postopkom prisilne privedbe na razgovor njihovega sina, 23-letnega Franca Šribarja, pred štirinajstimi dnevi na novomeško policijsko pnstajo, o čemer seje razpisal tudi eden od slovenskih časopisov, nam je njegova mati dejala, da so se odločili, da vse skupaj dajo v javnost, ker jim policija nič ne verjame in na njihovega sina zvrača krivdo, čeprav ni ničesar kriv. Povedala je še, da se jim je v zadnjih tridesetih letih zgodilo več krivic, glede zadnjega dogodka, ko so med postopkom prisilne privedbe policisti sina poškodovali, da je dva dni preležal v bolnišnici, pa je dejala, da ne razume, zakaj so ga morali napasti sredi vasi, ko pa dobro vedo, Ige je njihov dom, predvsem pa bi lahko povedali, zakaj go nameravajo odpeljati na policijsko postajo. Vsa zgodba naj bi se začela lani novembra, ko je Drago k njim pripeljal petico in vprašal, če poznajo koga, ki bi jo kupil. Ker je bila cena ugodna (3 tisoč nemških mark), je avto kupil Francetov oče, še pred prepisom pa je bilo ugotovljeno, da je bil avto ukraden. Kriminalisti so avto odpeljali, za krajo oz. sodelovanje pa obdolžili Franca, čeprav je zanikal, da bi bil v to kakor koli vpleten. Po enem letu so se pri njem oglasili policisti, ki so ga povabili na razgovor na policijsko postajo, vendar ker niso povedali zakaj, na pogovor ni odšel. V četrtek pred štirinajstimi dnevi, ko sta z materjo peljala mleko za oddajo, sta se pripeljala dva policista z džipom, skočila ven, zagrabila fanta, ga treščila ob zid, zbila na tla, ga obrcala, eden pa naj bi ga celo davil. Potem sta V ČATESKIH TOPLICAH UKRADLI POLO ČATEŠKE TOPLICE - V času od 20. ure 4. novembra pa do naslednjega dne do 13.20 je bil s parkirnega prostora hotela Tferme v Čateških Toplicah ukraden osebni avto volksvvagen polo rdeče barve, registrske številke LJ 98 - 47 C, last Dušana L. iz Logatca, vreden okrog 1,440.000 tolaijev. po dolenjski deželi • Tatovi so ta teden imeli zopet daljše prste, saj so s sabo odnesli precej vrednega blaga, še vedno pa najbolj prisegajo na denar. Tako so iz zadnjega oktobra na 1. november iz stanovanjske hiše M. K. v Zelebe-ju ukradli 3 tisoč nemških mark. • Tudi tat, ki je v času od 5. do 6. novembra vlomil v stanovanjsko hišo v Velikem Gabru, je očitno iskal denar, saj je brskal po omari in iz denarnice, ki jo je našel, ukradel 300 nemških mark. Nebodigatreba pa se s tem še ni zadovoljil, s sabo je odnesel tudi nekaj mesa, tako da je lastnico T. K. oškodoval za okrog 50 tisočakov. • Veliko večjo škodo pa je utrpel F. C. iz Grosupljega, ki ima zidanico v Malem Riglju. Nekdo mu je namreč v času od 5. do 6. novembra vlomil v zidanico in mu ukradel dva mikrofona, radiokasetofon, harmoniko, stensko uro, električni spajkalnik, polno plinsko jeklenko in nekaj orodja. Prav gotovo pa je, da za okrog 140 tisoč tolarjev vredne robe ni mogel spraviti v žep. I r" SO it vntt0’, 'eZhli- z°bJ sto*' dat* jentf in A*J jTrije HUDO POŠKODOVANI -?• oktobra ob 9.50 se je na lokalni česnova vas pri Mokricah - Obrežje 3j°dila prometna nesreča. 60-letni S. JL iz Zagreba se je z opel kadetom po lokalni cesti iz smeri Mokric ?°ti Obrežju. Ko je pripeljal v Novo ?*> je opazil nasproti vozeči avtomobil, Jlka je vozil 26-letni O. M. iz Samobo-?■ ki je v tem trenutku končal s pre-!!levanjem voznika kolesa z motorjem, SiBa je vozil 62-letni C. J. iz Velike '/‘line. Š. M. je zaviral, pri tem pa ga £ *aneslo v levo, tako da je trčil v vo-/° C. J. Voznik kolesa z motOljem pa w*atem trčil v zadnji del njegovega ^‘la in sc pri tem hudo poškodoval, Sl ti imel na glavi varnostne čelade. v '*de poškodbe sta dobili tudi sopotnici j.v°zilih Š. M. in O. M. V vozilu O. M. ^obil sled poškodbe še potnik P M. „ Zagreba. Na vozilih je nastalo za /'g 650.000 gmotne škode. t, Nekaj krat se je prevrnil- oktobra ob 17.35 se je 20-letni Ro-L. iz Gorenje vasi pri Šmarjeti J/Jal z osebnim avtomobilom od Kro- se pripeljala še dva policista s petku in tudi onadva sta se spravila nanj, njegovo mater, ki pa je hotela posredovati, so potegnili stran. Thkšnega so ga odpeljali na policijsko postajo. Tam je zahteval odvetnico, vendar kot pravi, mu pogovora z njo niso dovolili. Potem ko je zanikal, da nima z ukradenim avtomobilom ničesar, so ga na njegovo zahtevo odpeljali v bolnišnico, kjer je dva dni ostal na opazovanju. Tako vsaj trdijo Šribarjevi. Na novomeški upravi za notranje zadeve pa so nam povedali drugo plat Ribniška stranpota ALARM PREGNAL VLOMILCA - 31. oktobra okoli 14. ure sta skušala vlomiti v ribniško lekarno dva mlajša moška. Sprožil se je alarm, zato sta pobegnila. Policisti pa so ugotovili, da sta bila to njihova stara znanca, sicer mladoletnika, Branko M. in Gregor F., oba iz Ribnice. PRECEJ ŠKODE - Zaradi neprimerne hitrosti je Bojan M. iz Kočevja na magistralni cesti pri odcepu za Grčarice dohitel in trčil v osebni avto, ki ga je vozil Marjan K. z Brega pri Kočevju. Škode je bilo za 450.000 tolarjev. - Kar za 700.000 tolarjev pa je bilo škode, ko je Jože K. iz Jurjeviče trčil na1 Vagovki v tovornjak, ki ga je pravilno vozil nasproti Milan O. iz Ribnice. NEKAJ TATVIN - Najbolj seje opomogel vlomilec, ki je iz pisarne Euro-transa odnesel računalnik in tiskalnik, oboje vredno okoli 150.000 tolarjev. Za tatom še poizvedujejo. - Marjan B. iz Goriče vasi pa je prijavil policistom, da mu je - medtem ko je podiral drevje v Mali gori - neznanec ukradel iz parkiranega avta avtoradio ter še košaro s hrano in pijačo (malico) ter pokrov bencinskega tanka. Škode je tako za okoli 50.000 tolarjev. zgodbe. V. d. načelnika Franci Povše je povedal, da je 23-letni Franc Šri-bar njim že poznan, saj so zoper njega napisali že 6 kazenskih ovadb, od tega samo letos tri (od ovadb za kaznivo dejanje porikrivanja do ovadb zaradi kaznivega dejanja tatvine). “Zadeva glede ukradene petice pa še ni zaključena, saj je bilo kaznivo dejanje storjeno v Ljubljani, zato tudi vse ugotovitve posredujemo v Ljubljano,” pravi Povše. Glede postopka policistov izpred štirinajstih dni pa je dejal, da so že v ponedeljek fanta pisno povabili na razgovor in na vabilu je bilo zapisano zakaj ga vabijo. Na njem je bilo tudi opozorilo, da bo v primeru, če se ne bo oglasil ali opravičil, na razgovor prisilno priveden. Ker fanta ni bilo na razgovor in se tudi ni opravičil za izostanek, je načelnik Povše v skladu s pravilnikom o izvajanju pooblastil podpisal pisno odredbo za prisilno privedbo. “Za razgovor na policijski postaji smo se odločili, ker se s fantom v pričo matere ne da pogovarjati, saj ima nanj močan vpliv,” pravi Povše. O samem dogajanju med postopkom prisilne privedbe pa je dejal, da je Franc, ko je zagledal policiste, začel bežati, eden od policistov je stekel za njim, ga prijel, pri tem pa se je fant otepal. Med postopkom je bil lažje poškodovan tudi njihov policist Edi F. Policisti trdijo, da je nad njih pritekla tudi mati z meter dolgim kolom, medtem ko Šribarjeva to zanika, češ daje to laž. Šribarjeva tudi trdi, da se policist Edi E že dalj časa vtika v njihovega sina in tako je bil tudi tokrat zraven, ker naj bi se njenemu sinu hotel maščevati. V. d. načelnika Povše pa je povedal, da je pri privedbi HOTEL POVOZITI POLICISTA GABER PRI SEMIČU - 25-letni B. B. iz Dobruške vasi in 18-letni Š. N. iz Novega mesta sta osumljena kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. 5. novembra nekaj po polnoči sta policista pri kontroli prometa opazila neregistriran osenni avtomobil, ki sta ga ustavljala, vendar jima fanta nista hotela ustaviti. Potem sta ju policista ponovno ustavljala v Gabru pri Semiču, vendar tudi tokrat nista ustavila, ampak zapeljala proti policistu, ki je moral odskočiti s ceste, pri tem pa je padel in se lažje poškodoval. "Pogumna" šoferja so policisti prijeli na Lokvah in zoper njiju ustrezno ukrepali. a/fl / 'rj e8a proti Mršeči vasi. V Družinski nj( NOV MARATONSKI KLUB ŽE USPEŠEN KOČEVJE - Člani novoustanovljenega kočevskega Maratonskega kluba so več kot uspešno končali letošnjo sezono. Številnim rezultatom so dodali še velik mednarodni uspeh v avstrijski Vrbi. Na 12-kilometrski progi, gorski tek, je bil Igor Martič v skupini tekmovalcev do 30 let tretji, Matija Ozanič v kategoriji nad 40 let je v cilj pritekel drugi, medtem ko je Franc Kocjančič osvojil prvo mesto med veterani. V nedeljo so tekmovali še v Novi Gorici. Izjemen uspeh je dosegel Igor Martič, ki je na 21 kilometrov dolgi progi osvojil prvo mesto, prav tako Kocjančič, ki je bil prvi med veterani. Damjan Kromarje v nedeljo nastopil na mednarodnem teku v Nabrcžinah pri listu in v svoji skupini osvojil peto mesto. (M.G.) KOČEVJE - Nogometaši Gaja so pred tekmo z Živili iz Naklega načrtovali obe točki, potem pa so iztržili le eno in s tem razočarali številne gledalce, ki so se v nedeljo zbrali v športnem parku Gaj. Že začetek srečanja je pokazal, da tekma ne bo lahka, čeprav so Nakljanci prišli v Kočevje v nepopolni zasedbi, saj sta imela tudi domača trenerja precej težav z izborom ekipe, ker kar 6 nogometašev ni smelo igrati zaradi dveh rumenih kartonov. Oba zadetka sta bila dosežena v prvem polčasu, ko je bila igra enakovredna. Dobro organizirane akcije v napadu so se Nakljancem izplačale že v 15. minuti, ko je kočevska obramba naredila veliko napako in “pozabila” na Kečana, ki je z roba kazenskega prostora z močnim strelom v levi spodnji kot domačih vrat ukanil vratarja Vidmarja. Zadetek Kečana je le zbudil domače napadalce, saj sta imela Rajšel in Joli kmalu za tem lepi priložnosti za izenačenje, a se je vratar Nakljancev Vo-dan obakrat izkazal. V 32. minuti je le malo manjkalo, da bi gostje dosegli še drugi zadetek, saj so zadeli vratnico. Kljub temu so imeli proti koncu prvega polčasa več od igre Kočevci, ki so v 42. minuti, ko je Cvetanovski dobro ujel odbito žogo in jo z 12 metrov poslal v levi zgornji kot naklanskih vrat, izenačili in s tem postavili tudi končni izid srečanja. V drugem polčasu je imel Gaj ves čas navidezno premoč, vendar le do roba kazenska prostora Nakljancev, kjer pa se kočevski napadalci niso znašli. Po koncu tekme je največ očitkov letelo na trenerja Perico in Vučka, ki svojih igralcev nista postavila na prava igralna mesta, močno pa se je poznala odsotnost Smajiča. M.G. Elan je presenetil Zagoije Nihče ni pričakoval, da se bo zadnjeuvrščeno moštvo uspešno uprlo vodilnemu Zagoiju_________________ NOVO MESTO - Čeprav novomeško nogometno moštvo Elan tudi letos, ko po dveh letih spet nastopa v drugi ligi, sodi med tiste, ki so že pred koncem prvega dela sezone odpisani, se fantje v zelenih dresih ne predajo kar tako. Da znajo biti kljub nezavidljivemu položaju na lestvici hudo nevarni, jc v nedeljo na svoji koži občutilo vodilno moštvo druge lige Zagorje, ki pred srečanjem gotovo ni pričakovalo, da bo moralo domačinom prepustiti točko. Že na začetku tekme je bilo videti, da sta moštvi izenačeni in da bo boj za točki potekal do zadnjega sodnikovega žvižga in da se ne bodo uresničele črne napovedi nekaterih domačih nogometnih “strokovnjakov”, ki so Elanu obetali poraz z najmanj petimi zadetki v mreži. Sama tekma sicer ni bila kdo vc kako kakovostna. Novomeščani so z borbenostjo ves čas držali ravnotežje na igrišču, k čemur jim je v drugem polčasu pripomogla številčna premoč na igrišču, saj je bil zaradi drugega kartona minuto pred koncem prvega polčasa izključen Hadžič. Obe moštvi sta imeli po eno resno priložnost, ki pa je nista izkoristili. V 58. minuti je Barič zadel prečko, dobrih 15 minut kasneje pa se je Kos-trevc sam znašel pred vrati gostov, vendar sta ga obrambna igralca podrla od zadaj, sodnik pa je popolnoma nerazumljivo dosodil prekršek v korist gostov, čemur so se smejali celo Nakljanci, zaradi ironičnega ploskanja sodnikovi odločitvi pa jc le-ta na tribuno poslal še domačega trenerja Vlada Klin-čarovskega. I. V. OBRAMBA JE ZDRŽALA - Elanovi nogometaši so z neodločenim izidom tekme med njimi in vodečim Zagorjem dejansko dosegli prvo letošnjo zmago. Veliko zaslug za uspeh imajo obrambni igralci, med katerimi je svoje delo dobro opravil tudi Nino Primc (drugi z desne). (Foto: I. Vidmar) i nJt dobro začele srečanje in v prvem pw p času vodile. Tbda Kočevke so se zbral« in sredi prvega polčasa povedle. Sijajno nje je igrala Stanka Jerič, kije bila nosilk1 ciš igre tudi v drugem polčasu, ko so v*- da rovanke trenerja Dušana Zamide pp re vedle s 17:12, vendar jim prednosti »j uspelo obdržati. Ponovile so namrej nekatere napake iz prejšnje tekme ij °bl slabo odigrale končnico tekme. "Ib sj njij dobro izkoristile gostiteljice in v 5i minuti izid tudi izenačile. V zadnjil1 treh minutah igre so bile bolj zbran« Kočevke, ki so dosegle 23. zadetek H| zasluženo zmagale. j , ( ‘ 0 S' 3 8lj< ODBOJKA 1A. DRŽAVNA LIGA, moški, 5. krog: PIONIR: OLIMPIJA 3:1 (-6,10,6, 9) PIONIR: Babnik, Dolja, Povšič, Petkovič, R. Mohorčič, Krevs, G. Mohorčič, Žunič, Černač, Brulec, Goleš, Gotenc. LESTVICA: L Vigros Pomurje 10, 2. Olimpija 6, 3. Kamnik 6,4. Pionir 4 itd. V naslednjem krogu (12. novembra) bodo igrali: Pionir: Kamnik (20.00), Ljutomer: Olimpija, Vigros Pomurje: Fi Prom IA. DRŽAVNA LIGA, ženske, 5. krog: TPV NOVO MESTO : HIT CASINO 3:2 (-13, 10,-12, 14, 9) TPV NOVO MESTO: Ostrovcršnik, J. Vemig, K. Vernig, Pastuchova -Mengcr, Smrke, Koncilija, Satošek, Podolski, Orešina. LIK TILIA: KRIM 1:3 (-16, -4, 7,-5) LESTVICA: 1. Avtohit Bled 10, 2. TPV Novo mesto 6, 3. Krim 6, 4. Zgornja Savinjska 4, 5. HIT Casino 4,6. Lik Tilia 0. V naslednjem krogu (12. novembra) igrajo: TPV Novo mesto : Krim (18.00), Lik Tilia : Zgornja Savinjska, Avtohit Bled: Hit Casino II. DOL, moški, 6. krog: SIMONOV ZALIV IZOLA : PIONIR II ŽUŽEMBERK 3:0 ( 6, 10, 4); LESTVICA: L B.I.K. Turbina 10... 6. Pionir 11 Žužemberk 6 itd. V naslednjem krogu (12. novembra) igra Pionir II Žužemberk doma z B.I.K. Turbino. III. DRŽAVNA LIGA, moški, 6. krog:PLAMEN: MOKRONOG3:1 (2,12,-7,13); LESTVICA: 1. Portorož 12... 10. Mokronog 2 itd. V naslednjem krogu bo Mokronog igral doma s Prvačino. III. DRŽAVNA LIGA, ženske, zahod, 6. krog: TPV NOVO MES TO II: BOHINJ 1:3; LIK TILIA II: HIT CASINO II 0:3; LESTVICA: 1. Cimos II 12... 11. Lik Tilia II 2, 12. TPV Novo mesto II. V naslednjem krogu bo TPV igral v gosteh s Šentvidom II, Lik Tina II pa z Bohinjem. Žagar, Djokič 1, Škaper L LESTVICA: L Pivovarna Laško 16, 2. Kodeljevo 14, 3. Prim. novice 10, 4. AFP Dobova 8... 12. Inles 3. Včeraj je AFP Dobova igrala doma z Dravo, Inles pa v gosteh pri Primorskih novicah. I. SRL, ženske, 7. krog: VEGRAD VELENJE : KOČEVJE 22:23 KOČEVJE: Jovičič, L. Dragičevič5, Guštin 1, Vuk 2, Kajmak 1, Jerič 7, Oroz 5, Bejtovič 2, Kcrsnič, Mikulin, M. Dragičevič, Jančič; LESTVICA: 1. Marcus Burja 12... 8. Kočevje 6 itej. V nedeljo bo Kočevje doma igralo z vodilno Marcus Burjo. II. SRL, moški, 7. krog: vzhod: Brežice : Intericr Krško 23:32 (12:17), Lisca Sevnica: Velika Nedelja 32:22 (16:6), Dol Hrastnik : Radeče Papir 24:22 (12:10); LESTVICA: 1. Intericr Krško 12... 3. Radeče Papir 10... 5. Lisca Sevnica 8... 11. Brežice 0; zahod: Akripol "IVebnje : GPG Grosuplje 22:1' (10:9), Črnomelj : Titanic Sežana 18:18 (10:9); LESTVICA; 1. Akripol "ITcbnje 12... 8. Črnomelj 6. 'Ilchnje 12... 8. Črnomelj 6. NOGOMET I.. SNL, 13. krog: GAJ KOČEVJB ŽIVI LA NAKLO 1:1 (1:1); Strelca: 0:1 - Kečan (15'h 1:1 Cvetanovski (42'); GAJ KOČEVJE: Vidmar. Jakša (Avguštin), Fartek, Milanovic. Buzuk, Rajšel, Čvctanovski, Jolič, Struna, Mihajlov, Adrovič (Murn), LESTVICA: 1. SCT Olimpija 21,2-li r Gorica vidom II, Lik Tina II pa z Bohinjem. ROKOMET I. SRL, moški, 8. krog: KODELJEVO : AFP DOBOVA 23:19(11:12) AFP DOBOVA: Marcola, Dapo 4, Mijačinovič 4, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibert 1, Glaser 4, Kranjc 1, Dcnič, Pavkovič, Stojakovič 4. INLES RIBNICA : GORENJE 18:19 (10:11); INLES: Krajnc, F. Pajnič, lic 7, Marolt, "Hinko, S. Mihelič 3, Lesar 5, A. Mihelič 1, Fajdiga, Maribor Branik 21... 7. HIT Gori« 15... 13. Gaj Kočevje 9 itd. V naslednjem krogu bo Gaj igral v gostehs UIT Gorico. II. SNL, 13. krog: ELAN : ZA" GORJE 0:0; ELAN: Drkušič, Jurš*. V Primc, Ucman (Zamida), S. Me' sojedec, Kostrevc, Andrej Primc; Perše, Sever, Kroni, B. Mesojedce. LESTVICA: 1. Zagorje 20... »• Mengeš 13... 16. Elan 4. V nasled njem krogu bo Elan igral v gosteh1 Mengšem. KOŠARKA SKL B liga, moški, zahod, 9. kr®!? ■ Novo mesto 92 : Brežice 94:7 (40:38) (Vučkovič 28, Petrov 25, Bf 20, Novina 14, Cerkovnik 6, Smodi 2), Vrhnika: Snežnik Kočevska Rek" 100:89(52:51); LESTVICA: 1. No^0 mesto 92 17... 6. Brežice 14... ’’ Snežnik 10 itd. Ze včeraj je Nov L mesto 92 igralo doma z Borovnic0’ Brežice sc bodo v soboto dot® pomerile z Ekipo Janče, Snežnik P v gosteh z Uniko TTI. dru ZVa pa obli fak: zač vsal na ( kot lev; na c c'je Zau: Vod: lan neg °dlt ilirc H v'ed vaj *aht kred ravn vsen !Ho\ raje r>zn lova jjbra 'lil S Vo f'en bk0, Sji s H Pri 'fel S, s pr S >i.l >'ko 'Ubij 10 DOLENJSKI LIST Celuloza je zakuhala Gotovo vam je že kdaj prekipelo mleko. Se spomnite, kako ste se počutili, ko ste od daleč opazili, da bela pena v bncu že visi čez rob ? Prekipi tudi ljudem, denimo delavcem nekdanje krške “Celuloze” ali bolje - današnjega Vitacela. Ponižani in razžaljeni so spregovorili za Dolenjski list. Ta primer smo izbrali zato, ker tamkajšnji delavci skorajda nimajo več kaj izgubiti. Za razliko od svojih sotrpinov v podobnih družbenih in zasebnih podjetjih so bili nekateri, ponižani in razžaljeni, pripravljeni spre-Eovoriti za časopis. Pogovarjali smo se s tre-, mi delavci, njihova imena pa bomo vseeno j ^molčali, da jih ne bi spravili v še hujšo god- Čeprav je proizvodnja celuloze tekla tudi čez minule praznike, sojo delavci v torek, 1. novembra, ob 6. uri zjutraj načrtno ustavili. 'To je bilo prvič od leta 1936, da so proizvodni njo ustavili delavci,” povedo z nostalgijo. raK Protest je bil v zraku že dalj časa, a do zad-ijn« njega dne mnogi niso verjeli, da bodo delav-ilk> ci šli tako daief. Kaplja čez rob je bilo dejstvo, ''L d® Štirje delavci ob tokratnem, zdaj že kar (jj,i rednem in ustaljenem podaljševanju ,rel začasnega dela za mesec ali dva, brez prave e iiš obrazložitve niso dobili odločb. Enemu med n 53 njimi je bilo celo rečeno, da zanj dela ni več, 'ter ima prevelik vpliv na druge delavce. j*1!' Nobenega odgovora Delavci niso hoteli podpisati pogodb, O) dokler jih ne dobijo vsi. Želeli so se pogovoriti i o svojih stiskah in zahtevah ter nato nad-nljevati s proizvodnjo, a se je zasukalo f 1 drugače. Direktor Jože Klemenčič se ni od-f zval, zato so delavci tisti torek do 13. ure za-* man čakali na delovnih mestih. V sredo so oblikovali svoje zahteve in mu jih poslali po feksu. Zahtevali so odločbe o nadaljnjem ^časnem delu za vse delavce in možnost, da Vsak, ki želi zapustiti delo v tej tovarni, ne gre na cesto zaradi samovoljne prekinitve dela, 'tet so jim zagrozili, ampak na borzo. Zahtevali so tudi povišanje plač za 30 odst. glede dosežene rezultate in poleg tega še garanje delodajalca, da ne bo sankcij zaradi te ^ustavitve proizvodnje. “Pripravljeni smo bili takoj pognati proiz-v°dnjo, če bi se vsaj kdo začel pogovarjati z termi, čakali smo do 13. ure, a ni bilo niti 'tegativnega odgovora,” so pripovedovali ^govorniki. Potem seje vsak izmed delavcev °dločal sam, za cesto ali za delo. Medtem je “'rektor podjetja izdal tudi tiste sporne štiri Zgodbe o delu. Ker se nikomur ni zdelo jtedno, da bi se prišel z njimi pogajat, so do teaja ponižani delavci celo sami podpisovali ^btevo, naj jim delodajalci dajo knjižice, da ^edo med brezposelne »Pritisk je naraščal in tevno tako strah med delavci, a jih je kljub ^mu v četrtek še okrog 90 vztrajalo in ni ^ova podpisalo pogodb za določen čas. Ne morejo več zdržati Skoraj 100 ljudi se je odločilo, da ostane tejc na cesti, kot pa še naprej dela v takih oiiv. | merah. Že taka odločitev kaže, da je v irn); tev»rni nekaj zelo narobe. Delavci iz štirih lira kv ov so b'" v četrtek doma. Med njimi so ' tudi posamezniki, ki so v tovarni pustili JE: :lca; vski nar. jviči [)lič' 250 spet dobilo delo v proizvodnji podjetja v Krškem. Zaradi težav s proizvodnjo, padanja cen celuloze na tržišču in tudi zaradi neuspeha takrat še njihovega sindikata Pergam, se je delavcem bistveno znižal standard. Živijo v nenehnem strahu in pod velikim psihološkim pritiskom, ki ga prinaša zaposlitev za določen čas. Delodajalec jim je dajal odločbe za en ali dva meseca, jim pošiljal sklepe o prenehanju delovnega razmeija in nato spet podaljševal zaposlitev. Nihče nikoli ni bil prepričan, ali bo po izteku dveh mesecev spet dobil odločbo. Kadar posli niso šli, sojih enostavno poslali na čakanje. “Čakali” so pol lanskega decembra, nato še cel januar, pa aprila in spet avgusta. Še posebej slabo se je pisalo tistim, ki so se upali pritožiti, ali spregovoriti v imenu delavcev. Bivša Vidmo-va sindikalistka je tako in tako ostala na cesti, po tem vzorcu pa je končalo še več for-malnih ali neformalnih “delavskih voditeljev”. Počutijo se ponižane in razvrednotene Delavci niso zadovoljni z nizkimi plačami, vendar pravijo, da te niso osnovni razlog za protest. Znajo potrpeti, znajdejo se in shajajo z nizkimi dohodki, a mnogo težje prenašajo ponižanje, razvrednotenje, razčlovečenje. “Tega, da nam lastnik govori, da zanj proizvodnja v Krškem ne pomeni nič, da mu je le v breme in da Krškega ne potrebuje, ne morem razumeti. Če res dela izgubo, naj vse pusti,” meni eden izmed njih. Delavci se čutijo odrinjene, njihovo delo, znanje in izkušnje so razvrednotene. Začeli sojih premeščati iz izmene v izmeno, s čimer so jim zmedli družinsko življenje. Pravijo, da je po novem v tovarni tudi slabo poskrbljeno za zaščito pri delu, da so instrumenti slabi, medtem pa se delovni pogoji niso spremenili, saj še delajo v nevarno visoki vročini in s klorom. “Za vodstvo je pomembno le, da proizvodnja teče. Mi dobimo samo cilje, ki jih je treba doseči, nikogar ne zanima kako in za kakšno ceno. Ko je zadnjič padel omet s stropa, k sreči nikomur na glavo, je vodstvo težavo odpravilo z napisom Prehod na lastno odgovornost. Zaradi varčevanja za vsako ceno grozijo tudi nesreče. Ni še dolgo, kar se je neki delavec hudo poškodoval in ostal invaliden. Včasih gre za nohte, pa le z izkušenostjo lahko preprečiš nesrečo,” pravi sogovornik. Ob tem se sprašuje, kako bo s tem v bodoče. Je res tako lahko dobiti usposobljene in izkušene delavce? Delavci Vitacela danes niso organizirani v sindikat, saj je večina sindikalnih aktivistov ostala brez službe. V času, ko so bili še organizirani, so kričali pred slovenskim parlamentom. “Za koga? Mislim, da smo s tem nekaterim naredili celo uslugo. Kdo ve, če tudi s to zaustavitvijo ne delamo bolj drugim v prid kot sebi. Stečajni postopek v Vidmu bo slej ko prej končan in takrat bo dobro, če bo vrednost tovarne (strojev, opreme) čim nižja. Da jo bo nekdo lažje kupil,” razmišlja eden od sogovornikov. Nekoč delavcem ni bilo vseeno, kdo bo kupil tovarno, danes jim to ni mar. Samo, da bi normalno delal z njo. Zdi pa se, da so tu, vsaj za zdaj pomembne čisto druge stvari, da tu igrajo neuničljivi Veliki velike igre. Naj že zmaga, kdor misli zmagati, naj kupi, kdor misli kupiti in naj da delavcem pošteno in po človeško živeti! BREDA DUŠIČ-GORN1K Glejte voz sv. Martina, na njem se pelje sod vina! Martinovanje je tu in že pokušamo letošnje mlado vino, za katerega strokovnjaki menijo, da se bo uvrstilo med izredne vinske letnike. Kaj pomeni martinovanje danes in kako je ^ prišlo do praznika? Martinovo so, seveda ne pod tem imenom, častili kot velik praznik že v davni zgodovini. Namenjen je bil zaključku leta, praznovanju dobre letine ali tarnanju ob slabi. To je bila nekakšna analiza gospodarskega leta. V dobi krščanstva so samo nadomestili oziroma spremenili tisto, kar so poznali oziroma gojili že davno prej. Pogani so darovali bogovom vino in pernate živali, v dobi krščanstva pa so obrede prilagodili sv. Martinu. Martin spremeni mošt v vino nekako tako, kot je Kristus spremenil vodo v vino. Poudaijam, da se na martinovo mošt spremeni v vino in ne krsti. Takrat se nekako dokonča biološko osnovno zorenje mošta, ki dobi osnovne karakteristike vina. Krst pa pomeni sprejem v občestvo kristjanov. Vino se lahko le blagoslovi. Če pravimo, da je vino “krščeno”, potem to pomeni, da je razredčeno z vodo. Martinovo je v osnovi torej starejše od krščanstva. Sv. Martin je zamenjal keltsko božanstvo, kateremu so darovali poleg perutnine še razne kolače. Ob tej priložnosti so prvič pripravljali koline in jih sušili na zalogo za naslednje leto. Tako kot nekoč ponekod še danes postavijo mlaj, zakurijo ogenj, gospodinje pa prinašajo dobrote, ki so plod njihovih skrbnih in pridnih rok. Martinovo je bil tudi pastirski praznik. Ob tem času so se črede vrnile s pašnikov. Legenda pravi, da so ob martinovanju pekli tudi vola, in sicer so ga polovico spekli, polovico pa posušili. Vol je bil žrtvena žival. Še beseda o Martinu. Sv. Martin se je rodil leta 316 v Sombateju. Izbrali so ga za škofa, čemur pa se je sprva upiral. Legenda pravi, daje ušel in se skril med jato gosi. Ko so ga našli, je le sprejel ško-fovstvo. Ta dogodek povezujejo z Martinovo gosjo. Druga legenda celo govori, da je bil pred tem vojak. Znano je, da je v vi-norodnih krajih Avstrije gos najbolj priljubljena med vsemi Martinovimi jedmi. Pri nas v Halozah je kot haloški ptič poznan puran. Z martinovanjem je pri nas povezanih več običajev, ki se med sabo močno razlikujejo. Najbolj nepristno je praznovanje martinovega z maskoto škofa. Škofovstvo ni simbol Martina, saj Martin pooseblja dobrotnika. Najčešče je upodobljen kot konjenik z ogrinjalom in velikim mečem, ob njem pa čepi skoraj goli berač. Dobrotnik Martin reže svoj plašč, da bi se berač vsaj za silo ogrnil. Vsako martinovanje je povezano običajno s kulturno prireditvijo, s petjem, s prihodom Martina v podobi starega pastirja ali starega vinogradnika s predpasnikom itd. Praznovanje spremljajo razstave poljskih in drugih plodov, od buč, kolerabe, repe in zelja do pušpana, žitnega klasja, orehov, lešnikov in kostanja. Na Martinovo so že od nekdaj vabili goste na pokušino letine. Ob tem je veljala velika pozornost prav vinu. Vino naj bi se ne pilo samo, pač pa kot sestavni del hrane. In katere jedi so bile za Martinovo najbolj značilne? Pečene gosi, race, purani, polnjeni z jabolki in kot priloge rdeče zelje ter mlinci. Od drobnice ovčetina, jagnjetina in kozlički pa tudi govedina. Kmečke mize so krasili še kolači, potice, šarklji in druga drobna peciva. Dandanes ne gre za to, da bi pod vsako ceno posegali v zgodovino, saj fantazija v kuharstvu ne pozna meja. Zelo pomembno pa je, da jedi prilagajamo mlademu vinu. ANTON STRAJNAR, oec.hot. ronald sega na obisku v Sloveniji Astronavt slovenskega rodu Ni veliko tistih ljudi, ki so imeli to srečo, da so lahko poleteli v vesolje. Le redki narodi na svetu se lahko ponašajo z astronavtom, od letošnjega februarja naprej smo med njimi tudi Slovenci. >rica Jedeh * 1/ V I delovnih let, a zdaj ne morejo več vzdržati. ^Vodstva ta dan ni bilo še nobenih pozitivnih jtemikov. Delavci so zvedeli le še to, da lahko gredo, le še za zdravstveno zavarovanje H podpišejo. Slišati je bilo o milijonu JjteŠkih mark škode zaradi zastoja, vendar ^delavci prepričani, daje treba krivdo iska-Pri vodstvu. Do kod bi lahko iskali? Do Hektorja Jožeta Klemenčiča, do ljudi, ki .,0dro stojijo skriti v ozadju, ali celo do mini-ijtetva za gospodarstvo, ministrstva za delo ' Bajc j, ave na sploh, ki podpira takšen surov ‘ ‘ »Pteniiiiven kapitalizem ter se sama bogati * hjem? , Muke “celulozarjev” so se začele s pravdanjem in s stečajnim postopkom v Vid-, ■ Takrat so se znašli na borzi dela, pozne-iw je lin'j° za proizvodnjo celuloze najelo Pijansko podjetje Vitacel, pa jih je okrog ZA' tvR' irnc; ;dcCi .. 8-sled' teh1 nod'5 Rek* NoV° 1 . Nova i/nic0’ J, tikP* Resda dr. Ronald Sega nima slovenskega potnega lista, ki pa ga za pot v vesolje niti ne bi potreboval, ima pa v Sloveniji svoje korenine, ki jih niti slučajno ne misli zatajiti. Nasprotno, nanje je zelo ponosen. Njegov ded in babica sta v Ameriko priplula na začetku tega stoletja z avstro-ogrskim potnim listom, oba pa sta bila rojena v Loškem Potoku. Pravzaprav je bila njegova babica rojena v Travniku, dedek Karel pa v Šegovi vasi pri Loškem Potoku. Rojstni hiši obeh je dr. Ronald Sega - “Š“ se je po njegovih besedah izgubil, ko sta dedek in babica prišla v Ameriko in so ju na meji popisali - obiskal drugi dan svojega obiska, ko se je v Loškem Potoku srečal tudi z mnogimi sorodniki. Potočani so mu sprejem pripravili v osnovni šoli A. Debeljaka na Hribu, kjer mu je v prisotnosti predstavnikov krajevne skupnosti in občine izrekel dobrodošlico tudi predsednik ribniške občinske skupnosti Franc Mihelič. V imenu šole sta ga v slovenščini in angleščini pozdravili učenki Maja Car in Petra Okoren, za prevode je poskrbela prof. Rusova, slovensko pesem pa so mu zapeli pevci Inlesove-ga kvarteta. Dr. Ronald Sega je ravnatelju oziroma šoli izročil sliko z emblemi vesoljcev, predsedniku občine Francu Miheliču pa posnetek Slovenije iz vesolja, pri čemer je vesoljec dejal, daje na posnetku Loški potok s Slovenijo v ozadju. Čeprav je dr. Ronald Sega prišel v Slovenijo na zasebni obisk, s čimer se mu je uresničila davna želja, da bi videl kraje, od koder so prišli v Ameriko njegovi predniki, gaje Slovenija sprejela s skoraj državniškimi častmi. Pravzaprav ga je v domovino njegovih dedov in babic povabil sam predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je prvega in edinega astronavta slovenskega rodu v zgodovini osvajanja vesolja sprejel dva dni po Rpnald Sega med poletom v vesolju njegovem prihodu na brniško letališče. Sega je predsedniku Kučanu poklonil fotografije, med njimi je bil tudi posnetek Slovenije, in slovensko zastavico, ki jo je imel februarja s sabo v vesolju. Gostitelji so dr. Šegi v tednu dni poskušali karnajboljepredstavitiSlovenijo.Takosomu predstavili Bled, Postojnsko jamo, Portorož in Ljubljano, z letalom Adrie Airwaysa pa si je Slovenijo še enkrat ogledal iz zraka, vendar je bil tokrat polet precej nižji in počasnejši. Ker je dr. Ronald Sega kot večina vesoljcev tudi priznan znanstvenik, se je med svojim obiskov srečal tudi z nekaterimi slovenskimi kolegi, med drugim z direktorjem Instituta Jožef Stefana docentom dr. Danilom Zavratnikom in podpredsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademikom dr. Robertom Blincem. Imel je tudi predavanje na Institutu Jožefa Stefana, kjer je govoril o svojih raziskavah, in v prostorih UNESCO centra za kemijske študije, kjer je predaval o potovanjih v vesolje, o raziskavah, ki jih vesoljci opravljajo v vesolju, o opremi ter o načrtih NASE ter o tem, kako človek lahko postane astronavt. Postati vesoljec namreč ni ravno enostavno, Ronalda Šego pa je vesolje zanimalo že od otroštva. Da je prvič poletel v vesolje, je moral leta in leta trdo delati. Med kandidate za polet v vesolje seje uvrstil kot priznan strokovnjak za fiziko in elektrotehniko. Dr. Ronald Sega namreč kot profesor predava na univerzah v Coloradu in Houstonu. Od izbora vesoljca pa do njegovega poleta v vesolje včasih mine tudi več let, v tem času pa mora bodoči astronavt prestati težak program telesnih priprav in se dodobra spoznati z vesoljsko tehniko in z napravami, ki jih bo uporabljal v vesoljskem vozilu. Po vsem tem je polet v vesolje zanje otročje lahka zadeva. Dr. Ronald Sega je sodeloval pri prvem ameriško-ruskem skupnem vesoljskem projektu in je v raketoplanu Discovcry v vesolju letos februaija prebil 7 dni. Ves čas so krožili okoli Zemlje s hitrostjo približno 6.000 kilometrov na uro. Pri kroženju okoli Zemlje s tako hitrostjo so vsako poldrugo uro doživeli sončni vzhod in zahod. Dr. Ronald Sega je odpotoval v Rusijo, kjer sodeluje pri novem ameriško-ruskem vesoljskem projektu. Z njim je tudi njegova žena Bonnie Dumbar, ki ima precej več vesoljskih izkušenj kot njen mož. V vesolju je bila namreč ze šestkrat, zaradi obveznosti pri novem projektu pa se tokrat ni mogla odzvati vabilu predsednika Kučana, da bi Slovenijo obiskala skupaj s svojim možem Ronom. Zelo pogosto vprašanje, ki so ga dr. Šegi med njegovim obiskom zastavljali tako novinarji kot tudi strokovnjaki, je bilo, če se je slovenska znanost sposobna vključiti v katerega izmed vesoljskih projektov. Dan po obisku Inštituta Jožefa Stefana je dr. Sega povedal, da je presenečen nad znanstvenimi raziskavami, ki jih opravljajo naši strokovnjaki ter da bi se na osnovi tega lahko brez težav vključili v vesoljske raziskave, žal pa nam pri vključevanju on ne more pomagati, ker se je o sodelovanju potrebno dogovarjati na državnem nivoju. ALBIN KOŠMERL IGOR VIDMAR Priloga Dolenjskega BHBBBBBHHHHHI m mA Da bi papir postal denar Tristo ali štiristo tisoč tolarjev ni majhen denar, saj mora večina delavcev za tako vsoto delati ceh leto ali še dlje, zato ljudem, če jim je država že dala certifikat, niti slučajno ni vseeno, kam bodo svoje malo bogastvo vložili. Družbe za upravljanje investicijskih skladov z napadalnimi■ reklamami hvalijo svoje znanje in sposobnosti ter vabijo ljudi, naj certijikat zaupajo prav njim, ljudje pa so čedalje bolj zbegani in nikomur več ne verjamejo. O družbah za upravljanje, o investicijskih skladih, certifikatih in delnicah ter o družbi Vizija je za Dolenjski list govoril vodja službe za vrednostne papirje v tovarni zdravil Krka, Bojan Štih, ki opravlja tudi dolžnosti direktorja Vizije, družbe za upravljanje investicijskih skladov. Kaj je družba za upravljanje investicijskih skladov in kaj so investicijski skladi? “Družba za upravljanje investicijskih skladov je gospodarska družba oziroma podjetje, ki je ustanovljeno izključno z namenom upravljanja investicijskih skladov. Lahko se ustanovi kot delniška družba ali pa kot družba z omejeno odgovornostjo. Po zakonu mora imeti vsaka družba, ki upravlja en sam investicijski sklad, 50 milijonov tolarjev ustanovitvenega kapitala. V primeru, da družba upravlja več investicijskih skladov, mora imeti za vsak nadaljnji sklad dodatnih 25 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala. Pooblaščena investicijska družba pa je delniška družba, ki se ustanovi izključno za zbiranje certifikatov in denarnih sredstev ter investiranje oziroma zamenjavo tako zbranih sredstev za delnice, ki jih prodaja Sklad Republike Slovenije za razvoj.” Koliko pooblaščenih družb za upravljanje imamo v Sloveniji in koliko poblaščenih investicijskih družb so le-te ustanovile? “V Sloveniji imamo 23 pooblaščenih družb za upravljanje, ki ustanavljajo oziroma vodijo postopek ustanovitve 40 poblaščenih investicijskih družb oziroma 40 skladov.” Kakšen je ustanovitveni kapital pooblaščene družbe za upravljanje Vizija ter koliko in katere sklade bo ustanovila? “Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Vizija ima 75 milijonov ustanovitvenega kapitala, kar pomeni, da lahko upravljamo dva sklada. Večino kapitala je prispevala zavarovalnica Tilia in sicer 98 odstotkov, ostala dva odstotka denarja pa je prispevalo 33 fizičnih oseb. Družba za upravljanje Vizija je 1. avgusta letos začela postopek za ustanovitev pooblaščene investicijske družbe z imenom DPB Vizija, d. d. Novo mesto. Postopek bo končan 31. januarja prihodnje leto. Ime DPB Vizija pomeni dolenjsko posavsko belokranjska Vizija in družba tudi pokriva to območje. Želja ustanoviteljev je bila, da bi imel ta del Slovenije vsaj eno družbo za upravljanje oziroma vsaj eno pooblaščeno investicijsko družbo, ki bo zbirala in upravljala kapital tega območja. Pooblaščena investicijska družba DPB Vizija je razpisala 7 milijard tolarjev ustanovitvenega kapitala.” Kakšna je pot certifikata od trenutka, ko ga človek vloži v pooblaščeno investicijsko družbo? Kaj bo družba naredila z njegovim certifikatom? “Pooblaščena investicijska družba bo pri Skladu Republike Slovenije za razvoj na javnih dražbah certifikate zamenjala za delnice različnih slovenskih podjetij. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij mora vsako podjetje, ki se lastnini oziroma preoblikuje lastnino iz družbene v privatno, 20 odst. premoženja v obliki delnic ali v obliki denarja prenesti na sklad za razvoj. Pooblaščene investicijske družbe že v svoji investicijski politiki določijo delnice, katerih podjetij iz različnih gospodarskih panog bodo kupovale. Vendar morajo po zakonu kupiti delnice najmanj desetih podjetij, kar jc zelo pomembno zaradi varnosti naložb, saj razpršenost vlaganj pomeni tudi manjše tveganje. Ko pooblaščena investicijska družba pridobi delnice, ima v svoji aktivi oziroma med svojimi naložbami delnice Metod k upa Metod Vavpič s Sel pri Stravberku Življenje je kakor vreme - zdaj nam kaže svetlejši, zdaj temnejši obraz. K sreči je malo takih, ki bi lahko potožili, da v njihovem življenju prevladuje le ena plat. Ko pravim potožili, mislim seveda tiste, ki bi trdili, da je v njihovem življenju prevladovala temnejša plat, kajti nad tem, da je bilo življenje prijazno, bi se verjetno pritoževal le malokdo. Med tistimi pa, ki z vso resnostjo trdijo, da jih je doslej življenje predvsem teplo, je gotovo Metod Vavpič s Sel pri Štravberku. Kaj je pripeljalo Metoda, skoraj osemdesetletnega možakarja iz teh lepih krajev visoko nad dolino Krke, da je življenje tako resno obtožil? “Nič dobrega ni bilo zame od rane mladosti do pozne starosti. Od začetka pa vse dodanašnjih dni me je življenje samo teplo. Že v mladosti sem bil odrinjen, saj sem bil izvenzakonski otrok, in v lastnem zakonu nisem imel sreče,” pravi Metod. V starem zidanem štedilniku rahlo pras- različnih slovenskih podjetij, lastnikom certifikatov pa je dala svoje delnice. Torej tisti, ki na primer vloži certifikat v Vizijo, dobi delnice Vizije. Pri naložbi certifikata v posamezno podjetje postane lastnik certifikata lastnik ustreznega deleža tega podjetja, pri naložbi certifikata v pooblaščeno investicijsko družbo pa lastnik določenega deleža vseh podjetij, katerih delnice je kupila investicijska družba.” V primeru, da gre podjetje v stečaj, lahko delničar izgubi vse vloženo premoženje. Kaj se zgodi, če slabo posluje pooblaščena investicijska družba? “Čeprav je pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki bodo vlagale certifikate v 30 in več različnih podjetij, tveganje 5 razpršeno, se kljub temu lahko zgodi, da ta g družba posluje slabo in vrednost njenih del- > nic močno pade. V takem primeru se lahko 3 zgodi, da pooblaščena družba za upravlja- 3 nje izgubi dovoljenje za upravljanje s pooblaščeno investicijsko družbo oziroma njenim kapitalom. V tem primeru pride do prenosa upravljanja na drugo družbo. O tem odloča Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki neuspešni družbi odvzame dovoljenje za upravljanje.” Torej pooblaščena investicijska družba ne more propasti in bo vanjo vloženi certifikat v vsakem primeru ohranil vsaj del svoje vrednosti? “Natanko tako. Če pride do razdrtja pogodbe o upravljanju, investicijska družba vloži zahtevo za izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe z drugo družbo za upravljanje. Če investicijska družba take zahteve ne poda, vloži Agencija za trg vrednostnih papirjev pri pristojnem sodišču predlog za začetek postopka likvidacije investicijske družbe. Takrat mora družba za upravljanje začeti z vnovčevanjem oziroma prodajo delnic. Na ta način zbere denar, s katerim izplača svoje delničarje. V primeru, da pride do likvidacije družbe, vrednost njenih delnic močno pade in delničarji dobijo izplačanega veliko manj denarja, kot pa so ga vložili. Zaradi tega ni v nikogaršnjem interesu, da bi investicijska družba propadla, temveč da se prenese upravljanje na drugo družbo za upravljanje.” Vendar je bistvo vlaganja denarja in tudi certifikatov v delnice dobiček oziroma dividenda. Delnica naj bi vlagatelju prinesla keta in prijetna toplota se hitro širi po kuhinji in vežici. Ravnokar je prišel domov in zakuril, da bi ogrel kočico, v katero se jesenski hlad te dni, ko se sonce skriva za nizkimi oblaki, kaj hitro zaleze. In medtem ko plamen liže suha drva v štedilniku, Metod pripoveduje: “Šest bratov nas je bilo na Pahi pri Jurcelnovih, kot se je po domače reklo dokaj močni Vavpičevi kmetiji. Torej šest bratov in štiri sestre. Jaz sem bil zadnji, deseti otrok. Bil sem izvenzakonski. Prvi polbrat Franc se je rodil že leta 1896, jaz kot najmlajši pa 1915 leta. Oče, kmet iz soseske, meje priznal in zame plačeval preživnino in pozneje šolnino, Vavpič, mamin mož, pa me je posvojil. Tako so mu svetovali možaki iz soseščine: 'France,’ so mu rekli, 'glej nase! Pob ni nič kriv. Kriva je ženska in tisti, ki je silil vanjo. Posvoji ga in morda ti bo najbolj koristil, saj je najmlajši. Ti boš pa takrat star.’ Tako so rekli možaki in prav so imeli. S Francetom sva bila pozneje dobra prijatelja.” Do Metoda priti ni tako enostavno. Od Otočca tam doli ob zeleni Krki se pot zložno dviguje skozi Herinjo vas do Pahe, od tam pa strmo povzpne na polico, kjer kraljuje cerkvica sv. Jurija. Tam zadaj, očem skrita, je vasica Sela pri Štravberku. Breg, ki se nagiba h Krki, je porasel z vinogradi in posejan z zidanicami, gnezdo na polici, na katerem tičijo Sela, pa je svet zase, ki se ga vivež v dolini ne tiče. Sem se je naselil Metod leta 1938, ko se je poročil s Kristino. Zložila sta vsak svojo doto in bilo je ravno za to hišico z nekaj zemlje. To je bilo edino dobro, ki ga je imel Metod od tega zakona, sicer pa je bolje, da o tem ne govorimo. Zdaj je že nekaj časa vdovec, vendar pa v tej mali vasi ni edini osamljen moški. Še nekaj jih je, ki prav tako samotni kot Metod sami zase ogrevajo ognjišče. Toda pojdimo lepo po vrsti. Metod je odraščal na domači kmetiji in bil za hlapca pri starejšem bratu. Potem pa je, predno so ga poklicali v vojsko, hodil delat v Prečno, kjer je bila Sedajeva opekarna. “Kaj ni bilo daleč od tukaj do Prečne? Saj mora biti skoraj dvajset kilometrov!” ga naivno vprašam, Metod pa odgovori, kot da Bojan Štih bi bila to najbolj navadna stvar: “Na to takrat niti pomislil nisem. Bil sem mlad in lahkih nog kot zajec. Ubral sem jo počez in mislil na to, da bom pravi čas prišel tja in potem nazaj. Hitro je minilo, saj drugega kot peš hoje takrat skoraj nismo poznali.” Ko je tako hodil neobremenjen, je bilo za Metoda še dobro. A je postalo kmalu huje. Pričela se je vojna in različne oborožene skupine so se začele sukati okoli vasi. Dolgo se jim ni mogel izogibati. Nekoč so mu partizani obesili na ramo mitraljez in mu veleli, naj gre z njimi. A vzdušje v tej vojski Metodu ni bilo všeč. Pobegnil je domov, spravil mitraljez v goščavo in povedal ženi, kje je skrit. Vedel je, da bodo partizani prišli ponj. “Za vsako vojsko je itak pomembnejše orožje kot pa človek. Tega se lahko hitro nadomesti,” je takrat razmišljal Metod in se tudi sam skril. A do konca vojne ni mogel tako ostati. Javil se jc k domobrancem in tam ostal do konca. “Ni mi bilo do vojskovanja in ubijanja. Kolikor sem mogel, sem se držal ob strani, zato ob koncu vojne tudi nisem imel nobene slabe vesti, saj nikomur nisem skrivil lasu. Skrival sem se doma do amnestije, nato pa se javil novi oblasti. Bil sem pet dni zaprt, nato pa izpuščen. Poslej sem samo kmetoval in vsi so me pustili pri miru.” Objektivno gledano je Vavpičev Metod s Sel pri Štravberku pravzaprav srečen človek. Ob toplem ognju v štedilniku, ko zunaj veje hladna jesen, na jesen svojega življenja razpreda spomine. Na pomlad, ko je žegnanje pri sv. Juriju, se pomeša med množico ljudi in konj, ki se takrat zberejo na tem kraju. Ne manjka tudi jeseni ob koncu poljskih del, ko je tukaj tradicionalna zahvalna maša. Mnogim, ki so hodili po podobnih poteh kot on, to že dolgo ni več dano. A sreča je vendar nekaj drugega, nekaj, kar čutiš globoko v sebi, kar daje smisel življenju. Sreča je biti zaželen in cenjen. Tega občutka pa Metod nikoli ni imel, zato se počuti nesrečnega. A dokler je človek živ, v njem tli upanje. In upanju, da bo nekoč le bolje, se Metod ni odpovedal. TONE JAKŠE večji dobiček od obresti od denarja, vloženega v banko. “Z delnico si njen lastnik pridobi dve temeljni pravici - pravico do sodelovanja pri upravljanju podjetja oz delniške družbe, pri čemer pomeni ena delnica en glas, in pravico do dobička oziroma do dividende, če družba uspešno posluje. Dobiček se lahko izplača kot dividenda ali pa reinvestira oziroma ponovno vloži. Ker so na kapitalske dobičke po naših zakonih predpisani visoki davki (30 odst.), se dostikrat zgodi, da skupščina delničarjev odloči, da se dobiček reinvestira.” Koliko delnic mora imeti delničar, da se lahko pojavi na skupščini delničarjev, in koliko, da lahko s svojim glasom vpliva na odločitve skupščine? “Tudi če imaš samo eno delnico, se lahko udeležiš skupščine delničarjev in na njej določen čas govoriš ter greš na koncu na banket. Vendar obstaja težava, če ima na primer neko podjetje 50 tisoč delničarjev, kot se bo primerilo pri nas. Težave nastopijo predvsem pri sklicu ustanovne skupščine, kjer mora biti prisotna večina delničarjev. Tak problem se reši na način, da se pravica do glasovanja s poblastilom prenese na drugega delničarja, medtem ko pri pooblaščenih investicijskih družbah že pri vlaganju certifikata delničar pooblasti družbo za upravljanje, da ga zastopa in glasuje v njegovem imenu.” Kaj sc zgodi, če človek vloži svoj certifikat v določeno investicijsko družbo, pa se potem premisli in bi svoj certifikat rad vložil drugam? “Tisti trenutek, ko človek vloži certifikat, ga je v bistvu zamenjal za delnico in ga nc more več dobiti nazaj. Delnice bo lahko, ko bodo kotirale na borzi, prodal po takratni ceni, ki pa vsekakor ne bo več enaka, ne more pa dobiti denarja od pooblaščene investicijske družbe, saj ta ni dolžna odkupiti lastne delnice.” Kakšno vlogo ima lahko družba za upravljanje v podjetju, katerega delnice je kupila od Sklada RS za razvoj? “Vsaka posamezna pooblaščena investicijska družba že v prospektu, ki ga pripravi za javno prodajo svojih delnic, opredeli, kakšna bo njena investicijska politika. Lahko je aktivna, lahko pasivna ali pa kombinacija obeh. Aktivna investicijska politika pomeni aktivno sodelovanje pri upravljanju podjetja. Aktivno lahko neka družba upravlja podjetje, če ima dovolj veliko število delnic tega podjetja. Seveda mora imeti družba za aktivno upravljanje tudi strokovnjaka, ki se na določeno gospodarsko panogo dobro spozna. Večina pooblaščenih investicijskih družb, ki v svojih prospektih pišejo, kako bodo aktivno upravljale, bo to zelo težko uresničevala iz dveh razlogov. Kot prvega bi navedel, da lahko posamezna pooblaščena investicijska družba pridobi največ 20 odst. vrednosti posameznega podjetja, kar ni nujno zadostni pogoj za aktivno odločanje; drugi razlog pa je, da strokovnjakov, ki bi se na določeno panogo oziroma podjetje dobro spoznali in bi lahko sodelovali v upravljanju podjetij, poblaščene investicijske družbe nimajo veliko.” Torej je pomembno, da ima družba, ki želi aktivno sodelovati pri upravljanju nekega podjetja, strokovnjake, ki to podjetje in okolje v katerem podjetje deluje, dobro poznajo. “Resje. Vizija je na primer edina družba za upravljanje z območja Posavja, Bele krajine, Dolenjske in Kočevja in bo pri svoji investicijski politiki dajala prednost pod- jetjem s tega območja, ker ta podjetja dobro poznamo. Zato bo Vizija delala v skladu z interesi podjetij in ljudi s tega dela Slovenije. Vizija bo svoje delovanje usmerila tudi v uspešna podjetja iz drugih krajev Slovenije, vendar jc naša primarna naloga kupiti delnice podjetij z našega območja in sodelovati pri upravljanju.” Čigav interes je bila ustanovitev Vizjje in kdo je dal pobudo za ustanovitev? “Želja po ustanovitvi družbe, kakršna je Vizija, seje v našem okolju pojavila že lani, pobudo zanjo pa jc dalo kar nekaj uspešnih gospodarstvenikov iz Posavja, Bele krajine, z Dolenjske in s Kočevskega, predvsem tistih, ki so bili usmerjeni vizionarsko in so že tedaj uvideli, da proces privatizacije prinaša s sabo velike strukturne spremembe. Ob spremembi družbene lastnine v privatno prihaja namreč do prerazdelitve premoženja in ljudem, ki so soustanovitelji Vizije, ni bilo vseeno, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z našim območjem. Teh 33 fizičnih oseb, ki so soustanovitelji Vizije, se ni zbralo po naključju. To so direktorji in vodstveni delavci nekaterih uspešnih podjetij in uspešni | zasebni podjetniki z našega območja, ki jim ni vseeno, če bi se kapital naših ljudi selil v druge kraje in bi z njim upravljali ljudje od j drugod. Družbo smo ustanovili s pomočjo zavarovalnice Tilia, med družbeniki pa bi rad omenil namestnika generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča, direktorja zavarovalnice Tilia Janeza Novaka in finančnega direktorja Tilie Staneta Škufco, finančnega direktorja Krke Vinka Mančka in direktorja Beti Mira Štimca. Namen ustanovitve Vizije je bil predvsem, da s kapitalom, ki je na tem področju, upravljajo domači ljudje. Vizija je edina domača družba za upravljanje na našem območju, kar je velika prednost pred ostalimi družbami, saj nas ljudje dobro poznajo in pričakujemo, da nam zaradi tega tudi zaupajo.” Vizjja je bila pravzaprav ustanovljena v zadnjem trenutku in zaradi tega ste nekoliko pozno začeli s promocijo družbe pa tudi sicer imamo občutek, da se po agresivnosti reklame ne postavljate ob bok nekaterim drugim družbam, ki so do sedaj za reklamo zapravile že veliko denarja. Ljudje se bojijo, da nekatere družbe že vnaprej zapravljajo denar oziroma kapital, ki naj bi ga vanje vložili. Kako pravzaprav reklamirate Vizijo? “Denar za reklamo zagotavljajo družbe za upravljanje predvsem iz ustanovnega kapitala. Nekatere družbe za upravljanje so za reklamo porabile že več milijonov nemških mark in porabile ves ustanovni kapital. Vizija se ni odločila za tako pot, čeprav se zavedamo, da je reklama izrednega pomena, vendar nimamo za sabo močne banke, ki bi pokrivala te stroške-Zavedamo se, da bomo večino certifikatov zbrali na Dolenjskem, v Posavju, Beli kraji; ni in na Kočevskem, zato se z reklamami pojavljamo predvsem na štirih regionalnih oziroma lokalnih radijskih postajah in na novomeški lokalni televiziji, kjer sodelujemo v izobraževalnih in kontaktnih oddajah, * reklamo in nasveti pa smo prisotni tudi na straneh Dolenjskega lista in Profita. S tem se reklamiramo predvsem v okolju, kjer pričakujemo, da bodo ljudje največ vlagal' v Vizijo in obenem denar, namenjen rekla-mi, dobijo domači mediji. Veliko pozornost posvečamo tudi osebnim stikom naših Ijud' s potencialnimi vlagatelji ter neposrednem" informiranju in izobraževanju po podjetjih in ustanovah. IGOR VIDMAR - -1 'V Ipip Priloga Dolenjskega lista 12 p A n u t< n n P u sl n ni n I* d: v< č: SF Vc ki Vc Ohlapne jakne Že lansko jesen so začele plašče in elegantne jakne spodrivati jakne, ki so vsaj na prvi pogled izgledale precej “šlampaste”. Letos se takšna moda ne bo le nadaljevala, temveč še bolj razmahnila, gotovo pa bo našla največ privržencev med mladimi. Letošnjo jesen in seveda tudi zimo so torej aktualne jakne, ki so videti za številko ali dve prevelike. Zato pa so toliko bolj udobne in - kar je še pomembnejše - pod njih lahko v mrzlih dneh oblečete debela oblačila. Takšne jakne in tudi njim podobne jope lahko hkrati nadomeščajo še jakno, ki ste jo sicer nosile h kostimu. Obenem pa so dober nadomestek za plašč, saj so mnogokrat tudi precej bolj praktične od dolgih plaščev. In ne nazadnje: takšne jakne se bodo lepo podale k ozkim hlačam, ki še niso zašle v pozabo ter k dolgim krilom, na katera prav tako prisega letošnja moda. Jota Tudi joto lahko pripravimo zelo hitro, še posebej, če nam od prejšnjega dne ostane zabeljeno kislo zelje. Pol kilograma zabeljenega kislega zelja damo v lonec, dodamo majhno konzervo fižola in štiri kuhane, na kocke narezane krompirje s krompirjevko vred. Prilijemo toliko vode, da je jed pokrita, dodamo jušno kocko, lovorov list, majaron in postavimo na ogenj. Medtem prepražimo na dveh žlicah sesekljano čebulo, ko zarumeni, damo še žlico moke in dve žlički paprike. Zlijemo k joti, kuhamo še 5 minut, in jed je gotova. Če nam je ostalo še kaj prekajenega mesa, ga v joti pogrejemo in razdelimo na porcije. W Čas sajenja vrtnic November je mesec sajenja sadik sadnega drevja in grmovnic. Ta čas posajeno drevo ali okrasni grm se zanesljivo prime in bolje ukorenini, saj je v pozni jeseni več vlage in več časa kot spomladi, ko vse hiti k rasti. Vrtnica je kraljica vrta in njeni občudovalci so vzgojili na tisoče sort, ki se ne razlikujejo le po barvi in vonju, temveč tudi po svoji obliki in rasti (ha-bitusu). Ob nakupu sadike je slednje pravzaprav najpomembnejše. Za rezanje so najprimernejše visoke velikocvetne vrtnice ali hibridne čajevke, od teh so pri nas zelo priljubljene sorte rdeča super star, rumena sutters gold, rdeča baccara idr. Če pa želimo imeti lepe vrtnice v skupinah ali celo prekrivajoče ali pokrovne vrtnice, moramo izbirati druge sorte, ki so mnogo nižje in cvetijo v velikih kobulastih socvetjih. Take sorte so: živordeča zwerkonig, rožnata dišeča rosmarin, ognjeno rdeča lilly marlen in še mnogo drugih. Hladilna tekočina V prejšnji številki smo vas opozorili na to, kako pomembno je, da v avtomobilu redno kontroliramo kakovost zavorne tekočine, zdaj pa vas tudi opozarjamo, da je skoraj prav tako pomembno, s kakšno hladilno tekočino vozimo našega jeklenega konjička. Bliža se zima in ta čas smo morali biti pri starejših avtomobilih na to še posebej pozorni. Zdaj so se stvari spremenile, vendar naj opozorilo velja vsem. Pri avtomobilih z zaprtim gladilnim sistemom voznik zam sicer nima dosti stika s hladilno tekočino, prav pa je, da na skrbto opozori svojega mehanika. Ta mora pri rednem servisu sicer preveriti tekočino in jo ob določenih intervalih tudi zamenjati, a dodatna skrb, ki jo za to pokaže lastnik vozila,lahko prej koristi, kot pa škoduje. Še vedno namreč velja pravilo: le s pravilno hlajenim motorjem bomo vozili dolgo in varno! Cj Energetsko varčno kuhanje I Uporaba električne energije za kuhanje je pri nas zelo razširjena. Da bi porabili kar najmanj električne energije, maramo upoštevati več dejstev. Lonec postavimo na primerno ploščo in šele potem vklopimo štedilnik. S prcdgrcvanjem grelne plošče po nepotrebnem razsipavamo energijo. Uporaba kvalitetnih loncev s pokrovkami prihrani do 35 odst. električne energije. Premer lonca in grelne plošče se morata ujemati, to nam ne prihrani le energije, temveč nam tudi olajša čiščenje. Za varčno kuhanje naj bi lonci in ponve imeli ravno in čisto dno. Kuhamo v čim manjši količini vode in pokrovka naj vedno dobro pokriva lonec. Pravočasno moramo regulirati (zmanjševati) moč grelne plošče. S kuhanjem na grelni plošči z avtomatskim uravnavanjem temperature kuhamo varčnejše. Izkoristiti moramo grelne plošče, tako da jih izklopimo 5 do 10 minut pred koncem kuhanja. Zajedi, ki se dolgo kuhajo, uporabljamo lonce na zvišan pritisk. Priloga Dolenjskega lista 13 . __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 'git Sp flflgttejjT] OBED V VINOGRADU - Čas bratve je veljal za svečanega. Praznično vzdušje seje odražalo tudi v pogostitvi obiralcev grozdja - “beračev” in “beračic”. “To je blo z velkoj žlicoj”, jedrnato povedano v Kapelah pri Dobovi. Obedovali so kokošjo juho z domačimi rezanci, pečeno kokoš ali odojka, mlince, pražen krompir in zeljno ali zeleno solato, vedno pa tudi “prosti kolač” - sirov štrudeU, ali pa orehovega in rožičevega. Po končanem delu v vinogradu so delavce povabili jest na dom ali k mizi v hramu. Juho so še pred 2. svetovno vojno jedli iz skupne lončene sklede, ki sojo praznili po načelu “kdor hitreje je, več dobi”. Matere, ki so delale v vinogradu, so pogosto pripekale s seboj tudi otroke, da sojih obenem lahko nahranile. Po 2. svetovni vojni so obedovali vsak iz svojega krožnika, redkeje pa so uporabljali tudi lončeno posodo. Na sliki je obed v vinogradu na Bizeljskem leta 1952. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Pohotni posli - Ponosa pravega imajo posli prekleto malo, v pijanstvu ali jezi so nesramni in surovi, sicer pa podlipsički in prilizave kuzle. Mnoge dekleta so tod tako pohotne, da bi pustile nase kozlu ali psu, ko bi imel klobuk na glavi, fantje pa bi se tudi ne branili, ko bi namerili se na kozo ali psico, da ima le avbo nad ušesi. Te in take besede slišal sem večkrat od tukajšnjih mater, kterim prizadevajo te napake toliko bridkih ur in skrbi, zlasti zato, ker se otroci le prerodi zvržejo po izgledih družine. Matere pa tudi same krive, kajti premalo ostre. Vrtec na Trški gori - Pred Malo mašo zvečer bil je vrtec. Začel se je z mrakom. Nek Šentjemejec vodil je mladino možko in žensko okoli, ali ne krog cerkve. Peljal jih je 3 krat, vsaki kolobar prihajal je vedno manji, ko sta se imela konca strniti, jel je pridigati n.pr. kako je srečen, da mu je bog podelil blagoslov voditi vrtec zopet ta dan na tej gori. Nek človek ga ustavi: Kaj nam boš tu čenčal, kdo teje najel, za pridige imamo že sami posvečene mašnike. Ko je čenčar molil, da bi bog devištvo navzočih ohranil tudi zanaprej, reče nekdo: O še nocojpojde marsikte-ri v temle grmovju rakom žvižgat. Take pobožne vaje so res že marsikaki sicer pošteni devi snele venec „ Videla je coprnico - Videla je Parklova Mica in še neka pastirica v Žabjeku babo, strašno staro,Jevelj imela je le na eni nogi. Kikljo držala je na eni strani čez ramo. Pomikala se je naj pred počasno$ breg na enkrat završala je čez grmovje, da je ni nobena gošča, nobeno trnje zadrževalo. Ljudje, to čuvši, so prepričani, da je morala biti ta baba coprnica! ŽELITE, DA GRE HLADNA ZIMSKA TUROBNOSTMIMO VAS? Prisluhnite tradiciji lončarskih mojstrov iz Pionirja Keramike Novo mesto d.d., ki vam po ugodnih cenah nudijo krušne peči v dimenzijah po vaših željah in v barvi glazure, ki bo zadovoljila vaše zahteve po lepo urejenem bivalnem prostoru. Kdo ne želi dobrot iz krušne peči? Ne hodite k sosedu spraševat, kako se peče domači kruh in mesne dobrote. Razmislite raje o našem predlogu: Postavite svojo krušno peč! Izpolnitev vaših želja pomeni za nas velik uspeh. 90 let so rasle izkušnje in znanje. Zavestno smo vlagali v skrb za toplo prijaznost vašega doma, tudi ko ima zima najhujše zobe. Krušne peči so samo del segmenta iz našega proizvodnega programa. Naša dejavnost seje v koraku sodobnega razvoja razširila na izdelavo: — klasičnih kaminov — toplozračnih peči — štedilnikov — pizza peči in — gotovih prenosnih peči. uao[=][N]Dra # keramika NOVO MESTO d.d. UGODNOSTI: — svetujemo, projektiramo, montiramo, vzdržujemo — obročno odplačevanje 1 + 3 — kratek dobavni rok — za gotovinsko plačilo nudimo dodatni popust — delovni čas ob delavnikih od 7. — 15. ure in ob sobotah od 8. — 12. ure. INFORMACIJE: — PIONIR KERAMIKA NOVO MESTO d.d. Klemenčičeva 15 Tel.: (068) 322-015, 322-016 Fax: (068) 324-298 — PIMEX LJUBLJANA Vošnjakova 7 Tel.: (061)317-984 — LOPEM MARIBOR Lesjakova 52 Tel.: (062) 631-375 I OBIŠČITE NAS NA | I SEJMU POHIŠTVA | | LJUBLJANA | | 00 8. —11.11.1994 | | HALA B ŠT AND 13 | Tu izdelujejo tudi čudovite filigrane in slike v batik tehniki. Še rikše so lepše kot drugod, nekatere pa so poslikane z raznimi motivi, ob katerih sem se spraševal, ali gre za kič ali pravo umetnijo. Mesto je idealno za nekajdnevni počitek, saj sta tudi prenočišča in hrana med najnecenejšimi v Indoneziji. Poleg tega sta blizu tudi mogočna templja Borobudur in Prambanan, za osvežitve željne turiste pa tudi do morja ni več daleč. Otok tisočerih templjev Pozno popoldne sem končno zapuščal Javo. Že na ladji sem začutil v zraku nekaj novega, še nedoživetega. Poln pričakovanja sem še enkrat preletel spodbudne vrstice vodiča po jugovzhodni Aziji. Z vulkanov, odetih v bele oblake, se med deževnim pragozdom kot orjaške stopnice spuščajo jezerca riževih teras, spodaj pa se med palmami v koralnih zalivih ponujajo v učitek dolge plaže najudobnejšega belega peska. Voda je čista in topla skozi celo leto, domačini pa so prijazni, gostoljubni in ponosni na svojo nenavadno bogato kulturo. Okoli polnoči smo prispeli v Ubud. V vasi je bilo čutiti prijetno sproščeno vzdušje in zazdelo se mi je, da diši po domačem poletju. Nenavadni templji in fantastične podobe neznanih bogov na vsakem koraku so mi kmalu začeli buriti domišljijo. Prav vse je bilo prepleteno z nenavadno vero in kulturo, ki je dajala otočanom poseben navdih. Tudi sam sem začenjal verjeti, da tukaj v topli noči ožive duhovi, vile, škratje, ki se podijo po okoliških vrtovih. Bali je slikovit tropski otok v indonezijskem arhipelagu. V petnajstem stoletju, ko je muslimanski polmesec izrival starodavne kulture južne Azije in ko je številne domače bogove zamenjal Alah, je postal prav ta otok zadnje pribežališče hinduizma. Pred islamskimi zavojevalci seje sem zatekla kralje- va družina, visoko plemstvo, umetniki, duhovniki, bogati trgovci. V osamljenosti, ki jo je nudil vulkanski svet, obkrožen z globokim moljem, seje razcvetela bogata kultura. Povsod po otoku je v čast bogovom na tisoče templjev. Vsaka vaška skupnost premore vsaj tri, posvečene najpomembnejšim dogodkom: rojstvu, življenju in smrti. Poleg tega ima še vsaka družina vsaj enega zasebnega na svojem dvorišču. Komorkoli prideš, se srečuješ s templji. Stojijo na poljih, pokopališčih, tržnicah, na nevarnih mestih ob cesti, ob čudoviti peščeni obali, na morskih čereh, globoko v votlinah. V templjih domačini darujejo cvetje, riž, sadje ali čaj. Po običajih nihče ne zajtrkuje, dokler pred hišo na bananovem listu ne opravijo daritve bogovom in hišnim duhovom. Čeprav darove običajno poližejo psi, je vse v redu, saj so duhovi svoj del že konzumirali. Uradniki vsako jutro darujejo kar v miznem predalu ali na pultu. Preden začneš delati, seje pač treba zavarovati pred nezadovoljnimi duhovi. Množica duhov namreč naseljuje kamnite kipce ali pa enostavno živi v zraku in varuje ali ogroža posameznikova dejanja. Balijci pogosto prirejajo razne ceremonije v čast bogov. Takrat jih poleg obdarovanja zabavajo še z glasbo in plesom. Videti je, da je lahko prav vsaka noč povod za festival, celo pogreb je priložnost za zabavo. To je čas velikega zapravljanja, požrtij, darovanj in plesa. Pokojnika položijo v velikanski stolp, narejen iz lesa in bambusa, ki je okrašen še s svilo, ogledalci, barvastimi papirji in cvetjem'. Pisani stolp med potjo do templja mrtvih stresajo in večkrat obrnejo, da bi zmedli dušo in da bi ne ne našla več poti domov. Duša, ki nagaja okoli hiše, je namreč lahko prav neprijetna zadeva. Na koncu zanimivega obreda položijo truplo v pogrebni sarkofag, ki ima, odvisno od položaja umrlega, obliko bika, krilatega Darovanje na Baliju leva ali ribe. Vse skupaj zažgejo s povečevalno lečo, ker imajo vžigalice za nečiste. Na koncu pepel raztresejo po morju. Sežig pomeni osvoboditev duše umrlega, ki tako lahko potuje v nebo, kjer se transformira in ponovno pojavi v krogu reinkarnacij. Sorodniki ob tej priložnosti menda jokajo samo, če jih je pokojnik zapustil premlad. Razgibano versko življenje se odraža tudi v prefinjenem občutku za umetnost. Kiparstvo, slikarstvo, ples in glasba so bili skozi stoletja posvečeni izključno bogovom. Moderna balijska umetnost se je začela uveljavljati šele pod vplivom Evropejcev med obema vojnama. Danes so mnoge vasi prave galerije slik, fantastičnih mask bogov, nenavadnih kipcev, izdelkov iz srebra in zlata. Ob prvem mraku nastopi čas za tradicionalno glasbo, ples in igro. Vsakomur se gotovo vtisne v spomin ples “kečak”, pri katerem zbor stotih polgo-lih moških z melodičnimi glasovi spremlja dramatično dogajanje na odru. V soju sveč se vrstijo slikovite maske pošasti, duhov in božanstev ter graciozne plesalke. V petdesetih letih so začeli Bali oblegati turisti. Število obiskovalcev se skoraj vsako leto podvoji in zdi se, da nekdanji zavojevalci niso imeli niti približno takšnega vpliva na življenje otočanov, kot ga ima turizem. Najbolj razvpiti deli otoka so degenerirali v turistična naselja. Na vsakem koraku te nadlegujejo prodajalci tega ali onega, na plaži je vedno gneča, v zakajenih lokalih sc vsi nacejajo in drogirajo, cene pa rastejo brez pravega razloga. Ceste so preplavljene s prodajalnami sadja, pijač in spominkov. Tu se vrstijo tudi prodajalci grotesknih mask, rezljanih figur in mitskih kipov, izklesanih iz kamna, ki se pojavljajo v templjih, na vrtovih, mostovih in ob cestah. Priloga Dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Velodrom bi neznosno obremenil šolo Društvo Novo mesto ne ugovarja gradnji velodroma na primernem mestu, nasprotuje pa gradnji v bližini šolskega centra, stanovanj in pokopališča - Iz pisma, naslovljenega na predsednika občinske skupščine Novo mesto Spoštovani gospod predsednik! Ponovno se obračamo na vaš naslov zaradi novega problema, ki po oceni naših članov grozi z nadaljmm utesnjevanjem in slabšanjem življenjskega okolja v Novem mestu. Gre za vprašanje lokacije velodroma v bližini šolskega centra v Šmihelu, stanovanjskega območja in pokopališča. LOVCI O ČLANKU RIBNICA - Na nedavnem lovskem posvetu v Ribnici so prisotni razpravljali tudi o članku “Tudi lovci niso, kar so bili”, objavljenim pred kratkim v našem časopisu, in sklenili, da je potrebnih nekaj dopolnil. Starešina Lovske družine Ribnica Andrej Klemenc je povedal, da so lovci menili, da leti kritika na njihovo lovsko družino, čeprav v članku ni bila omenjena nobena lovska družina, v občini pa je takih družin pet. Pravzaprav so se lovci z večino vsebine strinjali, predvsem še v tistem delu, ko je bilo kritizirano motenje narave, opuščanje lovskih šeg in navad itd. Menili pa so, daje bila preveč posplošena kritika mladih lovcev, češ da se izmikajo delu, da so le lovci na trofeje itd. Nekateri mladi lovci so res taki, vendar so to le izjeme. Večina mladih pa prizadevno dela in prav njim se kaže tudi zahvaliti, da je plan odstrela divjadi dosežen. POLEPŠAJMO SI STAROST Komisija za rekreacijo in prireditve pri Društvu upokojencev Kočevje je letos organizirala šest izletov, od teh enega v tujino. Skupaj je bilo preko 600 udeležencev. Predzadnjo oktobrsko soboto smo se odpravili na izlet “v neznano”. S tremi avtobusi smo se kljub neprijaznemu in mračnemu jutru odpravili proti Dolenjski. Ustavili smo se v Novem mestu, kjer smo obiskali Jakčev dom in si oblikovali vtis o njegovi lepi in bogati dediščini. V kapiteljski cerkvi smo se seznanili z zgodovino mesta in Kapitlja. Pot smo nadaljevali proti Muljavi, kjer smo si ogledali rojstno hišo slovenskega pripovednika Josipa Jurčiča, šli v Višnjo Goro in Polževo, na koncu pa smo se ustavili še v Radohovi vasi v gostišču Štorovje, kjer je bil tudi naš cilj. Na izletu v neznano vedno krstimo nove člane Društva upokojencev. Letos jih je bilo 25, lani kar 80. Ob klepetu, smehu, družabnih igrah, plesu in glasbi je večer hitro minil večer. mKA KOVaČEVIČ Kočevje Nimamo sicer uradnih informacij, posamezni Novomeščani pa so nas opozorili, da zainteresirani za izgradnjo velodroma načrtujejo lokacijo v neposredni bližini šolskega centra, • JAVNA RAZPRAVA O VELODROMU - V ponedeljek, 14. novembra, bo ob 18. uri v Izobraževalnem centru Krke v hotelu Metropol javna razprava o presoji vplivov na okolje za ureditev zunanjih športnih površin z velodromom ob Srednji tehnični in zdravstveni šoli v Šmihelu v Novem mestu. kjer naj bi bil opravljen celo nekakšen komisijski ogled terena. Nimamo profesionalnega uslužbenca niti sredstev za raziskovanje stanja, zaradi česar teh informacij nismo preverjali pri pristojnih upravnih organih niti pri morebitnem investitorju (ki za sedaj nobenemu od nas sploh ni znan). Glede na izredno slabe izkušnje, ki jih imamo Novomeščani s politiko urejanja take problematike v Novem mestu v minulih destletjih, ki je privedla do zelo hudega poslabšanja življenjskih razmer ljudi v Novem mestu, se obračamo na vaš DOLGA VAS JE NACIONALNA SRAMOTA Znano je, da vozniki tovornjakov pri prehodu slovensko-madžaiske meje na prehodu Dolga vas čakajo na prestop meje po 8 in več ur zaradi neurejene infrastrukture in tudi zaradi slabe organizacije dela pristojnih služb na obeh straneh meje, s čimer sta se strinjala tako madžarski kot slovenski minister za promet in zveze. Čudno, da o razmerah na tem mejnem prehodu ni bilo do sedaj nič konkretno rečenega v Državnem zboru RS, v katerem so na dnevnih redih vse mogoče afere. To je po naše trenutno največja afera in nacionalna sramota. Pričakujemo, da bodo poslanci tudi o tej problematiki že enkrat jasno spregovorili in zahtevali od pristojnih državnih organov takojšnje ukrepanje za ureditev nevzdržnih razmer na tem mejnem prehodu. STANE INKRET) sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije naslov, ker menimo, da ste kot župan Novega mesta prvi poklicani, da skrbite za življenjske razmere ljudi v tem mestu. Če je predvidena lokacija velodroma res na omenjenem kraju, ugotavljamo, da bo tak objekt neznosno obremenil to okolje predvsem zato, ker - šola že sedaj nima zadostnih parkovnih površin, na katerih bi nekaj tisoč šolarjev lahko preživelo prosti čas. - so prometnice do šole in od nje že tako preobremenjene in nezadostne za promet. - bo objekt velodrom sam sebi namen in ga ne bo mogoče nadgraditi tako, da bi ga uporabljali šolarji ali celo tudi drugi Novomeščani. Menimo, da je nedopustna trajna utesnitev šol in številnih učencev ter dijakov med štiri stene zaradi ozko-namenskega športnega objekta, ki bo v uporabi majhnega števila kolesarjev (iz mednarodnih kolesarskih krogov pa je celo slišati, da bodo tekmovanja na velodromih ukinjena). Ne moremo si predstavljati, da bi tak športni objekt stal v neposredni bližini šole, železnice, pokopališča in stanovanjske soseske in ocenjujemo, da pomeni zasedba tega prostora s tako gradnjo negospodarno ravnanje z dragocenim mestnim zemljiščem. Popolnoma nerazumljivo nam je tudi dejstvo, daje bilo v teku tega leta na javni obravnavi sprejeto stališče, da naj bi zgradili velodrom na zemljišču nekdanjih vojaških skladišč v Žabji vasi s perspektivo izgradnje večnamenske športne dvorane, kar seveda pozdravljamo. Tudi če večnamenske športne dvorane ni mogoče graditi v tem času, ni nobenega raz- liziranih športnikov v eni športni panogi. Seveda ne nasprotujemo izvedbi kolesarskega prvenstva v Novem mestu niti gradnji velodroma, vendar ne sme ne eno ne drugo pomeniti trajno poslabšanje življenjskih razmer za ljudi, ki v tem mestu živimo. Ta stališča so bila sprejeta na sestanku našega društva soglasno brez glasu proti. Zato pričakujemo, da boste po svojih močeh posredovali, da ne bo prišlo do nadaljevanja katastrofalne “urbanistične” politike v Novem mestu. Pri tem smo upoštevali tudi argumentacijo zainteresiranih kolesarjev, da naj bi izvedba svetovnega prvenstva pomenila veliko pridobitev za Novo mesto in regijo, vendar ocenjujemo ta argument kot nezadostno protiutež vsem zgoraj naštetim ugovorom proti tei lokaciji. TONE ŠKERLJ predsednik Društva Novo mesto pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 Spoštujmo vendar evropsko listino o glasbi v šoli! Iz izjave za javnost Učitelji glasbene vzgoje, zborovodje mladinskih pevskih zborov, ugotavljamo, da je stanje na področju glasbene vzgoje in zborovodstva nevzdržno, predvsem zaradi spremenjenih razmer v osnovnem in srednjem šolstvu. Zmanjševanje ur glasbene vzgoje v obveznem predmetniku osnovnega šolstva in krčenje zborovskega prostora v zunajšolski dejavnosti je že znatno oklestilo število redno delujočih mladinskih zborov, ki bi jih že po zakonu o osnovni šoli morali imeti in vzdrževati v vsakem šolskem zavodu. Na srednji stopnji je stanje še dosti bolj neugodno. Zato od odgovornih zahtevamo, da spoštujejo podpisano Evropsko listino o glasbi v šoli, organiziranje glasbenih ansamblov na vseh šolah, zagotavljanje zadostnega števila ur za zborovstvo, ustrezno izobraževanje učiteljev in vse ostalo za normalen razvoj glasbene vzgoje na šolah. MARKO STUDEN v imenu 96 podpisnikov (prof. 'Mušič in sodelavci), zaradi Cesarje treba ostati pri lokaciji v Žabji vasi. Vsako drugačno ravnanje pomeni tudi negospodarno razmetavanje denarja vseh davkoplačevalcev te občine in države - samo zaradi interesa peščice specia- JUR1 MURI MED OTROKI - Štiri knjižničarke črnomaljske knjižnice so glasbeno pravljico Juri Muri v Afriki priredile za igrico ter jo ob tednu otroka in letu družine predstavile črnomaljskim otrokom. Nameravale so imeti le eno predstavo, a je bilo zanimanje za pravljico ter navdušenje med otroki tako veliko, da so morale posvetiti Juriju Muriju ves teden, v katerem so pripravile kar 21 predstav. Ogledalo si jih je okrog 400otrok iz vrtca in nižjih razredov črnomaljskih osnovnih šol. Kot so povedale zadovoljne knjižničarke, niso pričakovale tako velikega odziva, ki pa dokazuje, da bi moralo biti takšnih predstav v Črnomlju več. (Foto: M.B.- J.) V Sloveniji je vojaških invalidov okoli 13.500. Mednje sodijo vojni in- POSEBNA PONUDBA VOZII FIAT" SCIONERI fiat - SCIONERI so vozila z bogato dodatno opremo In številnimi tehničnimi izboljšavami. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER TRENUTNA ZALOGA IN CENE OSNOVNIH MODELOV Sedmina še živih naj umre v miru Vojaškim invalidom se slabo piše - Nerazumljiva in neopravičljiva prizadevanja države - Farizejska zgražanja v Sloveniji, ki postaja dežela zavistnežev_ konodaje. Prevedeno v pravi jezik to pomeni: kar se da zmanjšati vojaškim invalidom vse posebne pravice, ki jih imajo in jih kot socialno skupino izravnati z vsemi drugimi invalidi v družbi (zlasti z delovnimi). Nosilci takšnih zagretih idej pri tem povsem pozabljajo na tiste, ki so jim namenjene. Starci in starke težko sprejemajo spremembe, saj jih ne razumejo, ker so zaradi let že otopeli. V Sloveniji, ki je žal v veliki meri dežela zavistnežev, se ob tem delajo primerjave o tem, koliko kakšen invalid dobi. Porajajo se farizejska Fiat UNO Fiat UNO Fiat UNO RatTIPO FiatTlPO 1.0US3v 1.1 Le. S 3v 1.1 Le. S 5v 1.4 Le. S 5v 1.6 Le. SX 5v do reg.: do reg.: do reg.: do reg.: do reg.: 15.390 DEM 15.810 DEM 16.260 DEM 20.990 DEM 22.990 DEM Informacij« na tel. št.: 068/341-487 068/324-011 KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO Zagotovljena takojšnja dobava vozil Fiat - Scioneri. —sir‘ SREČNI IZŽREBANEC MESECA OKTOBRA: PETROVIČ ANDREJA Ljubljanska 21, Kostanjevica na Krki —ssr* validi iz NOV, mirnodobski vojaški invalidi, civilni invalidi vojne (žrtve eksploziva), svojci padlih borcev NOV in vojni invalidi junijske vojne 1991. V tej skupini je daleč največ upravičencev iz NOV: 8711 ali 64 odst. vseh. Od vojne je minilo že pol stoletja, zato so to zvečine stari ljudje: najmlajši so stari 70, zelo veliko med njimi pa 80 let. V le malo milejši meri velja ta ugotovitev tudi za civilne invalide. Govorimo torej o trumi starcev in stark. Neprestane spremembe v zakonodaji, ki se vrste v samostojni Sloveniji, sistematično zmanjšujejo njihove pravice in slabšajo njihov položaj (zmanjšanje pravic v ortopediki, izguba raznih moralno-statusnih pravic, velike omejitve v klimatskem zdravljenju itd.). V Državnem zboru je že v postopku predlog novega zakona o vojaških invalidih, ki bo velikemu številu vojaških invalidov močno zmanjšal prejemke. V nerazumljivih in tudi neopravičljivih prizadevanjih države, naperjenih proti invalidom, je več stalnic. Ena glavnih je težnja po “posodobljenju in poenotenju” invalidske za- ZASTOPSTVO ZA ZOLTRIX (CA) ln MICROGRAM - US Technology CD-ROM-i in monitorji Philips - tipkovnice Cherry SISTEM VESA 4860X4-100/256 Procesor4860X4 100+ventilotor 193.500 PONUDBA ZA ZAČETNIKE SISTEM VESA 486DX2- 66/256 Procesor 486DX2 - 66+ventilator 151.500 SISTEM VESA 486DX-40 ali DX2-50/256 + hladilnik 137.500 VSAK 486 SISTEM VSEBUJE SLEDEČE KOMPONENTE •Osn.pl MOOGRAM 486DX/DX2/DX4-256 C * VESA kortidet + 2*Wpar/game z gonilniki 3*VESA. AMI BOS. 2f podnožje, Green funkd|e * Mini stolp otiiSje t£D LP 03 + PS 200 W •4M6RAMSIMM-72PIN * lastolura 102 Cheny G83 - 3000 - SIO •Diska« pogon 1.44 MB-3.5' * Milko MS/PC Ota* 2/3 Ipke brezplačno * Tid disk Ouanlum 212 MB - 13 ms - 96 KB Cache " Monitof PhlllpsM'- 7CM5209 -1024*768 G * VESA nmMnt Windo*s nosoeieralnik ■ 1 MB ali Saniran 14* Ut -1024*768 Green SISTEM VESA 486DLC-40/128 o«s. ploiza 48adlc/sx/dx 119.900 SISTEM VESA 486SX-33/l 28 Green (varčni računalnik) 1 22.900 Osnovna plošča Microgram 3*VLB, ZIF podnožje za procesor * AMI Windovs grafični BIOS+Green fundje za monitof * Kontrolor + 2*ser/par/game z gonilniki * 4 MB RAM SmA - 72 pin, max 64 MB * Mini stolp ohiSje LED + PS 200 W * Disketni pogon 1.44 MB - 3.5* * Tastotora 102 Chicony-SlO * Trdi disk Ouonium 212 MB - 13 ms - 96 KB Ccohe * VGA kartico 1024 * 768 / 512 KB RAM * Monitor Philips 14*- 7CM5209 - 1024*768 Green * Miška MS/PC Qtronix 2/3 llpke brezpločno ali Sorrtron 14* IR -1024*768 Green * Možna predelavo v 486DX/DX2/DX4 Dopl za HDDConner 250MB-13ms 1.000 Dopl. 20 HDD Ouonium 365 MB - 11 ms 5.000 Dopl zn HDD Conner 420 MB - 13 ms 6.500 Dopl. za HDD Ouanlum 540 MB - 13 ms 12.000 Disketni pogon 1 2 MB 6.750 Dopl. 20 rrtSko IOG1TEC PIOT 2.800 SIMM 1 MB ■ 70130 pin ] 5.700 SIMM 4 MB-70 (30 ali 72 pin| 20.900 Dopt zoVlBS-3-1 MB 1.800 Dopl. za VIB a-5428 ■ 1 MB 1.200 [topi. 23 radi ohišje IP 02 ■ LED 3.000 Dopl. za tovvef ohišje LP 01 -l£D 6.000 CD ROM Philips 206 ■ Drajna hllrasl 18.500 CD RCM Mitsurri - Drajna hOrosl 17.500 CDROMSony - Dtojna hilrosl 18.000 CD ROM Sanyo SCSI 29.500 ZaiROC Soundbloster TRUE 16BtTMCD 12.900 ZOtTOfQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQOQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQ>QQQQQQi JELOVICA A Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631 -241, fax: 064/632-261 II x ;v:;v • |: cEJEMSKI POPt/sr i •11 1 i *■*■'•*• V prodajni progra , ■trtn1'"1 ?,i 8.-13 -li NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444, METLIKA, Cesta XV. brigade, rs^rM5'TK„R|gSiPcž^K!i“io.8/^,•23,• “vex kera trade •HIV Nova kakovost se imenuje OMV. Zdaj je prava priložnost za menjavo olja in prihranek denarja. Ponudba velja na vseh bencinskih črpalkah OMV ISTRA KOPER z oznakami OMV in ISTRABENZ ter v pooblaščenih delavnicah OMV-MAPETROL do 13. novembra 1994. MAPETROl MARIBOR j OMV-ISTRA ] ISTRABENZ OMV. Novi časi. Nova kakovost. Si danes sploh še predstavljamo življenje brez avtomobila? Potrebujemo ga vsak dan - poti so tako hitrejše, udobnejše, čas ima novo vrednost. Ni nam vseeno kakšen je naš avto. Zato zanj uporabljamo samo najboljša motorna olja: full syn, syn com in con trol. To so olja, s katerimi porabimo manj goriva in varujemo motor. Poznajo jih tisti, ki jim je avtomobilizem šport in mi, ki negujemo svoj avto zato, da nam bo dobro in dolgo služil. Za vas smo pripravili posebno ponudbo: pri menjavi 4 litrov olja, ne glede na to katero OMV olje ste izbrali, boste plačali le 3 litre motornega olja. DOLENJSKI LIST Of SsoRjaRevmt^ SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC MIKLIČ Lukovek 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala GD Lukovek, kolektivu Akripol, ZZB Dolenja Nemška vas in Društvu upokojencev. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Te dni mineva 10 let, odkar nas je zapustila ZAHVALA Nič več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) V 96. letu starosti nas je zapustil naš dragi JOŽE KRESAL upokojeni železničar borec za severno mejo iz Starega trga 4, Trebnje JUSTI SMRKE Iskrena hvala vsem, ki se še ustavite ob njenem zadnjem domu. Hčerki in vsi njeni ZAHVALA Sama smrt ni boleča, težka je pot do nje. ZAHVALA Zakaj si moral ti umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti! Odkar pri meni več te ni, je ta dom poln solz in žalosti. V 73. letuje umrlo plemenito srce mojega dragega moža ALOJZA GAČNIKA iz Straže Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala družinam Vlašič in Dular za nesebično pomoč, LD za ganljivo slovo, kolektivu Gorjanci in ZŠAM. Posebna hvala dr. Kokalju, govornikoma in gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoča žena in sorodniki ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu zapustil oče, stari oče in pradedek JOŽE VIDIC iz Vavte vasi 42 Najlepše se zahvaljujemo prijateljem, znancem, posebno pa osebju Doma starejših občanov za skrbno nego in lajšanje trpljenja našemu očetu. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnii noti. še posebno godbi na pihala iz Novega mesta, pevskemu zboru Šmihel, Gasilskemu društvu Vavta vas, govornikoma ter vsem, ki ste poklonili cvetje, iskrena hvala! Vsi njegovi Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala g. Francetu in družinam Avgustin-čič za ves trud pri organizaciji pogrebnih svečanosti. Zahvaljujemo se GD Trebnje, DU, železničarjem postaje Trebnje, predstavniku ZB ter cerkvenim pevcem za sodelovanje, izrečene besede slovesa ter zapete žalostinke. Toplo se zahvaljujemo dr. Humerju, zdravniku ZD Trebnje za ves trud pri zdravljenju, duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred in nenazadnje g. Mitu Prijatlju za zaigrano Tišino ob zaključku pogrebnega obreda. Žalujoči: vsi njegovi V 62. letu starosti nas je zapustil naš skrbni mož, oče in dedek UROŠ KASTELIC Žalujoči: žena Janja, otroci Uroš, Primož, Urška z družino in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je odšla od nas naša pridna in marljiva sodelavka VIDA PLESEC ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš brat in stric ALOJZ STRAJNAR Dol. Ponikve 14 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, vence, maše in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala dr. Humarju ZD Trebnje in Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje in nego med boleznijo. Žalujoči: brat in sestra z družino ZAHVALA » Glej, zemlja si je vzeta, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče JULIJANE MAROLT Dolgoletno sodelavko bomo ohranili v najlepšem spominu. Dom počitka Metlika ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste mojo drago teto MIMI GRADIŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin s cvetjem, svečami, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali za sv. maše ali v dobrodelne namene. Hvala pevcem in duhovnikoma, dr. Humarju in vsem iz Doma upokojencev v Sevnici. Hvala vsem, ki ste ji v življenju naredili kaj dobrega. Vsi njeni spremili na njeni zadnji poti. Nečakinja VVilma - Medi ZAHVALA Vsa leta si delal, lepo živel, potem pa naenkrat hudo si zbolel. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnil si trudne oči. Zdaj v zemlji počivaš ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob. V 63. letu je tiho ugasnilo plemenito srce DARKU HRIBARJU iz Zabrdja pri Mirni Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in pokojnemu Darku poklonili toliko prelepega cvetja, sveč, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala sosedi Maričevi in Gačmkovim za nesebično pomoč, Gasilskemu društvu za organizacijo pogreba, gasilskemu članu Francu Dimu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevkam in pevcem za zapete žalostinke ter g. dekanu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega Darka spoštovali, ga imeli radi in ste se poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z ženo Milko ter vnuka Erik in Nino ter ostalo sorodstvo Mirna, 25.10.1994 ZAHVALA Črn dan je moral priti, črn dan, o dan solzan, težko bilo se je ločiti, vse solze in ves jok zaman. V 30. letu starosti nas je zapustila VIDA PLESEC iz Slanine vasi Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala Domu počitka Metlika OŠ Metlika, Beti Metlika, SGS Novo mesto ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali lajšati težke trenutke. Hvala govornici pred domačo hišo ge. Faniki Kostelec, g. Ivanu Škofu, ki seje poslovil v imenu oskrbovancev in sodelavcev Doma počitka pred odprtim grobom, g. župniku in pevkam za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Martin, hčerka Martinca in ostalo sorodstvo 20 DOLENJSKI LIST Na Dolenjskem na Mirn(nastaja velika tovarna oblazinjenega pohištva. Ze danes v njej proizvedemo več kot 50 sedežnih garnitur na dan in jih od tega velik del izvozimo na najzahtevnejše evropske trge. BI HOTELI Z NAMI? MI GREMO NAPREJ! Svoj program za leto 1995 za slovenski trg predstavljamo od 8. do 13. novembra 1994 na 5. ljubljanskem pohištvenem sejmu. Veseli bomo vašega obiska! Da bi zastavljene naloge zmogli, potrebujemo dobre sodelavce. Zanimajo nas mladi strokovnjaki z ustrezno izobrazbo in nam sorodnimi cilji za različna delovna področja. Načrtujemo, da bomo v proizvodnji šivanja tekstilnih in usnjenih izdelkov zaposlili več kot 100 sodelavcev. Če znate in bi želeli delati z nami, nam dajte priložnost, da se spoznamo. Pokličite nas po telefonu (068) 47-031 (kadrovska služba). ilfta Na Mirni vzporedno razvijamo tovarno avtose-deznih prevlek za evropske proizvajalce avtomobilov, včeraj le za Renault v Novem mestu, danes tudi za nemški Volkswagen, jutri pa že za Renault v Franciji. Več kot 1000 kompletov prevlek moramo dnevno izdelati zanje. Tem TOVARNA OPREME OMtV\ 68233 Mirna telefon: 068 47-030, fax: 068 49-282 ____ Trn.IM Bl_ _ _a m TEDENSKI KOLEDAR_________________KINO — SLU2BO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V TEM TEDNU VAS ZANIMA PRODAM — KURIM — POSEST — 2ENITNE PONIinBE — BAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 10. novembra - Andrej Petek, 11. novembra - Martin Sobota, 12. novembra - Emil Nedelja, 13. novembra - Stanislav Ponedeljek, 14. novembra - Lovro Tbrek, 15. novembra - Leopold Sreda, 16. novembra - Jerica LUNINE MENE 10. novembra ob 7.14 - prvi krrgec kino BREŽICE: Od 10. do 13.11. (ob 18. uri) melodrama Ko moški ljubi žensko. Od lO. do 12.11. (ob 20. uri) western Wyat Earp. 13. in 14.11. (ob 20. uri) romantična komedija Forrest Gump. 16.11. (ob 20. uri) komedija Kot voda za čokolado. ČRNOMELJ: 11.11. (ob 20. uri) in 12.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Hitrost. 13.11. (ob 18. uri in 20.15) ameriški triller Piš. KOSTANJEVICA: 12.11. (ob 18. in 20.20) ljubezenski triller Vovk. METLIKA: 11.11. (ob 19. uri) in 12.11. (ob 20. uri) ameriški akcijski triller Piš. 13.11. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski kriminalni film Hitrost. KRŠKO: 11.11. (ob 20. uri) in 13.11. (ob 18. uri) ameriška komedija Mladi Američani. NOVO MESTO: Od 10. do 16.11. (ob 16.30) risanka Palčica. 10. in 11.11. (ob .18. uri) ter od 12. do 16.11. (ob 18. in 20. uri) premiera drame Klient. 11.11. (ob 20. uri) drama Forrest Gump. 15.11. ni kinopredstav. film • FORREST GUMP (komedija, 140 minut, na sporedu v novomeškem Domu kulture še danes in jutri) Nomen est omen. Forrest Gump je sicer ime glavnega junaka, vendar lahko v vsakem malo boljšem ang-leško-slovenskem slovarju pod besedico “gump” beremo: tepec, bedak Popolnoma imenu primemo se v tej vlogi predstavlja Tom Hanks, ki je tako spet prišel do svoji pojavi in talentu ustrezne vloge norčka. Spomnite se le na travmatično, solzavo, spolirano Philidelphio, kjer je bil z aidsom okužen ravno on. Priznajte, da mu niste verjeli. Verjel pa mu je Hollywood in ga za nameček obdaril z Oskarjem. Menda se bo za enak kipec ponovno potegoval prav s to zadnjo vlogo. Precej bolj verjetno pa ga utegne prejeti sam film, predvsem v tehničnih kategorijah. Kajti Forre-sta je pilotiral Robert Zemeckis, guru za specialne efekte. Dokazi? Nejeverni pojdite Nazaj v prihodnost (1., 2. in 3. del) in preverite, Kdo je po-tunkalzajca Rogerja? Gump je precej omejen, mestoma imbecilen, vendar hudo optimističen fant iz južnjaške Georgie. Kljub svoji preprostosti, kar je res zelo blago povedano, uresniči svoj ameriški sen. Marsičesa ne razume, sledi le nekaterim najbolj preprostim načelom in začuda povsod uspe. Bin-go! Kot da bi se nekdo posmehoval vsemu tistemu, kar Gump ni, na primer inteligentnosti in iznajdljivosti Je tak potem idealen Američan ? Od kdaj, prosim? To je namreč parodija na ameriški sistem občih vrednot, ki so že dolgo videti kot v garderobi zgodovine pozabljen mastodont, uspešno pa jih zamenjujejo vsakodnevne norosti. Vendar je lože druga zgodba. Nekoč Gump teče do neke ograje. Pa steče še do prve ceste, nato še do mesta. In še do drugega mesta. Potem teče po vsej državi nekaj let, samo zato, ker “se mu teče”. Je tudi za pogum odlikovan v Vietnamu bojujoči vojak, iz reveža postane milijonar, kljub prirojeni naivnosti osvoji lepo Jenny. Ker je trmasto vztrajen in ima veliko upanja. Taki so pač fantje iz “Držav”, opsa, taki so Gumpi. Zgodba se začne v 50-ih in konča v 70-ih, v tem času pa G. osebno spozna vse mitološke heroje povojne Amerike: Elvisa, Johna Lennona, Richarda Nixona..., na nekem sprejemu pa se rokuje z JFK-jem in pri tem pove tisti antologijski stavek! Vse to je podprto z arhivskimi posnetki, cepljenimi na s/f efekte. Plus res reprezentativen soundtrack! Pravi film za ta leta. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, AGROIZBIRA, KRANJ, SmledniŠka 17, ugodno nudimre-zervne dele za traktorje Ursus, Zetor, Uni-verzal, Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Štore, Crcina Kranj, kosilnice BCS, Sip Šempeter, molzne stroje Westfalia in Alfa Lavat. Na zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla in traktorske gume Barum. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. « (064)324-802. 7902 NOV TRAKTOR znamke Fcrguson 539 prodam. * (061)455-122. 8704 TRAKTOR URSUS, 35 KS, s kabino, prodam. Anton Grahek, Otovcc 3, ® 52-814. 8722 TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave in silokombajn nemške izdelave prodam ali menjam za govejo živino. ® (0608)43-264. 8735 BOČNO KOSILNICO za traktor Štore, obračalnik Čelik in motor za BCS kosilnico ugodno prodam. ® (0608)79-272, popoldan. 8745 TRAKTOR ZETOR 6911, star eno leto, prodam. Kos, Jablan 10, Mirna Peč. 8770 TRAKTOR UNIVERZAL 445, registriran do 12.4.1995, prodam. ® 76-537. 8797 TRAKTOR IMT 533, v dobrem stanju, prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto. TRAKTORJE ZETOR, Dcutz, Štore, kombajn za žito in krompir ter razne priključke prodam. ® (064)631-684. 8844 SAMONAKLADALKO, puhalnik zclek- PLUG PTO 2, 10 col OLT, dobro ohranjen, prodam. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje. 8940 TRAKTOR, starejši letnik, znamke Guldner, registriran, prodam. * 41-078. 8945 kupim TELIČKA, starega do 14 dni, kupim. ® 40-133. 8749 MEŠALEC za beton, po možnosti Sig-mat, lahko brez motorja, kupim. ® (0608) 70-367. 8818 TELE, staro do 10 dni, kupim. ® 49-097. 8864 HIDRAVLIČNI SEDEŽ za Z 650 kupim ali menjam za navadnega. ® 87-197, zvečer. 8867 V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim zazidljivo parcelo. ® 25-541. 8930 motorna vozila tromotorjem, silokombajn, pajka in prevozni hladilni bazen za mleko ugodno pro- dam. ® (0608)75-411 ali (068)73-336.8869 BAZEN ZA MLEKO, 200 I, obračalnik in trajno žarečo peč prodam po ugodni ceni. * 78-282. 8892 MOTOKULTIVATOR PASQUALI, 14 K M, s pogonsko prikolico, frezo in plugom, malo rabljeno, lepo ohranjeno, prodam. ® 25-909. 8920 FIAT 126 P, letnik 1991 prodam. Šprin-ger, Podgora 21, Straža, po 16. uri. 8719 LADO SAMARO, R 4 GTL ali juga kupim od lastnika. Povile, Vojinska 1, Črnomelj, ® 52-246. 8725 SAMARO 1300 S, letnik 1990, lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)64-639, dopoldan. 8727 GOLF JX, letnik 1987/88, lepo ohranjen, kupim ood prvega lastnika. ® (0608) 82-100. 8734 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, z vso dodatno opremo, kovinske barve, prodam za 10.900 DEM. ® 78-053. 8740 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. ® 78-544, popoldan ali zvečer. 8746 NEREGISTRIRANEGA fička, letnik 1984, prodam za 200 DEM. ® 42-594. 8759 DOLENJSKI LIST h IZDAJATELJ: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Lesko všek- S vete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cenaposamezne številke! 10 tolarjev ;naročnina za 4. trimesečje 1.350tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TERENSKI AVTO 4x4, letnik 12/88, prodam ali zamenjam za manjši avto ter kosilnico Alpina prodam. ® (0608)82-597. 8760 R II D springer, letnik 1988, registriran do 7/95, z nekaj dodatne opreme, prodam. ® 44-758. 8762 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 11/95, prodam. ® 78-376. 8764 KADETT C, lepo ohranjen, pravkar registriran, poceni prodam. ® (0608)64-461. 8769 LADO SAMARO 1300, 5V, prevoženih 23.000 km, letnik 1993, prodam. ® 58-384. LADA SAMARA, letnik 88, registrirana do novembra 95, ugodno prodam. ® 068/25-000. Nakup avtomobila brez denarja? Z ugodnimi krediti brez pologa za vse vrste avtomobilov, za Oplova vozila pa še posebej ugoden leasing. Informacije: d.o.o. ATIJC Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./»ax: 068/324-424 Milavčeva 4 Brežice Tel./lax: 0608/61-975 HROŠČA 1200 J, letnik 75, reg. do 5/95, odlično ohranjen, prodam. Cena 1900 DM. ® 068/321-875 od 7. — 16. ure. Z128, letnik 88, prodam. ® 068/26-669. R S CAMPUS, letnik 1988, rdeč, registriran do 11/95, prodam za 7500 DEM. ® 43-564. 8913 GOLF D, letnik 1990, bele barve, prodam. Avsec, Smolenja vas, ® 27-453.8916 TOYOTO COROLLO 1300 XL SA-DAN, letnik 1990, odlično ohranjeno, prodam. ® 78-374. 8917 BMVV 316 i, letnik 1990, 84500 km, električna stekla, cantralno zaklepanje, prodam za 16000 DEM. ® (0608)21-621 int. 324, dopolde. 8922 126 P, letnik 1988, prodam. ® 42-128. 8924 Z 101 GTL, letnik 1984, prodam za 1700 DEM. » 43-615. 8927 KOMBI trafic, visok, prodam. Delo zagotovljeno. Jože Ucman, Črmošnjice 48, Novo mesto. 8928 GOLF JGL DIESEL, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® 23-529. 8929 R 5, letnik 89/90, lepo ohranjen, 5 V, kovinsko zelene barve, tonirana stekla, prodam za 8800 DEM. ® (0608)65-062. 8941 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 7362 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, R 4, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam ali menjam za lado nivo. Drago Švajger, Aškerčeva 2, Krško, ® (0608)34-831. 8781 JETTO, letnik 1987, prevoženih 25.000 km, odlično ohranjeno, prodam. ® 21-318. 8798 CLIO 1.2 RT, star 5 mesecev, bele barve, prodam. ® 24-475. 8800 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 3/95, prodam za 1400 DEM. Slavka Ljubi, Ždinja vas 7, Novo mesto. 8801 KOLO z motorjem Jawa, letnik 1987, z manjšo okvaro, prodam za 10.000 SIT. ® 45-627. 8806 OPEL KADETT, letnik 1986, prodam. ® 28-546, Stanc. 8809 R 11 GTTURBO, letnik 1988, registriran do 11/95, prodam. ® 23-855. 8812 Z 101 GTL prodam. ® 49-347. 8814 JUGO 45, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. Šetina, Dol. Gradišče 4, Dolenjske Toplice. 8815 R 5, letnik 1990, srebrne barve, tonirana stekla, Četvero vrat, prodam za 9200 DEM. * 26-075. 8821 GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 16.10.1995, prodam. Kastelic, Srebrniče 11. 8824 OPEL KADETT C tip, letnik 1987, registriran do konca leta, prodam. ® 43-758, Milan. 8828 BMVV 524 TURBO DIESEL, letnik 1986, kovinske barve, dodatna oprema, ravnokar servisiran, odličen, prodam. ® (0608)64-109. 8829 NISSAN SUNNY 1.6, tračno žago, premer kolesa 50 cm in tračno žago, premer kolesa 25 cm, prodam. ® 323-789. 8830 GOLF, letnik 12/89, 88.000 km, ohranjen, prodam. ® 73-595. 8831 Z 850, letnik 1994, registrirano za celo leto in starejšo mlatilnico prodam. ® 49-364. 8833 R 4, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 27-118. 8842 Z 101 55, neregistrirano, izpravno, prodam. ® 60-558. 8849 126 P, letnik 1986 ugodno prodam. ® 24-275. 8872 JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 65-725. 8878 JUGO 55, letnik 1988, prodam. Franci Vidrih, Smolenja vas 45. 8885 126 P, letnik 1987, registriran do 9/95, prodam. Kolenc, Hcrinja vas 32, Otočec. 8887 Z 101, letnik 1985, registriran do 4/95, prodam. Kirn - Kuhar, Groblje 36, Šentjernej. 8888 KAMION Z 650 BD, dobro ohranjen, primeren za prevoz konfekcije ali prehrane, registriran do 8/95, prodam. ® 27-679. 8894 GOLF, letnik 1984, registriran do 9/95, prodam. ® (0608)75-212. 8903 PEUGEOT 405 GR, letnik 1988/89, 69.000 km, zelo ohranjen, veliko dodatne opreme, ugodno prodam ali menjam. ® 25-341. 8908 Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 8077 PIŠČANCE, bele, težke, primerne za zakol ali nadaljno rejo prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® 324-496 ali farma 67-108. 8873 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 8886 TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili. Izognite se prepihu, prahu in hrupu. Velik prihranek energije! Informacije in ponudbe na ® 44-693. Mi pa vas bomo obiskali in vam svetovali. 8914 NUDIM mizarska popravila, montažo lesnih izdelkov in izdelavo pohištva po ugodnih cenah. ® 87-626. 8937 ZDRAVLJENJE alergij, astme, živčnih in čustvenih težav ter zasvojenosti. Svetovanje pri hujšanju in biovrtnarjenju. ® (068)28-250. 8949 posest POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanj, hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667. 8443 VIKEND - ZIDANICO, vinograd in sadovnjak na Trški gori pri Novem mestu prodam. ® 43-830, zvečer. 8718 VIKEND za bivanje ali starejšo hišo ku-pim. Šifra: »TREBNJE - SONČNA LEGA-. 8731 VINOGRAD, 35 a, z dvema stavbama, takoj vseljivima in z inventarjem, na Trški gori, k.o. Ždinja vas, ob asfaltni cesti prodam. Ceno določi zapriseženi sodni cenilec. Interesenti naj sc javijo v Zdravilišču Laško, soba 6, bolniški oddelek, in g. Ludviku Činkoletu ali na ® (063)731-312, soba 6. 8733 NA SUHORJU pri Metliki prodam vikend - zidanico z vinogradom in sadovnjakom. ® 59-644. 8738 ZAZIDLJIVO PARCELO 700 m2 in 1000 m2 in sadovnjak, 3000 m2, prodam za 15.000 DEM. Mihovo 7, Šentjernej, ® (061)752-740. 8748 NJIVO, 50 a, med Cerkljami ob Krki in Črcšnjicami prodam. Piltavcr-Baznik, Krška vas 86 a. 8757 V OKOLICI SEVNICE prodam gradbeno parcelo v izmeri 2000 m2. Jože Rihcl, Lukovec 34, Boštanj. 8767 TRAVNIK v Gradišču pri Šentjerneju, v izmeri 4590 m2 prodam. ® (064)331-622, po 20. uri. 8773 PARCELO, namenjemo za turistično - gostinski objekt, v izmeri 6000 m2, na kopališču v Podzemlju, prodam ® 58-109. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:........................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:.................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Sezona poseke je v potnem teku. Ves kostanjev les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044. KMEČKO HIŠO z malo zemlje oddam v najem in prodam dve gumi s platišči 16 x 700. ® 40-146. 8938 PARCELO za vinograd (25 a), stavbišče 38 m2, voda na parceli, v bližini Rake, prodam. * (0608)45-356. 8939 prodam RABLJENA KOLESA naprodaj. ® 341-952. 8659 PLEMENSKEGA OVNA, starega eno leto, prodam. Ivan Kralj, Kapljišče 3, Gradac. 8721 STAREJŠO PREŠO za grozdje, R 4, letnik 1978 in termoakumulacijsko peč zelo ugodno prodam. ® 40-163. 8723 MIZARSKO delovno mizo in rabljeno skobeljno glavo, širine 41 cm, prodam. ® 27-265. 8724 PRAŠIČA, težkega 160 kg prodam. Cena po dogovoru. ® 76-233. 8726 CERTIFIKAT prodam. * 26-358. 8728 DVA PARA Elanovih smuči, 160 cm, vezi, smučarske čevlje št. 41 ter palice prodam. * 50-252. 8729 FOKSTERIERJA, starega 8 mesecev in nemškega lovskega terierja, plemenjaka, starega 2 leti in pol, prodam. ® 52-928. 8730 ETAŽNO centralno peč na trda goriva TPV, 23.000 ccal, staro 2 leti, prodam za 20.000 SIT. ® 68-147. 8732 PRAŠIČA IN TRAKTORSKI PLUG -12 col, ugodno prodam. ® 068/85-880. GOZD in njive v Meniški vasi prodam. ® 24-797. 8787 TRAVNIK, 112 a in njivo, 83 a. na Pri- moslku, ob glavni cesti, oddam v najem * 60-702. 8789 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v Straži pri Novem mestu ugodno prodam. ® 21-308. , 8836 STANOVANJSKO HIŠO, CK, K AT V s telefonom in vrtom, delno opremljeno, v Novem mestu, primerna za določene obrtniške pisarniške dejevnosti, oddamo ali prodamo. ® (0608)75-038. 8901 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ali Družinski vasi vzamem v najem vikend ali manjšo hišo. V dveh letih možen odkup. Naslov v oglasnem oddelku. 8905 KROMPIR za ozimnico, beli sante, ugodno prodam. ® 45-125. 8737 KROMPIR za ozimnico, Z 750 za dele ter 126 P za dele prodam. Vinko Sašek, Smolenja vas 4, Novo mesto. 8739 KONTEJNER za pisarno ali za garažo, (6 x 2.5 m), s klima napravo, prodam. ® (0608)21-367 ali 21-463. 8742 SEGA GAME GEAR, igrici Sonic 2 in James Bond tre duel 007 ter adapter prodam. * 28-825. 8743 IGRE in programi za PC računalnik. Brezplačen katalog, 1500 naslovov. Ugodni pogoji in popusti. ® (0608)32-680. 8744 DVA NOVA 1501 hrastova soda z vratci prodam po zelo ugodni ceni. ® (061)852-357. 8747 PRAŠIČA, težkega do 150 kg, prodam. ® 85-004. 8750 STROJ za rezanje drobljene hrane za živali, 2.7 KVV, enofazni motor, prodamo. * 64-333. 8751 MALO RABLJENO spalnico prodam. » 50-110. 8753 BIVALNI KONTEJNER (4.5 x 2.5 m), zložljiv, stoječ v Trebnjem, prodam za 3300 DEM. ® 45-173, popoldan. 8754 CIRKULAR, tračno žago in šrotar prodam. * 76-171. 8756 REPO za kisanje prodam. » 64-226. DIGITALNE AVTORAD1JE za 100 DEM, zvočnike za 1000 SIT, ojačevalec za 80 DEM, novo, velika izbira, prodam. Pošljem po pošti. ® (0608)82-916. 8763 LINIJO za pranje perila, komplet pralni, sušilni, likalni stroji in drugo prodam. * (061)852-351, dopoldan ali (061)853-329, popoldan. 8765 PUJSKE, težke po 30 kg, prodam.« 42-752. 8768 HARMONIKO Melodija Be, Es, As, ojačevalec Vcmos 2 x 750 W in mešalno mizo Studio Mastcr, 16 kanalov, prodam. ® 42- 208. 877I POLNE steklenice za avtogeno varjenje prodam za 550 DEM. Slavko Avguštin, Hrib pri Orehku 8. “ 8775 1.5 M3 suhih hrastovih plohov prodam. * 78-440. 8779 CERTIFIKATE v vrednosti 550.000 SIT prodam. ® 73-731. 8780 SUHA bukova drva prodam. ® 76-053. POCENI PRODAM ameriški biljard, igralne površine 90 x 190 cm, lepo ohranjen. S 65-072. 8788 TELIČKA, starega en mesec, prodam, a 73-101. 8790 ZAKONSKO POSTELJO Novolcs, malo rabljeno, ugodno prodam. * 20-481. 8791 BOJLER Gorenje, 50 I, električen, malo rabljen, prodam. ® 27-890. 8793 KRAVO, dobro mlekarico, menjam za brejo telico ali jo kupim. ® 24-128. 8794 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 120 I in računalnik Amstrad, prodam. ® 25-237. 8796 BREJO KRAVO prodam. ® 25-044. 8799 TRAJNO ŽAREČO PEČ, komat, 23 col in kosilnico Muta Gorenje, vse dobro ohranjeno, prodam. ® 76-153. 8802 200 KG težkega prašiča in 200 I žganja prodam. ® 43-690. 8803 ODOJKE prodam. Koroška vas, ® 43-896. 8804 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. ® 76-178. 8805 NOVO pomivalno korito Kolpa Ker in novo tuš kad Kolpa San prodam. »52-114. 8807 LAGUNA 86 E, peč za gretje vode v kopalnici, staro 3 leta, nerabljeno, ugodno prodam. » 47-844. 8810 KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, dezi-re, sante in jerla, prodam. Mavčiče 110,® (064)401-374. 8813 GUMI VOZ in komat zelo ugodno prodam ® 76-489. 8816 25 M3 DRV, suhih, mešanih, prodam za 3000 SIT ® 42-238. 8819 MALO RABLJENO plinsko peč, kombinirano omaro, dve postelji in kavč zelo ugodno prodam. ® 51-378. 8820 BIKCA, starega osem tednov, prodam. »45-451. 8825 KVALITETEN, malo rabljen kombiniran otroški voziček prodam. ® 22-494. 8832 USTROJENE KOŽE nurije prodam. Anton Sajovic, Češča vas 23, Novo mesto. 8835 HLADILNO KOMORO LTH, 36 m3, dobro ohranjeno, prodamo za 4.000 DEM. * 321-659. 8837 15 M3 drv prodam. ® 65-200. 8838 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 43-790. 8839 TRAJNO ŽAREČO PEČ, bojler, kombiniran elektrika - trda goriva in navadno peč na trda goriva prodam. * (0608)69-282. 8840 R 4 GTL, letnik 1989 ugodno prodam. * 78-412. 8841 NARAVNO SUŠEN rezan les, zimska sečnja, prodam. ® (061)854-774. 8843 FRAJTONARICO G, C in F ter motor avtomatic prodam. * 83-723. 8846 PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Franc Jožef, Herinja vas 11, Otočec. 8847 STREŠNO OPEKO, betonsko, novo, 1300 kom., prodam po ugodni ceni. ® 44-862. 8848 SEMENSKI KROMPIR dezire, jacrla in sante prodam ali menjam za jedilnega. Dostavim na dom. ® (064)312-056. 8850 SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv dvosed in 2 fotelja prodam. ® 85-963. 8851 RAZTEGLJIVO sedežno garnituro in bukova metrska drva prodam. ® 43-820. 8852 TRAJNO ŽAREČO PEČ, žganje in ocvirke ugodno prodam. ® 42-560. 8854 ZAMRZOVALNO OMARO, 100 1, priključeno samo 1 leto, prodam za 10.000 SIT. ® 67-276, Semič. 8855 DRUŽINSKE CERTIFIKATE prodam. Ljubomir Filipovič, Drska 38, Novo mesto. 8856 BELI BOR, debeline 80 do 100 cm in prašiča, težkega 160 kg, prodam. ® 76-554, zvečer. 8857 MIZARSKI skobeljni stroj, debelinska in poravnalka, širine 610 mm, prodam. * (0608)67-533. 8859 CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 SIT ugodno prodam. ® 26-858. 8861 GNOJILO NPK 8 ugodno prodam v Beli krajini. * (061)50-219. 8862 PEČ za centralno ogrevanje z bojlerjem, 35.000 kkl, nerabljeno, zelo ugodno prodam. Leopold Pavček, Podgora 46, Straža. 8863 REVOLVERSKO STRUŽNICO Hci-nemann C 52, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 85-756. 8865 SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv dvosed, 2 fotelja, prodam. ® 85-963. 8866 ŽREBCA - norika, starega 5 let, dobrega plemenjaka, liccnciran za sezono 1995, prodam. Martin Može, Jurna vas 2, Novo mesto. 8874 HARMONIKO Hohncr, 96- basno, dobro ohranjeno in 2 m3 desk, debeline 2 cm, prodam. ® 65-364. 8879 TRIFAZNI CIRKULAR prodam. * 42-303. 8880 VEČJO KOLIČINO sena prodam ® 40-135. 8881 PUJSKE, stare 9 tednov, domača hrana, in cviček prodam. Prešeren, Šmarjcta 50, Šmarješke Toplice. 8882 KRAVO po izbiri prodam in kupim delovno kobilo. ® (0608)33-019. 8889 VEČ PLAŠČEV in kostimov ugodno prodam. ® 20-243, vsak dan. 8890 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam po polovični ceni. ® 40-827. 8897 KOSTANJEVE KOLE prodam. Mohar, Potov Vrh 29, ® 26-889. 8898 NOVO, še nerabljeno spalnico prodam- ® 28-777, popoldan. RVi*' DOMAČE KURE in purane prodajamo-® 60-718, po 18. uri. 8902 KROMPIR lanski uvoz za nadalnjc sajenje, jerla, sante, romana, pctland dilL ugodno prodam. ® (061)785-097. 8906 ZELO POCENI prodam tcrmoakumU' 8900 lacijsko peč (2,5 K W). Roviščc 3, Studence, ® (0608)89-145. 8907 120 BASNO HARMONIKO Meteor Royal Standard, prodam. ® 24-384. 8909 POCENI PRODAM tri cnoscdcžc in stojalo za televizijo. ® 27-749. 8910 NOVO PEČ za centralno ogrevanje, 35.000 kkal, znamke Stadler, prodam Z* 20% ceneje. ® 21-224. 8915 POCENI PRODAM spalnico z jogiji in Šivalni stroj Bagat. ® 21-941. 8923 PLOSKOVNI brusilni stroj frczcrco, 8c-ping in polavtomatsko stružnico prodam-® (0608)31-637 ali 31-513. 8931 KOTEL za žganjekuho prodam. * (061)805-109. 8937 PRIKOLICO za traktor TV, domače M' dclavc, ugodno prodam. ® (0608)82-787. 8933 BREJE, mirne kmečke kobile in tovornjak Z 615 AN, letnik 1982, ni registriran, vozen z B kategorijo, prodam. Pavla Tomjj* Trata VII. št. 24, Kočevje, ® (061)852-577- 893® FUVIIIA sintesizer, klavirske tipke. P®! oktav, prodam. ® 59-660. 8943 TELEFON z dvema slušalkama, z radi® budilko in uro, prodam. ® 26-149. 894* Sl IH F Rl IKHVF /wln:wikr nrntlamO. » SUHE BUKOVE odpadke prodamo. 7d 84-594. 894» ODRASLI PRIKOLICO za prevoz konj, lip IMV, s ccrado, ugodno prodam. ® 342-663. 8822 NUJNO prodam smučarsko opremo, rabljeno samo 3 dni za 399 DEM oz. po dogovoru. ® 28-487. 8823 k razno CENJENE STRANKE obveščam, da bo trgovina Akacija, Dol. Kartcljevo 29, prenehala z delovanjem 3.2.1995. 8720 SERVIS in montaža oljnih gorilnikov. »(0608)65-391. 8741 LOKAL s stanovanjem v Kostanjevici, Resljeva - kombinirano, oddam v najem z novim letom. Janise, Župančičeva 19, Brežice, zvečer. 8766 TRGOVINA LIPA, Šegova 6 b, Novo mesto, bo prenehala z delovanjem 2.2.1995. 8772 SNEGOBRANE, pocinkane in bakrene, izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. ra 43-509. 8782 POSLOVNI PROSTOR v centru Bizeljskega ugodno oddam, ra (0608)51-094. 8792 POZOR! Sporočamo vam, da imamo na zalogi razne vrste pokrival in zaščitnih sredstev. Sprejemamo tudi naročila, ra (0608) 22-140. 8811 V CENTRU Brežic na atraktivni lokaciji oddam v najem poslovni prostor, 150 m2. »(0608)68-494. 8817 STROKOVNO MASAŽO na svojem domu nudim, ra 26-274, po 18. uri. 8845 L NOVEMBRA sem na relaciji Semič, pokopališče Rog - Sv. Duh izgubila zlato verižico. Pošteni najditelj naj pokliče na ® 68-601. 8858 VEČ LOKALOV v centru Novega mesta, popolnoma urejenih, za daljše obdobje, . 8% popusta pri vseh pooblaščenih prodajalcih: (omajana količina) KOMPAS HERTZ 061 /15 92 007 MEGA AVTO 061 /264 087 KALCIT 064 / 331 013 AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 37 131 ATHENS 062 / 25 860 AVTO HIT 068 / 26 077 AVTO PIVON 065 / 31 939 POUET 0601 / 62 257 tanaralnl zastopnik In dlstrlbutar: emiEgm primerne za vse dajavnosti, oddam, ra 341-948, zvečer. 8877 V CENTRU Novega mesta oddam v najem 16 m2 poslovnega prostora, ra 21-120. 8904 ŽENSKA, stara 66 let, išče žensko staro nad 45 let, ki bi bila pripravljena živeti v moji hiši in skrbeti za mene. Erna Hribar, Mrtvice 67, Leskovec, ® (0608)32-017. POŠTENEGA NAJDITELJA manjšega fotoaparata v okolici Pionirjeve menze prosim, da pokliče na ® 83-245. 8918 BASISTI! Naučite se obvladati bass kitaro z učbenikom za samouke. Različni slogi, rutmi igranja, ra 42-491. 8934 KLAVIATURISTI! Naučite sc obvladati klaviature z učbenikom za samouke. Pisni, notni, grafični prikaz akordov popularne uspešnice. ® 42-491. 8935 f OBVEŠČAMO naročnike A malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka v nadaljnja beseda 100 SIT. službo dobi V MIZARSTVU zaposlim enega delavca z izobrazo ter enega za priučitev. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 8736 DELO DOBI prodajalec za delo na tržnici in drugod, z avtom, vešč tega dela. Možnost dobrega zaslužka. Vse informacije dobite na tržnici v ponedeljek in petek pri Andreji Moškrič (tekstil). 8755 DEKLETA za strežbo zaposlim, ra 27-545. 8774 ZA OBMOČJE Dolenjske iščemo zastopnike ali vodje skupin za iskane zeliščne pripravke. ® (064)51-332. 8776 PRIKUPNA DEKLETA s prakso iz okolice Trebnjega ali Novega mesta zaposlimo v bistroju. ® 45-754. 8777 DEKLE za strežbo za šankom redno zaposlimo. Nudimo dober OD, hrano in stanovanje. ra 52-530. 8784 PRIJAZNO DEKLE za delo v strežbi iščemo. ra (0608)21-407. 8795 KV KUHARICO za samostojno delo v lokalu v Žabji vasi zaposlim. ® 27-740. KV KLJUČAVNIČARJA zaposlim. Ključavničarstvo Senica, Jurka vas 10. Straža, ® 83-562. 8827 V OKREPČEVALNICI dobi delo dekle ali fant gostinske smeri ali s prakso. ® 85-150, interna 23 ali 65-194. 8853 TAKOJ ZAPOSLIM dekle z veseljem do dela v strežbi. Okrepčevalnica Cukero, ® 42-158. 8868 REDNO ali honorarno zaposlim dve dekleti v gostišču na Malem Slatniku. OD po dogovoru ® 24-579. 8870 OKREPČEVALNICA takoj zaposli natakarico. ra (0609)622-268. 8871 PIZZERIA v Novem mestu zaposli dekle z izkušnjami za delo v strežbi. OD dober, nedelje proste. ® 342-781. 8875 BIFE AMZ na Otočcu zaposli natakarico. Informacije po 9 321-685. ŠIVILJO za delo na stroju sprejmemo za določen čas. Kasneje možna stalna zaposlitev. Mojca Mazovec, V Brezov log 14, ra 24-946. 8876 DEKLE za delo v strežbi iščemo. Nudimo hrano in stanovanje ter dober OD. » 52-530. 8883 POGODBENO ZAPOSLIMO osebe za svetovanje na terenu. Zaželjena zdravstvena stroka. Prednost Novo mesto in okolica. Informacije vsak delavnik na ® (0608)22-470 int. 581, od 8. do 12. ure. 8884 DELAVCA za določen čas iščem. ® 45-448, od 7. do 15. ure. 8891 V BISTROJU v okolici Novega mesta redno ali honorarno zaposlimo dekle. Dober OD. “Sf 43-748, popoldan. 8893 BISTRO A na Novem trgu in A club s Prešernovega trga v Novem mestu zaposlita natakarje - icc. ® 322-765 ali 322-764, zvečer. 8895 ŠOFER B, C IN E dobi zaposlitev. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Rival, Kočevarjeva 6, Novo mesto. 8896 NUDIMO vam možnost dodatnega zaslužka na domu. Navodila dobite po pošti. Šifra: »DELO«. 8899 MLEČNI DISKONT VITA Šmihel zaposli prodajalko. Razgovor v petek, 11.11. od 16. ure dalje v trgovini. 8919 SLUŽBO DOBI prodajalka. ® 321-520. 8926 REDNO zaposlitev dobi simpatično dekle za delo v strežbi. Pizzeria «Oaza«, Dr-ska. Informacije osebno v lokalu vsak dan od 14. do 15. ure ali na ® 26-356. 8942 IŠČEMO TRGOVCE za prodajo tekstila in obutve. ® 26-374. 8947 Zaposlimo mlado, simpatično dekle, ki ima veselje do gostinstva. Pisne ponudbe na naslov: KOSTA, d.o.o., Polhova 12, Novo mesto. službo išče DELO na svojem domu iščem (lepljenje, pakiranje). ® 24-927. 8752 SPREJMEM DELO na domu (pakiranje, sestavljanje). Imam prostor s telefonom. » 48-591. 8786 stanovanja DVOINPOLSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, skoraj novo, z idealnim razporedom, prodani. ® 28-561. 8761 ENO ali večsobno stanovanje v okolici Novega mesta najamem ra 321-719, Majda (v službi). 8808 DVOSOBNO STANOVANJE oddam ® 76-508. 8860 NUJNO vzamem v najem stanovanjc v Novem mestu, ra 84-308. 8912 NOVO MESTO- dvoinpolsobno stanovanjc prodam. » 324-270 ali 28-974, popoldne. 8921 NOVO STANOVANJE, 30 m2, v bli/im centra Novega mesta, lahko tudi poslovni lokal, oddam v najem. ® 28-735, zvečer. 8925 MLADA DRUŽINA išče dvosobno stanovanje v Novem mestu. Možen tudi kasnejši odkup, ra ?6-374 8946 ČRKOSLIKARSTVO SLAVKO JAKŠE, s p. Hrastje 15 68310 ŠENTJERNEJ Telefon (068)42-698 Po kONkURENČNib CENAh NudiMO izdElAVO REklAMNib NApiSOv! prepričajte se! Podjetje JOY d.o.o. Iz Kopra išče zastopnike za prehrambene artikle, z lastnim dostavnim vozilom, za območje Goriške, Dolenjske in Gorenjske. Prijave pošljite na naslov: JOY d.o.o., Pristaniška 14, 66000 KOPER. r, DOKAPITALIZACIJA d.o.o. ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194) SALON RENATA Negi In podaljševanj« nohtov žensko frizerstvo renata Stih tal. 068/28-138 Jadlnttici 18, Novo moalo Odkupujemo predvsem bukovo hlodovino po ceniku. Plačamo do 30 dni ali takoj s scontom 6%. NOOS d.o.o.,Splitska 5, Ljubljana, tel.: 061 266-657: 0609 616264 j LERAN, d.o.o. hiie: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, ČreSnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, Pod-boršt pri Šentjanžu, v Žužemberku, Trebnjem, Brestanici, Šmarje-ti, Brusnicah, Škocjanu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primsko-vo, Brežicah, Stopičah, Rosalni-cah, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah, Mali Cikavi; stanovanja: v Novem mestu, v Krškem, Žužemberku, Brežicah; lokale: trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici, Sokolski v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Črnomlju, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Karteljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žežcmbcrku, Gor. Laknicah, na Jarčiem Vrhu pri Bučki, na Vrhu na Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah; kmetijska zemljišča in gozdove Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED Želeli bi sodelovati z gospodinjami in drugimi ljudmi, ki bi hoteli del svojega prostega časa porabiti za posredovanje pri prodaji zanimivega artikla in seveda dobro zaslužiti. Tel.,: 13-16-112 IZREDNA PRILOŽNOST! OVERLOCK Brother 546, 4-nitni, z diferencialom — 750 DEM + PD. Nudimo vam tudi vse vrste industrijskih šivalnih strojev. Tel.: 061/13-16-112 rv°N * ih \ , '•'črv n i* (068) 324-377 ŠOLA TUJIH JEZIKOV 068/341-434od B.-12.: 16.-18. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. *(061) 57-18-75. Agencija Republike Slovenije za pl@čilni promet, nadziranje in informiranje, PODRUŽNICA NOVO MESTO razpisuje: 1. dve delovni mesti — inšpektor I Pogoji: — Vil. stopnja strokovne izobrazbe — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja — 12 mesecev delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika — izpit iz kontrolnega postopka — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK — poznavanje osnov računalništva in praktična znanja za delo z osebnimi računalniki — konkurenčna klavzula — delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — mandat traja 4 leta 2. eno delovno mesto — samostojni inšpektor Pogoji: — Vil. stopnja strokovne izobrazbe — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja — 24 mesecev delovnih izkušenj — vsi ostali pogoji kot pod zap. št. 1 3. dve delovni mesti — inšpektor svetovalec Pogoji: Vil. stopnja — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja — 36 mesecev delovnih izkušenj — vsi ostali pogoji kot pod zap. št. 1 Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po-gojev sprejema razpisna komisija na naslednji naslov: Agen-cija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Novo mesto, 68000 Novo mesto Kandijska 21, in sicer 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. ELEKTROINSTALATERSTVO TONJA •ELEKTRO IN KUMA STORITVE • REGULACIJSKA TEHNIKA - DOMAČI PROIZVAJALCI - GARANCIJA 24 MESECEV MONTAŽA IN SERVIS TEL.: (068)52-411, mobitel: (0609) 622-917 J Obveščam cenjene stranke, da poslujem v novem poslovnem centru. Vhod v lokal je tudi iz Rozmanove ulice poleg Dolenj-kinega Supermarketa. Se priporočam! Franc Oberč, Moško frizerstvo. Adriatic PE NOVO MESTO 68°oooTnovo mesto K sodelovanju vabimo komunikativne sodelavce za delo zavarovalnega zastopnika na območju: KRŠKO, BREŽICE IN TREBNJE z možnostjo redne zaposlitve. POGOJI: Zaželena srednja izobrazba, komunikativnost. Rok prijave je 8 dni. DOLENJSKA BANKA S tradicijo v prihodnost DOLENJSKI LIST l PORTRET TECjA TEOINA Anton Hribernik Med dušnopastirskim delom je sevniški župnik, 55-letni Anton Hribernik, vzorno skrbel in zmeraj našel čas za umno gospodarjenje z župnijskim premoženjem. V sevniški fari je 15 cerkva in sakralnih objektov. Kar nekaj jih spada med prvovrstne kulturnozgodovinske spomenike in vse od prihoda v Sevnico kot kaplan leta 1966, še bolj pa od leta 1976, ko je Hribernik prevzel vajeti sevniške župnije, je s pomočjo faranov, farnega sveta in cerkvenih ključarjev, a tudi drugih občanov, poskrbel za vzdrževanje in obnovo tega narodnega bogastva. Priznanje za njegovo uspešno dušnopastirsko in organizacijsko delo je prispelo iz mariborske škofije, ko je škof Hribernika imenoval za dekana videmske dekanije, ki zajema fare od Loke pri Zidanem Mostu do Dobove in do meje dekanije Kozje. S tem 5-letnim mandatom v eni izmed 28 dekanij te škofije je dobil na pleča še dodatna številna administrativna opravila. Vse te napore, ki jih prinaša odgovorno delo z ljudmi, stoično prenaša. Izraz zadržanega, resnobnega cerkvenega dostojanstvenika se lahko pri Hriberniku že čez hip spremeni v dobrodušnega, preprostega sobesednika, kije “krvavpod kožo’’, zvrne v družbi tudi kakšen kozarček rujnega in naposled tudi razdre kakšno šalo, da se druščina prijemlje za trebuhe. “Če ljudje človeka sprejmejo, mora tudi človek njih," lakonično pojasni Hribernik. Takšna prilagodljivost in občutek za pravo mero omogočata Hriberniku uspešno vijuganje med Scilami in Karibdami posvetne in cerkvene oblasti, hkrati pa se izkaže kot dober recept pri zbiranju denarcev in organizaciji del, bodisi pri obnovi orgel v farni cerkvi v Sevnici, letošnji nabavi in names-tivi zvonov na podružnični cerkvi Sv. Marije na Grački gori ali obnovi strehe na podružnični cerkvi Sv. Marjete na Pečju. V denacionaliziranem Slomškovem domu duhovniki salezijanskega reda, ki se mu je zapisal tudi Anton Hribernik, zbirajo pretežno mlade, salezijanci so njihovi ani- matorji in mentorji pri pestri kul-vodijo jih n turni dejavosti, vodijo jih na izlete, skrbijo za koristno izrabo prostega časa otrok med počitnicami itd. Da bo kdaj na teh tleh mogoče kaj takega, je v tistih rosnih letih, ko je še pasel živino na domačiji staršev v Senovici, vasici v bližini Šmarja pri Jelšah, verjetno doživljal le sanjah. Potem, ko je v družini Hri-bemikovih leta 1945 umrla Tonč- kova sestra, so na kmetiji ostali tri- : h je fantje. Tonček se je kot najstarejši otrok prvi odločil za duhov- niški poklic, zatem pa sta mu sledi-; brata Jože in Vili. Ker tedaj ni la še bilo malega semenišča v Sloveniji, je moral v sosednjo Hrvaško. Zavod v Reki so leta 1955 zaprli zaradi političnih vzrokov, saj so duhovnike takratne oblasti obtožile, da so se ukvarjali z ustaštvom. Potem je semeniščnike sprejel podoben zadrski zavod. Teološko fakulteto je Hribernik končal v Ljubljani. Kako je bilo tedaj politično nesprejmljivo, da se je nekdo odločil za versko šolo, potrjuje tudi Hribemikova izkušnja, ko je služil JLA v Knjaževcu, kjer je precej nepismenih vojakov naučil pisati, nekega oficirja pa naučil igrati harmoniko,a je predlagana nagrada izostala. Za svoje delo bo v soboto v Tržišču Anton Hribernik ob sevni-škem občinskem prazniku, edini na predlog skupine občanov, prejel priznanje Dušana Kvedra-Tomaža. PAVEL PERC POTRES NA GORJANCIH LJUBLJANA - Seizmološki zavod Republike Slovenije je sporočil, da so seizmografi observatorija na Golovcu zabeležili v petek zjutraj ob 3.17 potres zmerne jakosti 60 km jugovzhodno od observatorija. Potres je nastal na novomeško-gorjanskem (Gorjanci) seizmo-genem sistemu. Po prvih izračunih je dosegel četrto stopnju po Mercallijevi lestvici, čutili pa so ga prebivalci Novega mesta z okolico, južno od Novega mesta pa so poleg tresenja slišali tudi bobnenje. JAZZ KONCERT V KLUBU ČRNOMELJ - V soboto, 12. novembra, bo ob 21. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju jazz koncert. Nastopila bosta Marjan Pirnar (kitara) in Aleš Ha-daklin (vokal). JUTRI ZADNJE VSTOPNICE NOVO MESTO - Še zadnji paket vstopnic za prireditev Boš videl, kaj dela Dolen’c bo na voljo jutri v bifeju v novomeški športni dvorani. Na voljo je še nekaj vstopnic za večerno predstavo, več pa za popoldansko. LUCKY L1PS V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Diskoteka M bo imela v petek, 11. novembra, “grunge” zabavo, v soboto, 12. novembra, pa martinovanje z žensko plesno skupino l.ucky lips iz Maribora. MARTINOVANJE NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, v petek zvečer, bo v diskoteki na Otočcu martinovanje. Pokušnjo novega cvička bodo združili s prvo predstavitvijo nove OD plošče Dominika Kozariča, ki bo za to priložnost iz Ljubljane na Otočec pripeljal poln avtobus Uršk. MARTINOVANJE NA LOKI NOVO MESTO - Dan, ko se zgodi največja kraja, saj iz vseh zidanic izgine mošt, bodo primerno obeležili tudi v gostišču Loka. Martinovanje bo tamkaj, kdaj, če ne jutri, torej v petek, 11. novembra, na sv. Martina dan. Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Težav, da ne gredo vse v rubriko - Ali psi res motijo? - Prste stran od grobov! -Bučarjevi so pripravljeni - Ko sulec preparira ribiča - Brez soglasja ne smejo kopati Začenjajo se dolgi zimski večeri, zato je začelo zvoniti že precej pred šesto zvečer in ni nehalo niti še po sedmi uri. Prva se je oglasila Anica Fink iz Podhoste, ki so jo na pokopališču v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah zmotili psi pri Bradačevih. Trdi, da psi ponoči tudi motijo bližnje prebivalce. Pri Bradačevih se ukvarjajo z vzrejo pasjih mladičev, čez poletje varujejo pse, imajo pa tudi dva šolana policijska psa. Mitja Bradač nam je pojasnil, da imajo težave le z eno sosedo, inšpektorji pa so ob vsakem obisku zadovoljni z urejenostjo in čistočo pasjih prebivališč. “Psi ponoči lajajo samo, če jih kdo draži, kar se je že dogajalo,” je še dejal. “V suženjstvu so delavci dobili vsaj tri obroke dnevno, danes je plača komaj za en obrok. Delavcu 20 do 25 tisočakov, direktorju pa 500 - kakšna je to demokracija?” je bil jedrnat Nuvomeščan Janko, ki nam je izdal še leglo takega suženjstva. Gre za novomeško Adrio Caravan. Lojze iz Mirne Peči predlaga policistom, naj ostreje ukrepajo proti Romom - voznikom neizpravnih avtomobilov. Predlaga, naj jih odpelje pajek, lastniki pa bi jih dobili nazaj šele, ko bi jih popravili in ustrezno opremili. Lojze opozarja tudi mimopeško mladino, naj opusti nes- ramno tradicijo, ko na dan mrtvih pobira sveče po grobovih in jih zlaga na obzidje pokopališča. Da ni lepo brskati po grobovih, meni tudi Karlo Kantužar iz Dolenjega Suhadola, ki je na grob svoje žene in njenih staršev zasadil rože. “Dobro poznano osebo pozivam, naj pusti na miru tisto, kar zasadim na grob, in naj pusti živeti tudi mene!” je dejal. V baru Jure v ulici Majde Šilc so veseli, kadar je pred lokalom parkiranih veliko avtomobilov. Drugačne volje so ob tem starejši krajani, ki se vse do sredine ceste izogibajo avtomobilom na pločnikih in na voznem pasu za zavijanje v desno. “Dajte naše težave v vašo rubriko, drugače bomo kmalu nastopili v črni kroniki Dolenjskega lista,” je dejal starejši prebivalec iz te ulice. Gospe Bučarjevi iz Kostanjevice je vzelo sapo, ko je prebrala izjavo v naši anketi, da so sedanji upravljalci restavracijo Pod Gorjanci dvignili na takšno raven, kakršnega nekdanji lastniki ne bi mogli obdržati, če bi jo dobili nazaj. “Hotel Bučar je slovel po izjemnosti in takrat je bilo malo takih. Moram povedati, da smo pripravljeni in tudi sposobni obdržati lokal!” pati brez soglasja lastnika. To ponavadi pridobivajo sproti na terenu. “Če je prišlo do odstopanja, naj ljudje pokličejo k nam,” je dejal. Dodal je še, da so material, ki po navedbah bralca Zagorca leži ob cesti kot v samopostrežni trgovini, prevzeli zunanji izvajalci del, ki tudi odgovarjajo zanj. Tomaž iz Novega mesta je predlagal posebno igro ali nagrado za naše stare naročnike. Nov računalniški program bo prav kmalu omogočil, da bomo bralce izbrali glede na leto, ko so se naročili. Potem bomo, kot obljublja direktor Drago Rustja, pripravili kakšno presenečenje samo za najzvestejše. B. D.-G. TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA Soprog Dolenjke se je oglasil z Jesenic na Gorenjskem. Že dolga Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki <068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. leta bere “Dolenjca” do zadnjega stavka. Ob branju podpisa k sliki ribičev v zadnji številki je vprašal, kako bo sulec dal preparirati ribiča. Slovenska slovnica pravi, da je stavek “Oba letošnja sulca bosta dala ribiča preparirati.” povsem v redu. Res ga je mogoče razumeti tudi drugače, vendar tisti, ki prebere več kot samo zadnji stavek, ve, kdo bo koga prepariral. V Šutni pri Podbočju za večjo varnost nujno potrebujejo ogledalo ob cesti. Napisali so že predlog na občino, a z ogledalom ni nič, kot je povedala J. K. iz Šutne. V pristojnem občinskem sekretariatu so povedali, da so ogledalo naročili že spomladi, zdaj pa bi jih morala komunala samo še namestiti. Jože Reberšak iz PTT podjetja Novo mesto je razblinil dvome Jožeta Zagorca iz Gor. Vrhpolja in pojasnil, da se po tujem zemljišču ne sme ko- PRIPOROČAMO — nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je najcenejše — hišna avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije — samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, monta- žo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 097585 JOŽE CVELBAR, DRUŽINSKA VAS 71.68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VeIiUa NAC|RA(lNA iqnA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Čez dober mesec dni bomo nekomu izmed starih in novih naročnikov v velikem javnem nagradnem žrebanju podelili avto CITROEN AX TRE 1.1L Pripravljenih imamo še veliko praktičnih nagrad, posebna nagrada pa čaka enega izmed novih naročnikov. Kako do avta in drugih nagrad? Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista. V poštev za računalniško žrebanje bodo prišli vsi stari naročniki s plačano naročnino za tekoče trimesečje in novi naročniki, ki bodo naročnino poravnali za tri mesece vnaprej. Rok za oddajo naročilnice je četrtek, 1. decembra letos, naročnina pa mora biti plačana do četrtka, 8. decembra, kajti javno nagradno žrebanje bo v petek, 9. decembra, na Lohi. K Naročam NAROCILNICA DOLENJSKI LIST na naslov: priimek in ime: ulica in hišna številka: poštna številka in kraj: EMŠO:____________________ Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LISTj 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212 i r KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala socialna delavka Mija Zupanc. T REBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. Mož z gromko preteklostji Janez Štrukelj je bil polnih 17 let pirotehnik - Razstrelil ni tisoče bomb, granat, min - Brez strahu, a s spoštovanjem^ Petek, 11.11. D0NMENT0NY BAND Sobota, 12.11. KARAOKE Vstopnine ni! NOVO MESTO - Če za koga v Novem mestu lahko rečemo, da ima gromko preteklost, je to gotovo Janez Štrukelj. Polnih 17 let je bil ob svojem rednem delu še pirotehnik. V tem času je razstrelil na tisoče bomb, granat, min in drugih eksplozivnih teles. Ib pri tem sam ostal cel in v enem kosu. In to v kakšnem! V preteklem času o Janezovih (de)bombaških podvigih govorimo zato, ker je pred dnevi sklenil svojo legendarno bum bum kariero. V peskokopu v Cerovem Logu pod Gorjanci je uničil še zadnjih 500 kg “pokalic", ki sojih ljudje našli v zadnjem mesecu dni. “Tako rekoč vsa neeksplodirana eksplozivna telesa, kijih ljudje najdejo in jih potem pirotehniki uničimo, izhajajo iz 2. svetovne vojne. Največ, kakih 85 odst., je italijanskega orožja, 10 odst. nemškega, ostalo pa druge izdelave. Le v zadnjem času se sem in tja najde kakšna ročna bomba kos municijc, ki je ostal od zadnji slovenske 10-dnevne vojne,” pra-i Štrukelj. Najvecja avionska bomba, n so jo neeksplodirano našli in jo r potem Štrukelj strokovno uničil, j tehtala kar 500 kg - taki sta bili dve . 100-kilogramskih pa sploh ni štej Največ pa je bilo topovskih granaj-minometnih min in ročnih borne Štrukelj, ki se je te nevarne veščimi izučil in privadil še kot oficir JLA,/ vodil skupino pirotehnikov, ki staf sprva sestavljala še Dominik Gutma® in Martin Jerele, zadnje čase pa/ delal z inž. Darkom Peršetom, kiM sedaj ostal v tem poslu. Tako bo Lis’ TVije obrazi Janeza Jalna Urednik Doma in sveta dr. Tine Debeljak je v Unionski kleti ugotovil: Janez Jalen ima kot Triglav tri obraze: dopoldne je zgodovinski (ker piše Bobre), popoldne je vinski (ker pije), zvečer pa svinjski (ker včasih tudi pokvanta). Ali veš, kiy si? Pisatelja Ivan Pregelj in Janez Jalen sta se prepirala. Pregelj je trdil, da bi se moral Jalen po gorenjsko imenovati Jelan, ne pa Jalen, hbrusil: Ta pa mu je zal______ “Pregelj, ali veš, kaj si? Ti bom pa jaz povedal. Po tolminsko si pregelj (to je klin, ki veže jarem z ojem), po gorenjsko si igelc, po dolenjsko si kline, po srbsko pa - en kurac!" Pridiga Janeza Jalna V Notranjih Goricah so fantje na Silvestrovo lumpali celo noč. Na novo leto so se spomnili, da je v Notranje Gorice prišel nov fajmošter, Janez Jalen, pa so prišli v cerkev. Pri evangeliju se je Jalen obrnil proti ljudem in povedal najkrajšo ... j . pridigo v svojem življenju. “Voda zmerom dol teče, nikoli gor, "je rekel. “Tudi cerkev ne bo prišla k vam, če ne boste sami prišli vanjo. - Pa še to: vidim, da sc tukaj smučate, palice pa ne držite prav. Palice morale držati za sabo, ne pa pred seboj, da si ne predrete trebuha, če padete. Jaz ne bom za vami letal s poslednjim svetim oljem!Amen!" Janez Štrukelj stvar na nek način še naprej ost®** družini, saj je Perše Štrukljev ze*-“Lepe spomine imam na vsa t» ta, ko sem delal kot pirotehnik; prav sem marsikdaj z Matildo tarok,” pravi. “Meni so očitali, j delam konzervativno. Lahko, da ri Sem pa še živ, kar tudi nekaj ve'L Sicer pa: v našem poslu skoraj n* validov; ali si ali te pa ni. In mars1^ terega od mojih kolegov, žal, ni % Tega dela se nisem loteval s strah i - če bi se bal, ga ne bi opravljal -no pa z zbranostjo in spoštovanj® Zame je mina nasprotnik, ki ga ^ raš spoštovali, ne pa podcenjena pravi Janez Štrukelj. ^ C7~P