IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA UR
650, Šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-H — TELEF. 05-819 — DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFR ANKIRANA PIS-MA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
ULAMILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Če se je hotelo svojčas kaznovati plemenitaša, se mu je moralo odvzeti prej vse plemiške časti in ga «ponižati» do navadnega človeka - Mi zahtevamo od vsakogar, ki hoče živeti v družbi poštenih ljudi, da se najprej dvigne do časti delavca.
(DELO, S številka 19. marca 1920)
Obnovljena izdaja leto I. štev. 1.
TRST SOBOTA, 8. JANUARJA 1949
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
OB IZIDU
Gibanje tržaškega delavstva Po prvi svetovni vojni spada nedvomno med najsvetlejša razdobja našega demokratičnega po-kreta. Imperialistična vojna je bila delovnemu ljudstvu velika šola. V njenih grozotah je prišlo do spoznanja, da je to le borba dveh imperialističnih skupin, k! sta se hoteli na račun človeštva polastiti oblasti nad svetom ter njegovih bogastev.
Revolucionarno razpoloženje v svetu se je po prvi vojni močno odražalo med tržaškim delav stvom. Slovenski in italijanski socialisti, ki so se po kongresu v Livornu priključili komunistični stranki, so vodili trdo a dosledno borbo proti izkoriščevalskemu razredu in zlasti proti njegovemu najostudneišemu nestvoru - fašizmu.
V tej borni je predstavljal naj-’ mo ne j še orožje napredni tisk. Italijanskemu delavskemu glasilu «Il Lavoratore», se je 22. januarja 1920 pridružilo «Delo», slovensko glasilo Socialistične zveze Julijske Krajine in kasneje Kamumisttčne partje. V Štirnih letih svojega legalnega izhajanja je dosledno branilo pravice tržaškega delavstva in narodne pravice slovenskega ljudstva pod Italijo. Zaradi svoje borbenosti in brezkompromisne linije Je bil od fašistične cenzu-re stalno preganjan in mnogokrat zaplenjen, dokler ni bil leta 1923 dokočno ukinjen Tudi njegovi uredniki so bili deležni preganjanj in njegov prvi urednik Jože Pertot je umrl na posledicah fašističnega nasilja.
Toda «Delo» ni utihnilo. Po novno je izšlo, tokrat kot ilegalno glasilo komunistične partije. V času naj hujših fašističnih preganj se je neutrašeno borbo proti nečloveškim krivicam, ki jih je dnevno zadajal fašizem delovnim množicam in posebno še slovenskemu ljudstvu. Visoko je dvigni zastavo bratstva med Slovenci. Hrvati in Italijani, ker le v njem je videl edino možnost borbe proti fašizmu.
Judeže ve groše izdajajo imperializmu svoje ljudstvo. Le s skupno in dosledno borbo vseh demokratov bomo dosegli vse pravice, ki jih terja delovno ljudstvo. Uveljavljenje mirovne pogodbe, demokratizacija javnega življenja, priznanje popolne narodne enakopravnosti Slovencem in Hrvatom, svobodni gospodarski razvoj ter priznanje vseh upravičenih zahtev delavskega razreda in delovnih množic so le posamezne etape v tej borbi proti imperializmu.
Slovenski demokrati se zavedamo, da v tej borbi ne bomo osamljeni. Ob naši strani so ne-le vsi demokratični Italijani temveč tudi vsa mednarodna demokratična fronta s Sovjetsko zvezo na čelu. Zato bomo tudi v naprej ostali zvesti tej fronti, ki je edino jamstvu srečnejše bodočnosti vseh narodov sveta.
STANE BIDOVEC
OSVOBODILNA FRONTA svojemu glasilu na pot
Z današnjim dnem »atenja kot gin sUo Osvobodilne fronte ponovno izhaja tl «Delo», ki Je bilo ves čas svojega obstoja dosledni branilec delavskih In narodnih pravic primorskega ljudstva. Bilo je zato od fašizma preganjano In končo ukinjeno. Zato Je Izhajalo Ilegalno vso dobo fašizma In narodno osvobodilne borbe. Dlje časa Je bil duša tega časopisa ljudski heroj Pino Tomažič.
Kot v težki borbi med obema vojnama se bo tudi danes «Delo» dosledno borilo proti vsem sovražnikom demokratičnih ljudskih možic, v prvi vrsti pa proti najnevarnejšemu — anglo-ameriškemu Imperializmu. Borilo se bo za enakopravnost Slovencev ter za politične social-ie, In gospodarske pravice demokratičnega ljudstva.
Ožlvljenje «Dela» je uspeh skupnih žrtev slovenskih In Italijanskih demokratov, ki so v plebiscitarni na. blralnl akciji ponovno dokazali trdnost slovansko-ltalljanskega bratstva. «Delo» bo branilo to bratstvo, ki je najjačje orožje demokratične Ironie, proti vsem razdiralnim poskusom šovinističnih in nacionalističnih skupin. «Deloa bo razbilo vse nadaljnje poskuse Izdaljalske nacionalistične kiikr m se je veloromno polastila nekdanjega grasila OF «Primorskega dnevnika», da bi še nadalje vnašala razdor med Slovence ter teplala slo-vansko-ltalljansko bratstvo.
«Delo» se bo kot glasilo OF. ki je potom SIAU sestavni del svetovne demokratične Ironie pod vodstvom Sovjetske zveze, borilo proti vsem poskusom imperializma, da izpremenl naše ozemlje v svojo vojaško bazo In zaneti novo vojno.
Zvesto načelom OF bo «Delo» poglabljalo slike z Jugoslovanskimi narodi ter Jim nudilo vso svojo pomoč v borbi proti izdajalski kliki, ki Jih skuša popolnoma izolitari od svetovne demokratične fronte.
ŽIVELO «DELO», SLAVNO GASILO SLOVENSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVAI
ŽIVELO SLOVANSKO-1TAH JANŠKO BRATSTVO!
ŽIVELA SVETOVNA DEMOKRATIČNA FRONTA POD VODSTVOM SOVJETSKE ZVEZE!
Smrt fašizmu!	Svoboda narodu!
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO
DENUNCIANTSTVO BABIČEVE SKUPINE
arov VAL PROCESOV PROTI DEMOKRATOM
Pretekli teden, pred zaključkom starega leta se je zaključila velika provokacija, ki so jo začeli trockisti v Lonjerju.
Sodišče ZVV je hotelo zaključiti staro leto z obsodbo, ki je v nasprotju s toliko opejavano «demokracijo».
Sedaj ko je vsa provokacija za nami, lahko povlečemo iz nje dragocene zaključke.
Obsodba postavlja na glavo ne samo osnovne čute pravičnosti, nego predstavlja pravo gorostasnost Obsodba izpreminja napadene v napadalce « tem, da sprejema an-gloameriško sodišče stališče, ki so ga prišepnili Babičevi trockisti, da ima predsednik društva tudi pravico preprečiti vstop celo članom društva.
Obsodba pa predstavlja tudi go-rostasnost, ker obsoja mladince, katerih najstarejši nima več kot 19 let na kazni do enega leta zapora. Nasprotno pa je sodilo prav isto sodišče fašistične zločince, ki so jih prijeli na kraju, kjer so eksplo-
dirale bombe, z bombami v žepu, le na smešno kazen 7 dni zapora. Ta primerjava kaže jasno, da je bila kazen eksemplarična, kot so bile to vedno vse kazni, ki so se izrekale proti demokratičnim organizacijam.
Eksemplarična kazen sama je do. koz, da so obsojenci iz protiimpe-riatističnega tabora. Nasprotno pa je bila prav ta «svarilna kazen» pravo darilo za Babiča in ostale razbijače antifašističnih organizacij-
Komu bi naj služila ta eksemplarična obsodba?
V tem primeru dvoma ne more biti! Novemu zavezniku imperializma, trockistom Babičeve skupine, ki so tožitelji in denuncianti.
Obsojeni so bili demokrati. Pa če bi kdo o tem podvomil, ga bo o tem poučil Primorski Dnevnik sam, ki pravi, da so tovariši «antifašisti in demokrati». Logika pa pravi, če so obsojenci demokrati in antifašisti, da so denuncianti in vohuni, ki sodelujejo s policijo, prav nasprotno.
Tako se je provokacija razvilo v
IZVAJAJO SE SKLEPI KONGRESA ES
Podpisan je sporazum
za volitve v tvorniške odbore
Častno je izpolnilo «Delo» svojo nalogo in mnogo pripomoglo k borbenosti slovenskih delovnih množic- v veliki meri je vprav njégova zasluga, če je slovensko ljudstvo ostalo zvesto svetlim idealom mednarodnega demokratičnega pokreta: bratstvo med narodi in brezkompro-misna borba proti imperializmu Ko danes «Delo» vnovič vstaja v borbo za pravice demokratičnih množlč, sta mu ta dva Ideala vodnika v lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Slovansko italijansko bratstvo je In
ostane ono mogočno orožje demokratičnega ljudstva, s katerim se je borilo ln zmagalo proti fašizmu, s katerim že če-' trto leto kljubuje vsem proti-ljudskim nakanam Imperlai zrna in njegovih podrepnikov italijanskih in slovenskih šovinistov. To bratstvo je ona sila, ki le preprečila peščici naclonalistič. ni h izdajalcev razbitje demokratične fronte na tem ozemlju, ki je tako izpostavljeno imperialističnemu pritisku.
Demokratičnih Slovencev, ki se zgrinjajo okrog Osvobodilne fronte, ni moglo odvrniti od teh idealov ne laž. ne pritisk, ne nasilje. Ko so se izdajalci de-m kratične fronte zvijačno polastili dotedanjega glasila Osvo. bodilo» fronte «Primorskega dnevnika», so že mislili, da imajo s lem v rokah tudi d; mokra ti ne Slovence. Toda s tem so se -amo še bolj razkrinkali pred našim ljudstvom, ki je s svojimi prispevki omogočilo po-nO"no ožlvljenje «Dela»
Hoij kot kdaj prej je to glasilo potrebno tržaškim Slovencem. Anglo ameriški imperializem izvaja na to malo a varno krpo zemlje neverjeten pritisk. r-rl tem uporablja najrajši sta ! ro- preizkušeno metodo: d- lt in ' vladaj Z obljubami in spletka-| mi, z moralnim ln gospodarskim | pritiskom skusa razdvajati tu Ikajšnje ljudstvo ter ga hujskati v medsebojno klanje. Ločiti ho--če zlasti Slovence od Italijanov, srednje sloje od delavcev ter zanetiti med njimi sovraštvo ln razdor da bi tako odvrnil pozor-nost ijuds va od njegovih za fmžnjevalnih manevrov.
Zato se bomo predvsem borili [proti temu naj hujšemu in calinoli nevarnemu sovražnMtu Bo-hll na se bomo tudi prof nji go-Urn podrepnikom italijanskim slovenskim šovinistom, ki za
Poostritev ofenzive delodajalcev proti delavcem na splošno, possono pa v večjih podjetjih, je ustvarila nujno potrebo resnične sindikalne enotnosti. Med delavstvom samim pa so se, posebno v zadnjem času, polagoma ustvarjali ugodni pogoji za enotne nastope v obrambo splošnih interesov delavskega, razreda. To se je jasno pokazalo tudi na kongresu Enotnih- sindikatov, kjer so delegati ponovno iznesli mišljenja in hotenja na bazi, to je da se čimprej normalizira in uravnovesi sindikalno delovanje. V tem smislu je kongres pevzel tudi svoje zaključke, v katerih je izraženo hotenje po enotni sindikalni borbi.
Sporazum med obema sindikalnima organizacijama glede volitev v tvorniške odbore, ki je bil te dni končno dosežen, je nedvomno izraz želje in potrebe enotne borbe na sindikalnem področju. Zato so ta sporazum z zadovoljstvom sprejeli vsi delavci. Doseženi sporazum je pozitiven doprinos k rešitvi sedanjih in bodočih nalog, ki brez dvoma niso lahke in ki se postavljajo pred sindikate, za zaščito interesov in koristi delavskega razreda.
Tovarniški odbori, ki sedaj obstojajo v podjetjih, so brez dvoma važna sindikalna pridobitev. Ti odbori pa dejansko - niso priznani <.d delodajalcev in kot taki so bili izpostavljeni stalnim napadom in za-
postavljanju od strani gospodarjevo. To se je prav posebno dogajalo v zadnjem času, ko se je splošna ofenziva kapitalistov poostrila: proces proti tovarniškemu odboru Sv. Marka, odpusti iz dela članov tovarniških odborov, itd. Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali predstavniki ES, Delavske zbornice in Udruženja industrijcev, se tvora iški odbori, ki bodo izvoljeni, polnoveljavno priznavajo. Člani tvorniških odborov se ne morejo odpuščati iz službe ali premeščati, to jim je zajamčeno tudi za naslednjo dobo enega leta po prenehanju mandata, ki ga prejmejo z izvolitvijo v odbor.
Doseženi sporazum predvideva sestavo centralne paritetične komisije in pariletičnih komisij v poedt-nlh podjetjih in tovarnah. Te komisije imajo nalogo, da pripravijo ln vodijo ves potek volitev. Za centralno paritetično komisijo so Enotni sindikati imenovali tov. Ado Slavca in Alcea Lucchesi. Pred obstoječe tovarniške odbore se na temelju sporazuma postavlja nujna naloga, da preidejo na konkretno udejstvitev zavzetih sklepov, predvsem pa, da upoznajo v podrobnostih vse delavstvo s podpisanim sporazumom in pripravami za bodoče volitve tvorniških odborov.
Podpisani sporazum ln tvorniški odbori, ki bodo izšli iz teh volitev,
Poziv Tajništva OF
Ne nasedajte
Babičevi provokaciji!
Babičeva nacionalistična skupina še vedno zlorablja ime slavne Osvobodilne fronte, da bi preslepila slovenske demokra-
predstavljajo nesporno važno pridobitev na sindikalnem polju in so obenem korak naprej v konkretnem Izvajanju sindikalne enotnosti. Važnost tega sporazuma pa je tudi v tem, da je bil dosežen ravno v trenutku, ko postavljajo sindikati vrsto upravičenih sindikalnih zahtev, da se vsaj deloma izboljša nizki življenjski standard delovnega ljudstva.
Seveda se je pri tem problemu oglasil tudi «Primorski», ki skuša na dolgo in široko prepričevati tržaško delovno ljudstvo, da je doseženi sporazum «v škodo» delavskega razreda. Pri tem se kot običajno poslužuje svojih starih in izrabljenih fraz o «kompromisu», «likvida-torstvu», itd. Niti z besedo pa ni omenil sedanjega razvoja ofenzive kapitalistov in nujne potrebe enotne sindikalne borbe. Zelja Babiču in njegovih pajdašev je, da bi sedanje sindikalno stanje trajalo v nedogled, kar bi seveda šlo v izključno korist delodajalcev. Na Kongresu E.S. so delavci sami pokazali kdo so v resnici «likvidatorji» in so nq trockistične provokacije, delegacije iz cone B in pismo izdajalca Bortola Petronio, dali svoj jasen in končni odgovor, ki postavlja vse te «sindikalne revolucijo-nurje» v pravo luč izdajalcev delavskega razreda.
tióne množice, jih odcepila od protiimperialist .čne fronte in jih zavedla v novo slovensko nacionalistično stranko, ki jo Je ustanovila po svoji izključitvi iz demokratičnih organizacij.
Da bi tudi na zunaj povdarila razkol, ki ga skuša povzročiti, je začela Izdajat;' izkaznice pod imenom OF. To je ponovna težka provokacija, ki jo je zagrešila Babičeva nacionalistična skupina, da bi razbila SIAU ln enotno protiimperialisti'mo fronto v korist imperializmu.
Zato Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO poziva
vse slovensko prebivalstvo, nai ne naseda tej Babičevi provokaciji in naj odločno zavrne vsako izkaznico, ki je viden izraz izdajstva načel OF ta slovansko italijanskega bratstva
Smrt fašizmu - Svoboda narodu!
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO
A S 1Ž Z PREJELA PISMO M D Z Z
Naša težka borba je poznana v svetu
"Pravilno je, da obveščate javnost o aretacijah v Jugoslaviji,, pravi pismo, ki ga je podpisala generalna sekretarka MDŽZ, Couturier
Objavljamo pismo, ki ga je prejela Antifašistična slovansko-itall-janska ženska zveza od Mednarod. ne demokratične ženske zveze:
Drage prijateljic*.
prejele smo Vale plimo z dne 22. novembra 1948, v katerem ste nam sporočile smrt Romee Bersa, ki Je bila že meseca oktobra Internirana v Bosno. Pravilno Je, d* obveščate Javnost o aretacijah v Jugoslaviji motkih In žena. ki so se vse svoje življenje borili proti iastzmu In Imperializmu In ki so pokazali svojo predanost Demokraciji ln Miru.
Pred časom nas je obiskala tu v Parizu g. Laura VVeiss, ki nam Je potrdila Informacije, ki ste nam Jih že dale v Budimpešti In ki se tičejo neke pole, ki Je krožila po Vašem ozemlju, da bi, izkoriščajoč dobro vero le-na, dobila podpise za nek takozvanl mtr.
Z željami za uspeh v Vašem dgtu Vam pošiljamo, drage prijateljice, naše prisrčne pozdrave.
Marte-Claude Vaillant-Couturler generalna tajnica
silno katastrofo za nacionalistično skupino. Eksemplarična kazen je pred vso javnostjo pokazala, da je prišlo do velike spremembe v primeri s prejšnjimi procesi. Denun-ciant, špijon imperializma je nor. Prej so bili to samo fašistični izmečki iz tabora italijanske in belogardistične reakcije, sedaj se jim je pridružil še nacionalistični, troc. kistični pajdaš it Babičeve skupine, ki se prav ob tej priliki izkaže, kot odkriti hlapec imperializma, ki ji tudi po svojih močeh pomaga.
Proces predstavlja pravo razkrinkanje nacionalistične skupine pred demokratično javnostjo in Primorski Dnevnik nam s svojim pisanjem o tem le še pomaga, ker je jasno v kaki zagredi se nagaja. Tukaj so ostali popolnoma brez vseh argumentov.
Višek vse nesramnosti, pa predstavlja poziv na enotnost, ker taka enotnost kot jo hoče Primorski in nacionalistična skupina pomeni dejansko enotnost demokratov e denuncianti in špijoni.
Eksemplarična kazen bi naj bila ustrahovalni vzgled». Toda tudi to upanje st je obrnilo j>roti imperialistom in njihovim hlapcem. Demokratične množice in njihove organizacije so potegnile iz sodbe dragocene zaključke za nadaijno borbo. Vsi so še bolj jasno videli sovražnika in njegove hlapce in njihove metode. Demokratične množi. ce so z navdušenjem odgovorile m poziv ZAM za nabiralno akcijo za obsojene tovariše. A mladinci semi so poslali pismo, ki jasno kaže. tla se je njihov borbeni duh dvignil in da so še bolj kot prej pripravljeni za borbo proti brezdušnemu nasilju in krivicam imperializma in njegovim trockističnim hlapcem.
Mislimo, da za nevtralizacijo de-zorjentacije javnega mnenja, ki bi |o želela povzročiti omenjena pola, morate delati za zmago resnice s pospeševanjem delovanja In s pomnožltvijo zvez z ženskimi množicami Trsta. Popularizacija resolucije II. krongresa In udejstvitev na kongresu sprejetih sklepov Vam bosta pomagali pri izvrševanju teh nalog.
Pismo, ki ga je prejela ASIZZ je najboljši dokaz, da je naša borba «lo poznane v svetu. In ne samo to. To pismo nam tudi dokazu, je, da vse demokratične množice in vse demokratične organizacije v svetu poznajo naše itežave. naše uspehe in našo odločno voljo, da se borimo proti imperializmu in njegovim hlapcem. Mednarodna demokratična fronta, ki smo ji ostali zvesti, je z nami, nas podpira v naši borbi, nas spoštuje in nam je hvaležna.
Da nismo osamljeni v svetu, da uživamo zaupanje v vsakem kotičku sveta, kjer se danes bije borba za mir in demokracijo, nam je tudi v dokaz velika pozornost, s katero spremljajo naše najvažnejše korake najvišji organi mednarodnih demokratičnih organizacij. Pred časom je bila v Parizu na OZN z našo delegacijo tovarišica Laura Wriss, članica glavnega sveta MD 2Z, in so jo vodilne funkcionarke te organizacije sprejele z navdušenjem, Vprašale so jo o naši borbi m o našem ljudstvu.
Lcnjersko prebivalstvo ji p< «laici anglo-ameriški vojaški zprw’i sle dečo resolucijo, da protestira proti obsodb devetih mladincev:
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI Ang!o-*meriško sodišče Je z nn!"rč-Jo krutostjo obsodilo * slovenskih lu Italijanskih tovarišev,
To sodišče se ni vprašalo, kdo šo provokatorji, marveč je zanj glavno, da obsodi demokrate, protitmperialt-ste, Internaclonaltste. Pravi vzrok te ostre kazni proti našim tovarišem pa Je Babičeva provokacija prt nas v Lonjerju.
Zato v Imenu lonjerskega prebivalstva energično protestiramo In zahtevamo, da se proces prekliče in da se izpustijo nepravično ob sojeni
tovariši.
(sledijo podpisi)
Izvršni odbor ZAM je poslal vsem demokratičnim mladinskim organizacijam ter MZDM memorandum, v katerem razjasnuje vzroke lonjerskega procesa. Tako bo svetovna Javnost obveščena o krivični obsodbi In o denunciantstvu Babičevih nacionalistov.
Istočasno ZAM vabi vse demokratične množice na solidarnost z obsojenimi mladinci.

Jugoslovanska nacionalistična skupina, ki danes vodi Jugoslavijo, je z govori svojih največjih eksponentov na razpravi o predlogu splošno-državnega proračuna za leto 1949 opustila vsako sve: oh-linstvo, ki smo ga bili od njene strani navajeni v teh prvih mesecih po objavi resolucije Informacijskega urada, in je javno in nesramno nastopila proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Dotakniti se moramo Titovega govora, ki ga je imel 27. decembra p.l. v jugoslovanski skupščini Tito se je v svojem «razglabljanju» dotaknil skoraj izključno vprašanja, ki je v zvezi z objavo resolucije I. U. in z dogodki, ki so ji sledili Lahko rečemo, da je tri četrtine svojega govora posvetil državam ljudske de-
monarclje in čeprav zamolči-njeno ime. Sovjetski zvezi
Tito se že v svojem uvodu spušča v razne «ugotovitve», kakor n.pr- «trčili smo tudi na nepričakovane težave od zunaj, ki so nam Jih delali z vseh strani, da bi nam onemogočili uresničenje našega petletnega plana, da bi nam preprečili graditev socializma v naši državi.. te ovire izvirajo še od prej (pred resolucijo IU> op. ur.), posebno pa so se zaostrile v zadnjih mesecih in zavzele takšen obseg, da že dobivajo sovražni značaj «8°* vražni» pravim zato, ker so sedaj razne izmišljotine ln klevete podprli še s konkretnim gospodarskim pritiskom, ker grobo kršijo razne pogodbe ln prevzete obveznosti nekatere zavezniške in prijateljske države.»
Se nadalje: «Takšna praksa dosedaj ni bila v navadi ni-
Protisovjetizem Titove klike
ti med kapitalističnimi državami, to je, takšna praksa dosedaj ni bila običajna v mednarodnih odnosih na splošno». Toda to mu ni zadosti, ker brezobzirno nadaljuje: «Da to ni zaradi tega ali onega našega voditelja v državi, je danes popolnoma jasno- Da to ni zaradi nekakšnega našega ideološkega odklona, tudi to je že danes jasno. Da to ni zaradi domnevnega našega odklona v kapitalistični tabor -tudi to je popolnoma jasno, pa naj se mednarodna reakcija še tako trudi - pa čeprav bi celo tudi NEKATERI KOMUNISTIČNI VODITELJI ŽELELI. DA BI SE URESNIČILO».
Torej po Titovem mnenju, naj bi Sovjetska Zveza, prva država socializma, država, ki danes gradi, kljub vsem vojnim grožnjam, komunizem, skušala na vsak način «preprečiti uresničenje petletnega plana... in graditev socializma» v Jugoslaviji. Naj bi torej Sovjetska Zveza z državami ljudske demokracije delala Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom «težave ln ovire..., ki že dobivajo sovražni značaj». Toda višek protiso-vjetizma v Titovem govoru je ravno stavek, ki pravi da «taksna praksa ni bila v navadi niti med kapitalističnimi državami». S temi besedami Tito obtožuje Sovjetsko Zvezo in države ljudske demokracije postopka- ki je hujši od kapitalističnega-
«Sovjetska Zv.za in države ljudske demokracije ne samo se bore proti izgradnji socia lizma v Jugoslaviji, marveč so v svojem bistvu hujše kot kapitalistične države, to je hujše kot imperialistične države». Tako hoče torej Tito prikazati prvo deželo socializma. kjer je delavski razred na oblasti že 31 let.
Toda ne samo to. Tito prikazuje v svojem govoru «nekatere,» komunistične voditelje v neki posebni luči. On si prizadeva dokazevati, da si ti «nekateri» komunistični voditelji Selijo, da bi se Jugoslavija vrgla v objem kapitalističnemu taboru in prikrito natolcuje, da se je sprovedla «gonja proti Jugoslaviji» ravno zaradi tuga, da bi se «onemogočila» graditev socializma v Jugoslaviji in da bi se jo pahnilo v naročje imperializma-
Take «ugotovitve» in valitev krivde za sedatile stanje v Jugoslaviji na ramena Sovjetske Zveze in držav ljudske demokracije, naj bi torej pripravljale nadaljnjo pot Titove nacionalistične skupine k odkritemu proimperialistič-nemu nastopu.
Ampak pojdimo dalje s citati iz Titovega govora, da si bodo naši čitalcl na jasnem, kako se «poučuje» javnost v Jugoslaviji> kako se odkrito napada mednarodno demokratično fronto, ki ji nate-ljuje Sovjetska Zveza.
«Gonja.. - pravi Tito - zadeva našo državo v celoti to
nam povzroča veliko škodo, ne samo v moralnem, temveč tudi v materialnem pcgledu»; «...toda danes je to že prišlo tako daleč, da moramo o tem povedati nekaj več...».
Za Tita je torej «klevetniška kampanja» proti njemu in njegovim zvestim sodelavcem prišla «tako daleč», da mora povedati nekaj o «pravih vzrokih» vsega tega. Nekaj pa je že povedal, ko je namignil, da hočejo Sovjetska Zveza in države ljudske demokracije «onemog oliti» izgradnjo socializma v Jugoslaviji in da si «nekateri» komunistični voditelji želijo kapitalistično Jugoslavijo.
Za njega pa vse to ni dovolj-On pravi: «Videli boste v čem je nas greh, videli boste, da je stvar v tem, da hočemo zgraditi socializem čimprej ta da ga gradimo... Stvar je v tem, da naša država noče biti še nadalje vir surovin za tiste države, v katerih ie že močna Industrija ta da bi ud njih za drag denar kuonvala Industrijske proizvode, kot delajo to danes in kot so de lali včasih v preteklosti, nasi narodi pa bi ostali še nadalje revni m zaostali, na nizki življenjski ln kulturni ste pnji, se nadalje ubijali ta mučili, kakor bi znali ta vedeli da bi jih potem še naprej nazlvall NEKULTURNE IN ZAOSTALE BALKANCE.»
Ce dobro preučimo ta citat.
se lahko prepričamo, kako daleč so že prišli jugoslovanski voditelji s svojim nacionalizmom, s svojim protisovjetiz-mom, s svojo gonjo proti državam ljudske demokracije. V prvem trenutku. ko preberemo ta odstavek, si lahko mislimo, da Tito govori o kapitalisti'-nih deželah, o imperialistih, ki hočejo zasužnjiti Jugoslavijo- Ce pa povežemo ves ta odstavek z vsemi drugimi odstavki in prav posebno pa s stavkom, ki nam pravi, da «moramo o tem povedati nekaj več...», vidimo, da se vse to tile «povzročiteljev gonje», t.j- Sovjetske Zveze in držav ljudske demokracije
Ta odstavek odkrito obtožuje imperializma Sovjetsko Zvezo in države ljudske demokracije, ker samo imperialistične velesile imajo kolonialne in polkolonlalne države za črpanje «surovin». Imperialistične države so tiste, ki mozgajo iz podloženih dežel vse kar je mogoče in puste narode teh držav v zaostalosti in revščini. Iz tega sledi- da Tito obtožuje Sovjetsko Zvezo, ki je v resnici država «že močne industrije», da hoče zasužnjiti Jugoslavijo in tako povzročiti statičnost jugoslovanskih narodov na predvojni življenjski in kulturni stopnji Sovjetska Zveza naj bi torij naziva-la jugoslovanske nar .de «nekulturne in zaostale Balkance».
Vse to se zdi pi-.metnemu
človeku tragična šala. Potrebno pa ie. da se dotaknemo >e nekega Titovega odstavka. Po ostavku, ki smo ga zgoraj navedli, Tito nadaljuje:	«Ne,
dokler bo obstojala kapitall, stična oblika trgovine odnosno izmenjava raznih dobrin tudi med socialističnimi državami, v kateri vsak gleda, da čim draže proda in čim ceneje kupi, tako dolgo nima nihče pravice od nikogar zahtevati, da ne stori vsega, da bi maksimalno izkoristil svoje lastne zmožnosti ln bi zboljšal življenjsko raven tako zaostalim državam, kot je bila n.pr. naša država kljub takšnemu rudniškemu ta drugemu bogat-stvu, kot ga ima»
Mislimo, da ta odstavek ne potrebuje komentarja. Po Titovem mnenju je Sovjetska Zveza nie manj in nič več kot vsakdanja kapitalistična država, ki pazi v tngovini z ljudskimi državami in z državami, ki grade socializem, da «čim draže proda in čim ceneje kupi». Naj bi iz tega sledilo če prisluškujemo Titu, da v Sovjetski Zvezi ni socializma in da v državah ljudske demokracije se ne gradi socializem, marveč da se gradi pravi in edini socializem v Jugoslaviji pod Titovim vodstvom, brez pomoči Sovjetske Zveze, kljub Sovjetski Zvezi Ln proti Sovjetski Zvezi, kar poslavlja tudi Veljko Vlahovič v enem izmed svojih «učenih» člankih takoj po resoluciji IU,
Da podkrepi te svoje izjave. Tito pravi se nadalje: «Iz njihovih izjav logično izhaja, da bi morali še nadalje sejati naša polja — in to na zelo primitiven način — to se še nadalie bavlti samo s pridobivanjem surovin za Industrijo prijateljskih držav, ki imajo močno industrijo. Nekateri teh domnevnih marksističnih modrijanov podkrepljujejo celo to svoje mnenje s citati Jz mark slzma-lenlnlzma».
Po vsem tem se Tito spušča v obširno analizo trgovinskih pogodb držav ljudske demokracije s kapitalističnimi državami in navaja take številke. da si vsak naivnež takoj misli: «Niso jugoslovanski voditelji tisti, ki ženejo v naročje imperializma Jugoslavijo, mar več so Gottioald, Rakoši, Bie rut, Dimitrov- Groza, Hod-ža, ki ženejo z naglimi koraki CSR, Madžarsko, itd. » objem ameriškim imperialistom Tito je nalašč na dolgo in široko govoril o tem. da b: zakril svoje pogodbe, ki jih pozdravljajo z velikanskim veseljem in navdušenjem vs reakcionarni listi sveta in vsi reakcionarni politiki v impe-rialističnih in kapitalističnih državah.
Tako so začele govoriti vodilne osebnosti v Jugoslaviji po šestih mesecih od objave resolucije IU. Bližnja prihod-njost nam bo prinesla še druge take govore■ In ti bodo &e jasnejši in zgovornejši. Toda Istočasno bodo Se jasnejše in zgovornejše akcije jugoslovanskih zdravih sil in jugoslovanskih narodov proti izdajalski in protisovjetski kliki Tita, Kardelja, Rankoviča in Dji-lasa.


Babičeva
«enotnost»
Z novim letom se je ponovno žarela v «Primorskem dnevniku» kampanja za «enotnost».
Sam Babič nam v novoletni številki prinaša nekako «bilanco» stareoa leta. Najprej pokaže borbo in uspehe demokratičnih in protiim-perialističnih sil, na čelu z ZSSR, proti silam reakcije in imperializma. Vse je pozitivno in krasno v demokratičnem taboru le resolucija I. U. je za Babiča «dogodek, ki samo v ogromni meri škoduje delavskemu gibanju in koristi reakciji in imperializmu».
Vse delo demokratičnega bloka je za Babiča pošteno, demokratično, proiiimperialistično, (c- Resolucija je primer laži, klevet, dejanje, ki koristi imperializmu. V tem pogledu smatra kot potrebno borbo za «resnico in pravico», a mi moramo ugotoviti, da dobiva v tej borbi «nepristransko» materialno in moralno pomoč imperialističnega tabora.
V drugem delu svojega članka pa napravi Babič prav tako «bilanco» za STO. Ravno tako obravnava najprej proti imperialistično borbo in potem trči ravnotako ob tisti
Demokratični
Slovenci !
Čitajte, širite svoje glasilo
DELO
Plot, preko katerega ne more, t. j■ ob resolucijo I. U.
Ravno tako kot so v svetovnem merilu napravile vse Komunistične partije «reakcionarno» dejanje s svojo podporo resoluciji I. U., prav isto so napravile demokratične sile in K. P. STO, s tem, da so podprle stališče svetovnega demokratičnega gibanja in da so podvzele odločno borbo proti razbijačem. Babič ugotavlja celo, da je prav ta resolucija l. U. dala tržaškemu de. mokratičnemu taboru «moč in orožje». Važno je to njihovo priznanje, da je demokratično gibanje na STO delalo popolnoma v skladu z ZSSR in svetovnim demokratičnim gibanjem.
Babič ugotavlja: «Težak je zločin, ki ga je Vidaii izvršil nad delavskim demokratičnim gibanjem Trsta, in tembolj žalostno je dejstvo, da ga je izvršil s pomočjo organa kot je Informbiro...».
Torej svetovno demokratično gibanje je pomočnik «zločinskega» dela in je torti#, po besedah tiaoiea-gločinsio.
A njegovo? plUanje je še važnejše, ker nam pove, da smo mi, demokratične organizacije, v sklopu svetovnega demokratičnega bloka, medtem ko on in vsa njegova nacionalistična skupina ter njeni gospodarji v Beogradu niso več del le demokratične fronte.
V svojem članku omenja tudi lonjerske dogodke, sodno razp.avu in obsodbo, in iz tega zaključuje, da je potrebna «enotnost vseh demokratičnih sil».
Proti enotnosti vseh demokratičnih sil ne moremo biti!
Lonjer in obsodba pa sta dragocen nauk, da je treba še doslednejše kot dosedaj izločiti vse denunciarne in vohune Babičeve nacionalistične skupine, ki so se izkazali pyrav na tej sodni razpravi. Demokrati nočejo in ne morejo imeti nobene enotnosti z vohuni, denuncianti, agenti UDBe ali drugimi terorističnimi elementi in tudi ne z razbijači demokratičnih organizacij. Nemogoča je tudi vsaka enotnost s tistimi, ki jim dajejo vso moralno ali drugačno podporo, ker dokler podpirajo tisto skupino špi-jonov in teroristov, ki je danes na vodstvu trockističnih skupin, predstavljajo le agente teh razbijačev, ki se poskušajo vriniti v naše demokratične organizacije, da bi nam vnesli razdor in linijo, ki jo sprejema Babič od Rankoviča.
Enotnost je možna le na osnovi dosledne protiimperialistične borbe v sklopu demokratičnega tabora in ne na osnovi klevet proti demokratičnim silam, kot predlaga Babič v poslednjem članku. Enotnost hočemo na osnovi borbe proti denun-ciantom in vohunom, teroristom itd., enotnost proti vsem hlapcem imperializma, t. j. proti imperializmu.
Babič nam pa daje tudi odgovor zakaj je za enotnost s tistimi, ki so bit za njega « Vidaii jevi škva. dr isti, izdajalci in izmečki slovenskega naroda, razbijači, nacionalistične delavske množice, itd.».
On pravi: «Edino na te; osnovi bomo lahko v bodočem letu 1949 izšli iz sedanjih težav in slabosti in zavzeli prejšnje položaje... Edino tako bomo služili interesom svetovnega demokratičnega gibanja in predstavljali pri nas del lega gibanja...».
To je dragoceno priznanje, ker nam pove, da je nacionalistična skupina v «težavah in slabostih», da torej nima množic za seboj in da se le med tistimi, ki jih je zavedla, maje zaupanje v njo. Pove nam pa tudi, da bi se radi ponovno pritihotapiti v svetovni demokrat čni tabor, ki ga pri nas predstavljajo demokratične organizacije; Partija, SlAU. OF itd.,
Mi jim za nove leto lahko povemo, da bo za vohune in denunciente in razbijače vedno težje. Za te ljudi ni več nobene poti nazaj v demokratični tabor. Tisti jsošteni demokrati, ki so jih zavedle trockistične klevete in laži, pa se vedno lahko vrnejo v na! tabor, ki je tabor svetovnega demokratičnega bloka, seveda le na osnovi borbe proti imperializmu in vsem njegovim hlapcem, vključno vohunom trockističnega tabora.
DELO V MESTU IM MA VASI
UREDNIKOM IN SODELAVCEM STAREGA «DELA»			KULTURA i
Pertotu Rovanu Starcu - SLAVA !
Leta 1922 je «Delo» objavilo sledeči članek ob zverinskem uboju svojega sodelavca:
KARLO STARC
Ko sta šla v petek zjutraj dva čuvaja po električni progi Tržič-Trst, sta našla pri nekem drogu na konto-veljski gmajni mrtvo truplo. Truplo Je kazalo mnogo črnih ran, kakor povzročenih po strelih ln po udarcih: na obrazu, glavi in na prsih. Videti je bilo zelo zmučeno.
Na Proseku in na Kontovelju so že od večera prej pogrešali našega sodru-ga Karla Starca. Iskali so ga povsod, a zaman. Tu se raznese po obeh vaseh vest, da so našli na gmajni mrtvo truplo. Vseh Je navdala temna slutnja. — Kmalu se je zvedelo kruto resnico: Najdeno truplo je ono pogrešanega Karla Starca.
Na lice mesta pozvane oblasti z zdravnikom so konstatirale, da je bila smrt našega sodruga «povzročena po električnem toku». Truplo Je bilo prenešeno v mrtvašnico na Opčine; odtod pozneje na Prosek.
Drugi dan so poročali meščanski časopisi, da se Je našlo na električni progi blizu Tržiča (!) mrtvo truplo. Smrt da je bila povzročena po električnem toku. Zdi se, da Je to neki čevljar, znani komunist s Proseka. Pri njem najdeni dokumenti ga izdajajo, da je stal v zvezi s Sovjetsko Rusijo .odkoder je dobival tudi denar. — Dan potem, v nedeljo so ti časopisi popravljali in trdili, da tu gre za navadno zločinstvo. Vsi dokazi govore za to, da je bil pokojni umorjen daleč ven iz vasi v svrho ropa, tako trdovratno zatrjujejo tudi va-ščanje. Po teh vesteh in oni, ki jo je prinesel «Lavoratore», prisiljene, so oblasti odredile preiskavo. Truplo, ki je bilo zjutraj ob 9. pokopano, je bilo popoldne zopet izkopano. Te višje oblasti so potrdile seveda le-to, kar So konstatirale nižje oblasti.
Medtem postaja vedno bolj jasno, da je pokojni Starc, potem ko se je četrtek zvečer poslovil od svojih tovarišev, postal žrtev zločincev, ki so ga zvabili v noči ven iz vasi, da izvršijo svoj dobro premišljeni in dolgo gojeni naklep, ker niso ga mogli po dnevu.
S. Starc zapušča ženo z enim otro-
kom. Komunisti, ki se bodo še na primeren način oddolžili svojemu sodrugu, ko tega pri pogrebu niso mogli, izrekajo prizadeti družini svoje sožalje.
Kaj je bil proletariatu sodr. Karlo Starc?
Mlad, inteligenten (posebno nagnjenje je kazal za slikanje) In discipliniran sodrug. Bil je izvrsten agitator, proti nasprotnikom proletariata Je nastopal ostro in brezobzirno. S. Starc je bil tudi priden dopisnik «Dela». Delavsko pismo v zadnji številki o ju-gofašizmu je njegovo. V današnji številki, Je na več mestih odraz njegove delavnosti. Njegovo je zopet delavsko pismo posvečeno narodnjakom, on Je napisal dopis s Proseka; v Tajnem skladu čitamo vnovič — kolikokrat že — njegovo ime. — Za nedeljo — dan svojega pogreba — je imel v progra-
mu propagandni izlet V Sežano.
S. Starc Je bil jake narave- Vedno mu je bilo premalo znanja, vedno premalo gibanja, malo akcije. Hotel je naprej, naprej, kakor hudournik. Ko je bilo govora o Allaglču, je vedno rekel: «Da bi tl vedel, koliko si Jih želi umreti enake smrti!».
Čakal ni dolgo. Umrl je enake smrti.
Slava njegovemu spominu.
Naš spomin velja tovarišema Pertotu, glavnemu uredniku -tarega «Dela», Rovanu, uredniku, ki sta se med besnenjem fašistične vihre vedno trudila, da bi naš časopis stal na braniku delovskin in kmečkih, narodnih, kulturnih in jezikovnih pravic.
Slava t narišem Fe'totu, Rovanu in Starcu'
KARLO STARC
POT KI JE SRAMOTA ZA DANAŠNJE ČASE
Namesto strateških objektov
naj se da primerno cesto Medji vasi!
C Ponoven dokaz skrajne brezbrižnosti. ki jo ima občinski svet za okoliške vasi, najdemo, če si od blizu ogledamo cesto, ki pelje v Medjovas. Stanje te ceste je že tako zanemarjeno, da je cesta po-dobnejša gorski stezi za divje gamse kot pa prometni žili, ki ima služiti ljudem in prevoznim sredstvom.
Ta pot se posebno odlikuje po globokih brazdah, povzročenih po tankih, neštetih luknjah, kupih gramoza in visokem blatu, v katerem morajo gaziti pežči. Za vaščane, ki morajo dnevno na delo v oddaljeni Tržič in Trst in se poslužujejo kolesa, predstavlja tako stanje še posebno nevarnost.
Tako stanje, ki nikakor ne sme še nadalje trajati, ni v ponos občinskim svetovalcem, kateri imajo nalogo, da skrbijo za vse
prebivalstvo na plošno in logično tudi za vso okolico. Tudi če je Medjavas stranska in mala vasica, ki šteje približno 150 prebivalcev, pri tem problem popolnoma nič ne menja na važnosti. Prebivalci te vasice plačujejo davke kot vsi drugi in imajo zaradi tega tudi iste. pravice. Vsekakor pa ne bi popravilo te ceste zahtevalo velik’,h kapitelov. Ce so za gradnjo strateških cest na razpolago milijoni lir, naj se tudi za popravilo te ceste odgovorni organi čimprej pobrigajo. .
VELIK USPEH
Otroške božičnice
Mnogo bi lahko napisali o Otroški božičnici leta 1948 in o njenem velikem uspehu. Toda vse bi bilo premalo v primeru s trudom, ki so
ga imele naše požrtvovalne žene in z veseljem, s katerim so otroci obdarili svoje starejše sestre ali mamice, ki so jim pripravile toliko presenečenj.
Povdarlti moramo veliko delo A-SIZZ in solidarnostl ki so jo. izkazale i;se drge demokratične organizacije in vse prebivalstvo. Nad 14 tisoč slovenskih in italijanskih otrok je bilo obdarjenih. Na stotine malih pionirčkov je sodelovalo pri prireditvah, ki so bile organizirane od AS1ZZ.
Nad 3.000 igrač so izdelali tržaški delavci, mladinci tn žene, ki so pa obenem tedelate na stotine oblek, nogavic, volnenega perila, na.
To co dejstva, ki zapirajo usta vsemt ki bi radi zmanjšali preko svojih «nadobudnih» listov pomen tega velikega uspeha ASIŽZ in demokratičnega ljudstva.
«Moj tržaški naslov»
V decembru je izšla v «Gregoči-čevi založbi» knjiga Borisa Pahorja: «Moj tržaški naslov».
Boris Pahor je mlad slovenski tržaški pisatelj, ki je začel svojo literarno pot pred zadnjo svetovno vojno in sicer v reviji «Dejanje». Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla. Spoznal in okusil je Afriko, Nazioeiler. Dachau, pozneje se je zdravil v Franciji ter se vrnil v Trst v času, ko so tu «veliki» politiki določali mejo našemu ozemlju. Vrnil se je in bridko občutil krivico, stisnil zobe ter stopil v vrsto našega ljudstva, s katerim je rasel in trpel in upal, da pride nekoč tudi za to ljudstvo «velika nedelja».
Knjiga vsebuje črtice, ki osvetljujejo pisateljevo trnjevo pot po internacijah v Nemčii, njegovo veliko trpljene in čustvovanje iz tega časa, a skozi vse se vije pisateljeva velika ljubezen do rodnega Trsta in do morja. Polagoma prehaja tudi v razumevanje trpečega tržaškega delavca, tržaškega proletarca, ki nosi na svojih plečih bodočnost svojega ljudstva. Zal ne posveča Boris Pahor še prevelike pažnje temu perečemu vprašanju, toda nekateri novejši izlivi že kažejo, da bo pisatelj v te J smeri iskal svojo pravo smer ter tu našel svoj jTravi izraz.
Nekatere črtice dosezaji še prav znatno umetniško višino, med temi menda najbolj «Naslov na žaganim». Brez škode pa bi katera črtica iz te zbirke lahko izostala npr. «Filmsko platno», ki je kljub lepemu sižeju najbolj neobčutena. Pogrešamo pa v zbirki nekaj že objavljenih črtic, ki spadajo med najboljša Pahorjeva dela, nprr. «Na branu».
Boris Pahor je razgleden pisatelj, poln hotenja in čustev, ki pa so neptrestano prepletena z obdajajočo jih stvarnostjo, kakor tudi s svetom predstav, kar nikakor ni v škodo njegovim stvaritvam. Vse
Za poživitev prosvetnih drušiav \Gmdnja nove costo Trst,-Sosljcin je povzročila ogromno škodo
Mal «ge f j nilske pr u s vele S.I.C.E.L.P. NOČE IZPLAČATI
obljubljene vsote lonjerskim kmetom
te dobre lastnosti mladega, talentiranega pisatelja, vskladene z resno voljo prodiranja v čustveni svet našega tržaškega delovnega ljudstva, nam daje nade, da bomo ime. U v Borisu Pahorju pravega glasnika tržaškega proletariata, ter bo kljub sirenskim klicam z desne ostal zvest sam sebi in ljudstvu in ne bo krenil na stranpotje.
J...
SOVJETSKI FILM
«Človek s petimi obrazi»
Zopet smo imeli priliko občudovati sovjetsko filmsko umetnost, v delu: «Človek s petimi obrazi», ki nas je piopolnoma prevzelo in prepričalo. Bilo je igralsko režijsko in muzikalno na res visoki stopmji.
Delo je zajeto iz domovinske voj. ne na Poljskem ter opeva junaštvo «Kolosovskega», ki si je nadel
ime svojega prijatelja, slikarja Ktll losovskega, kateri se je iz obuj ob prihodu Nemcev sam ustrelil. )
Vedno znova nas ruski filmi prepričajo, da treba sobodni film gledati z drugimi očmi, kot pa jih je bila vajena gledati predvojni kinopublika: treba je v njih iskat in najti resnico in stvarnost, lepoto in pravico, človečanske ideje i> napredek. Res je, da si včasih po želiš tudi lažjih del, vendar ni trt ba da so ti filmi izdelani po st« rem kroju «zabave in razvedrila!,; temveč morajo vsebovati napredne ideje resnice in pravice, kar M tudi, vsaj večji del, tudi naše ki-, nopublifce, hvaležno in z razume| Vanjem sprejela.
Kajti, le če bo film služil ki sredstvo umetniške in vsestranski vzgoje ter črpal snovi in delovni sile iz ljudstva, kot dela to ruski film, bo lahko tudi last ljudstva-Saj je celo Stalin zapisal v pozdra. vu delavcem sovjetskega filmo: Film v rokah sovjetske oblasti predstavlja ogromno in neprecenljivo silo. Ker ima velik duhovni vpljiv na množice, pomaga film delavskemu razredu in njegovi Pan tiji, da vzgaja v duhu socializme, da organizira množice za borbo z», socializem, da dviga njihovo kultu-\ ro in politično borbeno sposobnost».
J...
ot
H
Po popolnem porazu v vsi-h političnih organizacijah so se Habičevi nacionalisti lotili prosvetnih društev in ustanov. Hoteli so na ta način priti med demokratične Slovence, da bi jih pod krinko ljudske prosvete prepojili s svojim nacionalizmom ter jih končno odtrgali od enotne protiimperialistične fronte.
Prt tem «kulturnem» delovanju niso izbirali sredstev. Z grožnjami, lažmi in gospodarskim pritiskom so odtegnili iz prosvetnih društev precejšnje število prosvetnih delavcev ponekod tudi znaten del članov.
Prosvetno delo v marsikaterem društvu je zato začasno pojenjalo ali celo popolnoma zastalo. Prosvetni aktivisti, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu, so marsijedaj že začeli obupovati na razvalinah, ki so jih povzročili v svojem razdiralnem besu ti «kulturniki».
Toda slovensko ljudstvo ni klonilo. Samo se je lotilo prosvetnega dela ne glede na to koliko intelektualcev mu je še ostalo ob strani. Zaradi pomanjkanja režiserjev, pevovodij in predavateljev je to delovanje še zelo skromno. Ima pa eno prednost, da poteka v najlepši slogi ob sodelovanju velikega števila delovnih ljudi.
Da bi odpomogli velikim potrebam prosvetnih društev so se 11. decembra zbrali oni slovenski pro. svetni delavci, ki nočejo, da postane ljudska prosveta sredstvo po-
litičnih skupin. Iz svoje srede so si izbrali Pripravljalni odbor ljudske prosvete, kateremu so poverili vso skrb za razvoj ljudske pro- ‘ svete.
Velike so naloge tega Priprav-ljanega 'odbora in zmogel jih bo le. če bo užival zaupanje in vso pomoč demokratičnih Slovencev.
Predvsem bo treba razširiti in utrditi osnovne cilje prosvetnega delovanja — prosvetna društva. Marsikatero društvo je v tem pogledu napravilo že mnogo; druga društva pa to važno delo še čaka. Tisoči in tisoči demokratičnih Slovencev še do danes niso povezani v prosvetnem društvu.
Cimprej je treba urediti knjižni, co in čitalnico in organizirati iz-sposojanje knjig; tudi sten-čas, ki je obraz vsakega društva mora izhajati vsaj enkrat mesečno. Zbrati je treba vse člane, ki imajo ve. seljo do odrske umetnosti in začeti z vajami lažjih iger -n recitacijami.
Vse pevce jn pevke naj društva skličejo in po možnosti sami začnejo "z vajami. Pripravljalni odbor bo vsem društvom priskočil na pomoč bodisi pri organizaciji kot tudi v dramatiki, glasbi in s predavanj).
Ni lahka naša pot k ponovni iz. gradnji ljudske prosvete. Z zaupa- ------ --------,
njem v lastne moči in s skupnim ! ski škodi, povzročeni 39 kmetoval-delom vseh demokratičnih Sloven- cem iz Lonjerja in Katjnare. Vse
Dela za gradnjo nove ceste Trst — Trbiž, je med drugimi podjetji, prevzelo in izvršilo tudi gradbeno podjetje S.I.C.E.L.P.. Pri tehnični izvedbi svojega dela se to podjetje ni niti najmanj oziralo na interese kmetovalcev, ki imajo svoja zemljišča v bližini novo grajene ceste. Za razstreljevanje skalnatega tere. na so uporabljali premočne mine in so na ta način brez vsake potrebe uničili mnogo trt in sadnih dreves. Uničili so s tem dolgoletni trud in napore našega revnega in od vojne že toliko prizadetega okoliškega kmeta. Tako početje nam samo po sebi prikazuje vso brezbrižnost in nerazumevanje do koristi kmetovalcev. Vii protesti kmetov niso pri tem nič pomagali, marveč sg je S.I.C.E.L.P. še nadalje, posluževala takega neprimernega razstreliva.
Po končanih delih je skupna komisija, v kateri so bili predstavniki Enotnili sindikatov, podjetja S. I.C.E.L.P. in geometer za prizadete kmete, precenila skupno škodo, ki odpade na to podjetje, v znesku 4,022.200 lir. Seveda se je S.I.C.E-L.P. od vsega začetka branila priz. nati to vsoto, ki odgovarja dejan-
cev bomo premagali vse težave obnovili prosvetno stavbo.
intervencije prizadetih in Enotnih sindikatov, kakor podjetja Autovie
IGO GRUDEN
Sredi plodnega dela je 29. novembra 1948 umrl v Ljubljani naš ožji rojak, slovenski pesnik Igo Gruden.
Rodil se je 18. aprila 1893 v Nabrežini. Po ljudski šoli v Trstu in gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Po prvi vojni, kjer je bil na fronti ranjen, se je stalno naselil v Ljubljani. Odprl je lastno odvetniško pisarno, ki pa ga je zaradi njegove poštenosti komaj skromno preživljala. V teh letih je v stiski pomagal neštetim potrebnim zlasti še primor-
skim emigrantom študentom in brezposelnim, ki se ga še danes spominjajo z največjo hvaležnostjo.
Zelo značilna je sledeča prigoda. Gruden je zagovarjal po službeni dolžnosti brezposelnega emigranta, ker je na njivi nekega bogataša nakopal malo krompirja, da bi nasitil svojo številno družino. S temperamentnim zagovorom, v katerem je ožigosal tedanje socialne razmere, je dosegel njegovo oprostitev. Po razpravi je poslal brezposelnega z listkom na svoj dom, kjer ga je Grudnova žena po moževem naročilu nasitila ter mu dala še eno moževo obleko. Kmalu nato mu je preskrbel še stalno delo. Zaradi svojega ostrega govora pa je dobil ukor Odvetniške zbornice.
Po italijanski okupaciji se je takoj pridružil Osvobodilni fronti, zaradi česar je bil leta 1942 aretiran. Prehodil je trnjevo pot ti-sočev zavednih Slovencev. Bil je v taboriščih Visco, Padova in Rab. Po kapitulaciji Italije je odšel z jugoslovansko armado na Vis, dalje v Bari in v Severno A-friko, odkoder se je po osvoboditvi Beograda vrnil v Jugoslavijo.
Ze kot mlad dijak je začel pisati pesmice za mladinske časo-
pise. Po prvi vojni pa je izdal svoje prve zbirke, od katerih so najznačilnejše «Primorske pesmi». V tej zbirki nam opisuje svoj rodni Kras in jadransko obalo od Devina do Trsta, ter prikazuje težko življenje kamnolomcev, križkih ribičev ter kraških kmetov. Po osvoboditvi je izdal zbirko pesmi «V pregnanstvo», kjer opisuje kalvarijo slovenskih internirancev v Italiji. Sesta in zadnja njegova zbirka «Pesnikovo srce» je izšla leta 1946.
S svojimi pesmimi je znatno obogatil slovensko literaturo, zlasti pa je z njimi postavil hajlepši spomenik svoji ožji domovini in našemu delovnemu ljudstvu. Tržaški Slovenci, ki smo bili vedno ponosni na našega velikega rojaka, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Slava Igu Grudnu!
Rodna Nabrežina je v torek 4. t.m. proslavila njegov spomin. Tov. Bidovec je v spominskem go voru prikazal njegovo življenje lu delo. Tov. Just Košuta tn tov. Leggeva pa sta občuteno recitirala njegove naj lepše pesmi, ki so napravile na številne prisotne globok vtis. V svojih srcih so ponesli svetel spomin na svojega velikega rojaka.
Venele, ki je iz prve roke poverilo S.I.C.E.L.P. ta dela, so ostale do danes brezuspešne. Zaradi tega so prizadeti kmetje preko E S. legalno postopali proti podjetju S.I.C.E.L.P. in Autovie Venete ter obrambo svojih koristi zaplenili vsaka na-daljnu izplačila Urada za javna dela v korist navedenih podjetij in to znesek v višini 4.022.201) lir. Celo tako daleč je že pr.šlo to podjetje, da noče sedaj izplačati vsot niti na podlagi svoje nizke cenitve, temveč bi hotelo zadostiti upravičenim zahtevam prizadetih kmetov z nekaj tisočaki. Pri tem seveda nesramno špekulira z revščino in naraščajočo draginjo, ki stalno ta. re vse prebivalstvo in upa. da bodo naši kmetje, zaradi naraščajoče bede, prisiljeni sprejeti vsako, še laico nizko vsoto
Ce natančneje pregledamo ceni-
li O« J AVE!
Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture bo organiziral centralno igralsko skupino, ki bo igrala v Trstu in po vseh okoliških odrih.
Zato vabi tovarlie in tovarišice, posebno tovariše in vse tiste, ki imajo veselje do odrskega nastopanja, naj se javijo v pisarni odbora ulica Commerciale 34, pritličje vsak dan od 9. do 12. ure. Kdor ne mo re osebno lahko pismeno
Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture je sestavil delovni odbo za proslavo 100-letnice smrti Franceta Prešerna. Prvi sestanek odbora je bil včeraj zvečer na sedežu P. O. v ulici Commerciale 34.
• • «
Prihodnji petek 14. januarja t.l. oh 19.30 bo v Ljudskem dr mu v ulici Montecchi 6-IV okrajni plenum Osvobodilne fronte za V. okiaj. Vabljeni so vsi člani OF tega okraja.
V ponedeljek 10. t.m. ob 20. uri bo v začasnem sedežu ZP STO sestanek vseh okrajnih in tovarniških odborov.
• * *
Objavljamo sledečo vest, ki smo jo povzeli po listu «Il Lavoratore»;
Danes popoldne bo na sedežu KP STO zasedanje Centralnega komi-teta KP STO. Zasedanje se bo začelo ob 17. uri ter bo trajalo danes in jutri.
Prosvetno društvo «Sl. Škamperle» organizira za danes zvečer Velik plesni večer. Zabava se bo začela ob 21. url in bo trajala do 4. ure zjutraj.
Kmetijska strokovna zvèza Enotnih sindikatov vabi vse referente in odbornike na sestanek, ki bo nanos ob 18. uri v prostorih Zveze ES v ul. Imbriani 5,
tev, lahko ugotovimo, da znaša škoda dveh kmetov iz Lonjerja nad pol milijona lir. Nadalje so prizadeti tri kmetje z vsotami od 150 do 300 tisoč lir in ostali z vsotami od 20 do 100 tisoč lir. Tovariš Cok Bogomir pa je utrpel škodo, ki znaša kar 1,283.700 lir.
Povsem razumljivo je, da kmetje, kj so utrpeli tako veliko škodo, ne bodo odstopili od svojih upravičenih zahtev, temveč se bodo poslu-žili vseh sodnih sredstev, da pridejo čimpreje do svoje odškodnine.
((7r a i> i o >))
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja. 11.15 Igra violinist Jehudi Menuhln. 11.45 Nedeljska glasba. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Iz opernega sveta. 18.00 To kar vsakdo rati posluša. 22.00 Debussy: Morje - sinfonima slika. 22.45 Večerni koncert. 21.00 Slušna igra (Ciani SNG).
Ponedeljek: 13.00 Znane skladbe ruskih skladateljev. 18.15 Komorna glasba. 19.15 Pojejo Fantje s Krasa. 19.00 Zdravniški vevež. 20.10: Jugoslovanske In bolgarske klavirske skladbe Izvaja L. M. Škerjanc. 20.45 Vesele češke popevke 21.00 Giacomo Puccini: Turan-dot opera v 3 dejanjih.
Torek: 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 13.30 Operne uvert-ture. 18.00 Samospevi za glas In klavir. 18.45 Iz filmov in operet, pojeta Otta in Pertot. 20.00 Iz slovanske zborovske glasbe. 21.00 Slušna igra. 22.00
Sreda: 13.00 Glasba po željah. 10.00 Klavirski koncert — Devetak Gabrijel 18.45 Poje Almozlln Olga. 19.00 Zena in svet. 20.00 Iz češkega opernega sveta. 21.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča. 22.15 Beethoven: Violinski koncert v D duru.
Četrtek: 13.00 S pesmijo po Češkem in Slovaškem. 13.30 iz del Schuberta in Schumanna. 18.00 Orkester Albert Dermelj. 19.00 Slovenščina za Slovence. 19.15 Glasbene slike. 20.00 Komorni zbor poje ruske pesmi.
Petek: 12.10 Priljubljene melodije 13.00 Glasba po željah. 18.15 Glasbeni Uk Roberta Schumanna. 20.00 Poje sopranistka Rožica Kozem. 20.45 Slovenske narodne pesmi. 22.00 Rimski Kor-sakov: Šeherezada.
Sobota: 13.00 Otroški kotiček. 13.40 Partizanske pesmi 18.00 Operne arije in dueti. 18.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča 20.15 Na harmoniko igra Lichter Lino.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchi 6
Spalnice Kuhinje in pohištvo na splošno
TVORNICA POHIŠTVA
Perni tosi
TRST
ul. della Tesa it. 37 Telefon 93294 Olajšave pri plačilu
NAŠE VASI NIMAJO ELEKTRIKE
ZVU na/ skrbi
za potrebno napeljavo
Vprašanje električne napeljave po vaseh tržaške okolice, kakor na primer v Medji Vasi. MavMnjah, Cerovi j ah. Saležu. Samatorcl, Zgoniku ln drugih. Je Se vedno nerešeno Im to po krivdi odgovornih organov, ki se za naše okoliške vasi vse premalo zanimalo.
Na zadnji tiskovni konferenci Z.V.U. je Ista izjavila, da so za-popadene vasi sicer predložile predloge za napeljavo elektrike, kar naj bi se vključilo v ekonomski program za prvo polovico leta 1949. stroški bi znašali približno 70 milijonov lir. Z druge strani pa pravi Z.V.U. da ni bilo mogoče vključiti ta dela v ta program, ker so denarna sredstva, prevldema za to razdobje dokaj omejena. Nadalje pa povdarjajo, da so vsekakor važnejša druga javna dela (gradnja cest, vodovodi itd.).
Z.VU. pa upa, da bodo lahko dela za napeljavo elektrike pri* šla v poštev v enem izmed bodočih ekonomskih programov. ;
Kakor vidimo iz odgovor« Z.V.U-, Je glavna težkoča za to napeljavo, pomanjkanje denar nlh sredstev. Pri tem se pa moramo nujno vprašati, kako pa so se s tako lahkoto našla ogrom na denarna sredstva za grad-njo nove ceste Sesljan - Trebče, ki ni v nobenem oziru koristna za tukajšnje prebivalstvo, temveč očividno služi le v strateške svrhe? Velike vsvote. ki so se uporabile za razna javna dela v mestu, bi se tudi brez dvom» lahko koristneje uporabile.
Prepričani smo, da ima napeljava elektrike po okoliških vaseh, brez dvoma prednost pred drugimi manj nujnimi javnimi deli, ki so v programu za prvih šest mesecev tega leta.
Konzorcij gostilničarjev in krčmarjev
za Trst in ozemlje, zadruga z o. /’.
Krčmarji In gostilničarji!
Nabavljajte si vina pri Konzorciju, kjer boste dobili
najboljša istrska in vipavska vina ter kraški teran
Pisarna ul, Slatapor / tol, 96116 Skladišče ul. Madonna dot Mare 18 tel, 5192
Spalnice - kuhinje in posamezni lwsi pohištva
Eodoi/ico Veliach
Trst - ul. Istria 13
Ne zamenjajte z običajnimi razprodajami ob koncu sezone
Zaradi potrebe po denarju razprodamo vse blago po lastni ceni in pod ceno
TRGOVINA S ČEVLJI VIVODA
Trsi - ul. Solitario 9 - tel. 96000 Obiščite nas v lastnem Interesu
Posebnost: istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev
Ri urlili 1/n rila Ira h si o
rvo/, . izvoz
TRST • ulica Caccia 10 - Telefon 90139
Zavezniške motorje • nadomestne dele in razni pribor orodaja po ugodnih cenah
PINZI VITTORIO
TRST
Ul. Carpisun 9 Tel. 6992 - (na dvorišču)
Najraznovrstnejša zaloga HIŠNIH POTREBŠČIN
Štedilniki
KAZIMIR SIRK
TRST - Ulica Scttefontani: 2
- Peči - Električni in plinski kuhalniki - Razna železnina