St. (»7. V Trstu, v soboto 22. aveusta 1885. i Tečaj X NOS Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •v leto je € dooivkjfi 0 tr - »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako sredo in aabot« o poludne. Cena za vse l eld., za polu leta fiid., za oetrt leta 4 pld. SO kr. — Posamezne številke ae fr»nkir*n Vč^V.iPo5iH° D"d«lit„ .»I« Terr.iite. »Nuovh Tipografia;. v.ak mor,v uiui nui in ^ Pi posebne vrodno.tl se ne vračajo. - Jnieratt (raznj vrste n- zna- on onravništvu in v trafikah v Trst« po 5 kr.. v Gorlol in v Aldavičinl no nila m nouluni,.«! UB vriit3*J°' ~ Jnserait (raznp vrste m.zua- reklamacije .n inserate prejem Joprav.liU., vi. T.rre-U, ImJI. tUk.rn.V Se plafiu/e za S tl/f " ^ Mn6 5 kFatkih Z dr°bT!inil Cesarjevna Štefanija! Veliko veselje navdaja vse prave Tržačane, brez razločka narodnosti, vse pravo prijatelje svoje ožje in Sirjo 'lomovine, izimši one, ki Skele v Rim, zarad prihoda Nj. visokosti cesarjevne Štefanije v cesarski gral Miramar, ki stoji na najromantičnej-6em kraju naSe okolice. Cesarjevna Štefanija pride v ponedelek zvečer v Miramar in ostane tam ves mesec, da se bo namreč posluževala morskih kopelji, ob enem pa, da bo napravljala izlete, ne le po morju, temu5 tudi po naSej okolici, v kateri namen je pred gradom Miramar zakotvena jahta ne-pozabljivega /graditelja čarobnega grada Miramar »Fantasie« in je z Dunaja prišlo v Miramar 6 ali 7 dvorskih kočij z mnogimi konji. Vse to in druge priprave kažejo, da se hoče cesarjevna v našej sredi prav vdomačiti. Veselje zarad tega dogodka je toliko večje in toliko bolj opravičeno, ker po smrti nepozabljivega Maksi-miljana ni Trst imel več visoke česti, da bi v njegovej sredini bil za več časa prebival kak ud cesarske rodbine. Ali toliko večje veselje vlada mej našim prebivalstvom nad prihodom cesarjevne, ker Ona je vsem avstrijskim ljudstvom toliko simpatična ter v njo stavi posebno mlaj ga generacija toliko lepega upanja, kakor v bodočo vladarico. In kaj bi se ne navduševala ljudstva za soprogo na-Bega preljubljenega cesarjevima, za unukinjo najpoštenejšega in modrej-Sega kralja Leopolda, vladatja, katerega je belgijsko ljudstvo kar ubo-žavalo. Oboje to, ako tudi ne bi bile uže dobro znane najlepše lastnosti naše cesarjevne, kakor so: milosrčnost, uljudnost, ponižnost, udanost v Boga in ljubezen ter usmiljenje do trpečega ljudstva, daje nam najboljše jamstvo za bodočo srečo avstrijskih ljudstev. Ali ne le bodočnost, tudi sedanjest je uže polna najlepših dejanj naše pre-ljubljene cesarjevne Štefanije, in takega milostljivega in osrečevalnega dejanja smo bili deželni tudi mi tržaški Slovenci uže pred tremi leti s tem, da je visoka gospa kumovala zastavi delalskega podpornega društva, katerega zaštitnik je cesarjevič Rudolf. in katero društvo je za tržaške Slovence in za njih narodni razvitek največe priznane važnosti. To društvo hrani, kakor prav Talisman, dragocen trak, kateri je kak or kumica poklonila cesarjevna društvenej zastavi. To visokodušno dejanje kaže posebno nam tržaškim Slovencem uže tako nad vse simpatično cesarjevno v najlepšem svitu ; hvaležnost naša ostane za vse Čase globoko vtisnena v naših srcih. Slučaj je hotel, da bomo baš v nedeljo slovesno praznovali mi tržaški Slovenci po delalskem podpornem društvu rojstveni dan visokega pro-tektorja onega društva ; kdo se ne bi pri istej priliki spominjal tudi njega naj milostne jše soproge, katera uže .drugi dan po tem pride stanovat mej J nas Tržačane. In ko bomo v nedeljo vsi skupaj •zbrani v prekrasnej božjej veži sv. Antona novega, kipele bodo proti Vsemogočnemu globokosrČne molitve, na tisoče tam zbranih Slovencev bo pobožno proti nebu pošiljalo kratko, ali toli presrčtiejo molitev : «B o g živi cesar jeviča Rudolfa, Bog živi njega družico v vseh slučajih živenja, Bog ohrani cesarjevno Štefanijo! PODLISTEK. Izlet v Vipavsko dolino. Spisal Levin. (Konec.) Po tej naivnoj predstavi in ko je grof Lanthieri ozdravel, odšel je Goldoni v Ljubljano, Gradec in potem skozi Trst nazjij v Vipavo, od koder je odpotoval preko Gorice in Palme v Cbioggio. Zdelo se nam je to dobro omeniti zato, ker je Goldoni eden najplodovitnejših pi-salcev igrokazov, koje se tu pa tam Še zdaj predstavljajo. Spisal je namreč sto petdeset iger v prozi in verzih. Rom:mtifi?n je tedaj 1 lep ta kraj, kder Vipava izvira i/pod Nanosa ter vreden, da si ga vsakdo ogleda, kakor tudi lig, prijetno in mirno -mestece«. Pol ure otdaljena od tod je sloveča l)0|ja pot Log. kamor dobaja o abodih in sploh o Marijinih praznikih brez Št-vjla pobožnega ljudstva z vseh strani. V Trgu kakor sploh v apodnjej vipavskej dolini je prav malo obrtnije radi tega, ker se reka Vipava ne daje porabiti za gojenje strojev ker neiua padov in je njen tek zat^.delj počasen. P ulee jpj namreč znaša 600' in hitrost (naglost) 40U' na eno miljo. Nien tek je 6 milj dol«. Ako se ne more nobena obrtnija razviti ob Vipavi, čeprav ta ne more goniti žag, mlinov itd , tem več je mlinov, žag, tovarnic in fužin ob Huhlju, deročej re-Č cl, ki vre iz neke strme gore dobre pol ure nad Ajdovščino ter se izliva v Vipavo. Razven tega dotoka ima Vipava Se mnogo druzib potokov n. p. Belo na desnej In Rašico na levej, pa |e vendar zelo plitva in malo Široka. Teče pa po prav romantičnem krasnem kraju, po dolini, ki se vedno bolj proti Gorici Siri. dokler se ne združi z Goriško ravnino, ki se potem še precej Široko razteza do izliva Soče v morje. Vode vipavsko dolino narejajo zelo rodovitno In prijazno, katero rodovitnost povigujejo tudi aluvialna tla. Kaj romantično krasno lego imajo nekoji kraji poleg t« reke, kakor drugi grad grofa Lanthie-rija, ki nas spomina na železne srednjeveške čase; Dornberk, R henberk, Priva-čina in njej nasproti Gradišče, sedež prvega našega pesnika Gregorčiča. Okolica je sploh prav lepa in zanimljiva, polja leno obdelana in visoke gorce polne grozdja, ki tudi letos da mnogo rujnega in slastnega vipavskega vina. Navada je, da opisovalec kakega Izleta govori, ako se ga je sam udeležil, v prvej osebi. Tega ni čestiti bralec pri revnem tem popisu opazil radi tega, ker dobro vemo, da je pisava v prvej osebi sploh nekako zoperna, ker bralec vidi pred seboj zmiraj \e osebo pisalca dotičnih vrstic, koja gsiri Društvo sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) Podružnični zbori. S 11. Na ustanovni podružnični zbor skliče družbenike družbeno vodstvo ali njegov poobliSčenec. Vsaka podružnica ima vsako leto svoj redni letni zbor, katerega skliče nje prvomestnik. Prekore ini zbor pa je sklicati vselej, če ga zahteva petina vseh podružničnih udov ali če ga u ki že družbeno vodstvo. Podružnični letni zbor. S li. Podružnični letni zbor naj se snid« v prvjh treh mesecih vsacega leta in je sklepčen, ako je bil vsaj oseru dni pred pravilno (§ 11.) sklican in, kakor je krajna navada, Daznanjen. Predseduje mu prvomestnik ali njegov namestnik. V njem se prebero načelništva letno poročilo in naznanila družbenega vodstva. Vsak družbenik, ki Ima glasovalno pravico (% 5.), sme želje Izreči in nasvete staviti. Ako tem večina pritrdi, predložiti jih je veliki skupščini, ali družbenemu vodstvu v posvetovanje, a to vrij do 1. maja vsacega leta, ako so hoče, da pridejo potem pri prvi veliki skupSČIni tistega leta na vrsto. Na dalje voli zbor vsako leto z novlč načelništvo in podružnične zastopnike za veliko skupščino (§14.; Glasuje se z nadpolovično veČino pričujočih, voli pa z listki. Ako je prva volitev brez vspehn, naredi se ožja volitev. Pri jedoakem številu glasov odločuje pri gla sovanji prvomestnikov glas, pri volitvl pa žreb. Velika skupSčina. § 13, Redno veliko skupščino je skli cati vsako leto jedenkrat v poletnem Času. Kraj ji določuje družbeno vodstvo. Pre-koredna se kliče, ako jo sklene družbeno vodstvo ali družbeno nadzorniŠtvo, ali če jo za gotov predmet zahteva desetina vseh podružnic. V poslednjem slučaji je veliko skupščino naznaniti v 14. dneh potem, ko je zahteva prišla do družbenega vodstva. Povabila na veliko skupščino je dnevnim redom vred 14 dni pred primerno razglasiti. Pravica udeleževati se velike skupščine. 14. Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico , n) častni družbeniki; h) pokrovitelji; c) udje družbenega vodstva; d) udje d-užbenega nadzorništva in razsodništva; in c) zastopniki od podružnic. Število podružničnih zastopnikov usta> navija se tako, da je na vsacih 50 druž- moti. Veleumi, ki so izborito znali pisati, ogibati bo se tudi znali tega veino po navljanega .jaz« i «mi» in morda tudi radi tega so dostigli njih spisi do večje veljave (?). Mi nismo hoteli načrtati svojega bodu po tej ali onej s kamenjem ohsutej, str-mej stezi, ali vožnje v dičnej kočiji, ali v zibajočem se kolesiju. pred katerim je bil vprežen mršav osliček, ali kako cota-joče kljuse ; ni bil nam namen opisovati in ljudem pred fin nos postavljati, je II smo jedli nezabeljen močnik, prižgano jubo, slabo polite žgance, ali vedno le dišečo pečenko in razne drage francoski nazvane jedi. Lastna hvala j* skoraj zmirom zoperna. zato smo gledali se je ogibati ; ona ne diši nobenemu, razven onemu, ki jo izusti. Da bi pa vendar kdo ne mislil, da smo v Vipavi lakot in Žejo trpeli, da smo se domov na pol sestradani in z suhimi usti vrooli. povedano naj mu bode, da v Vipavi ni treba človeku ni lačnemu ni žejnemu okolo se ulačiti in znamenitosti dežele ogledovati, ker izgubil bi z»to vse veselje in namesto biti vesel in navdušen, ostal hi otožen in opešan okrog hodil. Prazna vreča ne more po konci stati, in tudi Človek Izgubi vsako veselje do vsega lepega in plemenitega, ako mil manjka tega, s čim bi ukrotil krulječi svoj želodec. Pa vsaj se ti v Vipavi tega tudi nI treba bati, ker znana je deželna bogatost hvalevredna gostoljubno* t Vipavčana benikov jeden zastopnik; vendar pa mora v^aka podružnica najmanj po jed nega imeti. Pooblaščenci tn sklepčnost. § 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogar koli i/mej družbenikov; vendar jeden pooblaščenec ne more za druge podružnice oduati več glasov ko 5; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. Velika skupščina je sklepčna, ako je 20 opravičenih glasovalcev pričujočih. Ako se jih ne zbere toliko, riaj se skliče druga skupščina, katera je potem, ako dnevni red ni spremenjen, sklepčna, brez ozira na število pričujočih. Opravila velike skupščine. 16 Velika skupščina obravnuje in sklepa o letnem poročilu in računu, ki ji gada^ta družbeno vodstvo In nadzorništvo, o zvišanji ali znižanji družbenih doneskov, o nnsvetilt družbenega vodstva ali od podružnic, o premembi pravil in o razhodu družbe, ter voli družbeno vodstvo in njegovega prvouie*tnika, družbeno nadzoi-ništvo in razsodništvo ter častnedružbenike. Družbeno vodstvo se voli za tri leta; pa vsako leto izstopi jedna tretina. Prve dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pi se volijo vsako leto iz novtč. Glasuje in voli re z nadpolovično veČino glasov. A pre-memba pravil se more le z dvema tratinama tn razhod družbe le s tremi četrtinami glasov pričujočih glasovalcev v redni veliki skupščini skleniti.Pri volitvah se glasuje z listki. Ako je prvo glasovanje brez vspeha, naredi se olja volitev. Pri jednakem številu glasov odločuje, ke lar se glasuje, prvomestnikov glas: ked.tr se voli pa žreb. Predsedstvo. S. 17. Veliki skupščini predseduje prvomestnik družbenega vodstva, ali njegov namestnik. Družbeno vodstvo. S. 18. Družbeno vodstvo ima s prvo-mestmkom vred 12 udov, od katerih mora najmanj polovica stanovati v Liubljaiii ali nje obližji. TI volijo iz mej sebe prvomeBt-nikovega namestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ono si naredi sarno svoj opravilni red; sme se razdeliti v odseke m si tudi iz družbenikov sploh izbrati zaupne može za posebnk opravila ali poročila. Za tekoča opravila si družbeno vodstvo lahko napravi ožji odbor, v kater«tn je prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar, blagajnik in dva uda, ki se izvolita. D'UŽbeno vodstvo si srne tudi v posameznih deželah iz ondukajšnih družbenikov privzeti svetovalce za važne diuž- o kojej smo govorili uže zgoraj. In t:, se ve da, no smeš po svetu hoditi kot «ka-puclnv brez groša v Žepu 1 S temi črticami smo hoteli I« navdušiti slovenskega rodo- in domoljuba, da si gre ogledat ta raj slovenske zemlje. Slovenski dijaki bodo imeli priliko ogledati si jo, ako je 6e niso, 23. t. m., ko se na dlvnem Trgu priredi dijaška veselica. Vina pa, rumenega vipavčana. naj nam vendar bode dovoljeno pohvaliti, čep-av ni naše hvale potreben, mnogo več pa vreden, ker izvrsten je in rad ga človek pije, da ga le ima. Ker smo toliko o vodi govorili, bode blagi čitatelj gotovo mislil, daje nemožno v Vipavi biti žejen. Pač pa! To pa sem sam izkusil, ker zapomniti ti je, ako na Čaven, aH celo na Nanos greš, da se ti prav lahko prigodi, da moraš žejo in tudi hudo žejo trpeti, ako z seboj vode ne vzameš. Sploh pa je dolina z vodo se preveč obdarjena; ubogi Kraševec bi se štel presrečnim, ko bi je imel deseti in morda tudi stoterni dej, in v Trstu bi se liter vode, ki pod Čivnom poleg St. Tomaža izvira, ter se Jovšček zove, plačeval po deset in več kr. _ Gotovo je boljše, ter prijetnejše de človeku kozarec te vode, nego poln liter ekega raalovrednega «trŽaŠkega» fivikovca, ki ni niti za namako oslu. Ali to le potoma; rodovitnost vipav- EDINOST bene reči. Ce kak ud izstopi, sme si <1 ruž-beno vodstvo za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. (Konec prih.) Politični rrecried. X CJ Notranje dežele. Danski in griki kralj sta 19. t. m. prišla v Iši čestitat k rojstvenemu dnevu našemu cesarju, ki ju je za mizo povabil, potem pa sta se zopet v Gmunden vrnola. Humunshi kralj in kral/ica sta 19. t. m. prišla na Dunaj in potem odpotovala v Konigstein. Shoda v Kromerižu se udeleži tudi ruski veliki knez Vladimir, carjev brat. Prejšnja španjska kraljica Izabela je prišla na Dunaj, cesar jo je obiska]. K shodu v Kromerižu pride gotovo tudi prestolmk Rudolf, da piiie z ruski in pre-stoluikoin v osobno dotiko. Praškemu kardinalu je čestital načelnik judovske vere na Češkem In kardinal mu je odgovoril, da se bo on, kakor vladika, prizadeval, da se ohrani verski mir mej raznoverci češkega kraljestva. Vrhovni škof grof Schonborn je zadnjo soboto običajno slavnostjo prišel v Prago In s 1 na prestol najyiSjega duhovnika češkega kraljestva. Pri vhodu ga je mestni župan dr. Černy pozdravil v češkem jeziku, ter naglušni, da je on varuh češke ktone, da je on po starej navadi, po stari m deželnem redu poklican, biti priča, ko si vladar dene kraljevo krono na glavo in s tem stopi v posvečeno zvezo z svojim ljul-tvom. Vrhovni vladika je županu od-gov< ril tudi v češkem jeziku. — Vsled tega je vstalo v fakcijoziuh ilstih veiiko križanje na novega vrhovnega dušnega pastirju čiškega kraljestva, ua celo kardinala Sctnvarzenberga mu v izgled priporočajo, ker so menda pozabili, da je prav ta rajnki cerk\eni knez v češkem deželnem zboru stavil predlog, naj se pošlje deputacija na najvišji dvor in naj se cesar prosi, da se da kronati za češkega kralja. Vnanje dežele. V Italiji je nižje ljudstvo vedno bolj nezadovoljno in spridenost se mej njim grozno širi. Temu pa se ni čuditi, ker itanjanskej vladi je vera deveta briga in skrbeti za blagostanje ubozega ljudstva tudi ne more, ker preveč trosi za vojne oklopni ce in druge vojne priprave. Vsak dan se toraj čuje o velikih izgledih nižjemu ljudstva. Te dni so italijanski delavci vBukali pri Genovi napali 24tirolskih delavcev, ki so v nekej krčmi počivali. Unel se je mej njimi hud boj, ki je trajal nad tri ure in bilo je na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Iz Genove so se morali poklicati vojaki, ki so morali rabiti orožje, da so boju konec storili. V Hamburgu zboruje kongres za vza-konitev pravic ljudstev. Brtojavna konferenca v Berolinu je ske doline prihaja razven dobrih aluvialnih tal tudi iz toplega podnebja. Razlika mej vipavskim pomebjem in srednje in severnim Kranjskim je prere ^na, kajti poprečna letna toplota v Vi| i zi. Ša 10* R., v tem, ko na višinah 'i nglava, Blegaša in druzega gorovja v onej okolici poprečna letna temperatura dosnga le 350* H. P»» leti znaša toplota v tej dolini do 22* R. Podnebje je torej milo in gorko, pravo italijansko podnebje, radi tega tudi rasejo tu rastline južnih temperatur. Tu raste cipresa, figovo drevo, lavor in druga, koja v severnih deželah iste Kranjske ne mo rejo radi mraza. Grozdje se tu tudi zgodaj pobira, ter iz njega nareja sladko vince, kar se v severnejših deželah ne dogaja, ker je v zadnjih trgatev pozno oktobra in novembra, ker grozdje poprej dobro ne dozori ali fte celo tistikrnt ne. •Veči del leta je nebo jasno; — pravi neznan pisatelj v svojem lepem, žalibog iiedovršeuem spisu v «Zori» 1877, tz kojega sem posnel sem ter tja nekoliko podatkov o temperaturi in visoČini hribov za moj mali spisek, — vzduh čist in suh; prosto uživa človek, z malo pičo (jedjo) zadovoljen, blagi dih vedno prijazne, vedno vt*s»de prirode. Človeško telo raste krepko; živci so mu močni in prožni (elastični), duh se povišuje rad v kraljestvo visokih rnish, in srce spremlja z rahlimi čuvstvi vedne, aH malo različne spremembe zemeljskega obraza, po katerem se tudi človek najbolj ravna!« sprejela enoten transitni tarif za vso Evropo. Bavarskemu kralju prele s konkurzom. On trosi toliko z i zidanje krasnih gradov, da troški dvakrat in triarat presegajo njegovo civilno listo, vsled tega je zabredel v velike dolgove, katerih pa nobeden noče plačati. Ministerski svet si ne upa predlagati deželnemu zboru, da se kraljeva civilna lista poviša, ker dobro vp, da deželni zbor tega ne dovoli; udje kraljeve obitelji tudi nič nočejo vedeti za dolgove, in vsled tega je konkurz neizogibljiv. A prašanje je, kaj potem ? Kralj v konkurzu pač ne bo mogel dalje ostati na prestolu. Politični svet bo potem moral to stvar v svoje roke vzstl. Rusija se za vojno pripravlja; car je ukazal sestaviti posehno komisijo, katera bo imela razsojati o izvenrednih kreditih, ki bi se potrebovali takrat, ko car ukaže monilizacijo, ali vstane vojna. Vojni minister je pooblaščen kredite, katere ta komisija dovoli, takoj nakazati, še predno jih je car potrdil. O avfganskem praianji poroča »Standard €f da se te dni pričakujejo ugodni predlogi ruske vlade glede zulfikarske soteske. Egiptovski ministerski svet je 14. t. m. sklenol po prihodu anglešktga poslanca Wolfu prositi za angleški protektorat, ali duhovski glavarji so se temu sklepu uprli. Ii Kahire se poroča, da egiptovski minister vojne i notranjih opravil Abd-el-Kader paša, nekdanji sudanski generalni guverner, izdeluje manifest, v katerem na-glaŠa potrebo, da se Sudan zopet podvrže Egiptu. Ahd-el-Kader pravi, da on hoče brez vsake pomoči Sudan zopet podvreči, ako se mu pusti prosta roka i:i dovole potrebni pomočki. Manifest se ima natis-noti in mej Arabce razdeliti in s tem pridobiti njihovo sočutje. Kahire se potrjuje, da so uporniki v Sudanu potem, ko so odšli augleški vojaki, zasedli Debbeh in Abbugusi, in da se uže pomikajo proti novej Dongoli. DOPISI. Iz Itojana 18. avgusta. Draga mi Edinost, primi v svoje predale tudi iz naše fare poročilo o lepej slavnosti 17. in 18. t. m. Slavili smo rojstveni dan Njeg. velič. Franja Josipa 1. 17. t. m. hitro po Z iravej Mariji je zač-lo milu tenklanje in gromovito strelanje z srednjega hriba Rojanakega. Potem se je vas razsvetlila in doneli so živio-klici na presvetlega cesarja v pozno noč. 01) 9 in pol so zopet zagrmeli topiči, ker prav v tem trenutku se je pela cesarska himna pred namest-nikovo palačo. 18. o 5 uri zjutraj so nafii topiči zagrmeli tudi 21 krat, ob 7 uri zjutraj je bila sveta rnaŠa za našega vladarja iu pri tej slovesnosti se je tudi streljalo, kakor tudi mej slovesnostjo, ki se je vršila v cerkvi sv. Justa; potem se je streljalo opoldne in ob 4 iu pol iu zvečer, vsega vkup 156 strelov. Rojanski odsek se zahvaljuje vsem tistim, ki so kaj podarili za prah in hvala Cilo je res in krepko sploh slovensko ljudstvo, ali v vsem se lahko enako ne trdi. NaŠ kmet je trdne postave, žilav in močnih prs, ali delavec v raznih fabrikah se kmalu pokvari. V Vipavi, kakor znano, so ob straneh Hublja sezidana poslopja, kakor mehanična mlina Rieterja in Joh-mana in bombaževa prejnica. V teh bližnje prebivalstvo dobiva mnogo zaslužka, ali zato si pokvari neredkoma ljubo zdravje. Po vipavskpj dolini hodeč videl sem mladeniče blede in bolehne, delalce v fabriki, koji so radi zaduhiega zraka opešal! ter si zdravje pokvarili. Ti niso enaki kore-njaŠkemu vipavskemu kmetu, ki se tudi muči in umomo dela, vendar pa mu ne primanjkuje kakor prvemu čistega in Bve-žega zraka, ampak ima ga v izobilji I Ali kaj hočemo; slabe Mine in veselje do zaslužka primorajo si ga v tovarnicl iskati. Pri koncu smo z našim opisovanjem; nobeden še toli natančen opis ne da popolnega pojma o stvari; vsaj še slika ne more prav natančno predstaviti našim očem osebe, ali kaj druzega, kar si za predmet vzame, tem manj si more človek upati natančno z besedami izraziti veličastni božji stvor — krasno naravo. Tega mi nismo namerjavali. Kdor hoče natančen pojem imeti o lepoti Vipavske doline, boljše je, da si jo gre ogledat sam I tudi našemu kanonirji, ker on se je tako vrlo sponesel in Jožefu Malnarju, ki je k svečanosti mnogo pripomogel, rta Rojan ni zaostal, ampak pokazal, dasmoRojan-čani vedno zvesti našemu cesarju Franju Josipu I., katerega naj Bog živi. \ Sežani 19. avgusta 1885. Rojstveni dan Nj. veličanstva, prfsvitlega cesarja, obhajal se je pri nas prav slovesno. V predvečer kakor tudi rano v jutro istega dne proslavljalo je zvonjenje zvonov in pokanje topičev slavni dan. Raz vseh hiš ob glavnejj cesti so vihrale cesarske in narodne zastave. Ob 9. uri je služil č. g. župnik z asistenco slovesno sv. mašo, katere so se udeležile vse uradnije s predstojniki, sežansko starešinstvo z g. županom, podružnica gospa rudečega križa in velika množica vernega ljudstva. Pred cerkvijo le bil postavljen 72. brambovski bataljon, kateri je glavne dele sv. maše se strelom oznanjal. Giava vse slovesnosti je bilo pa cerkveno petje. Novoustanovljeni pevski zbor je pel kaj dobro i» točno Wieselberger-jevo latinsko mašo. Prijatelj^ petja so se izrazili jako pohvalno o njej. Čuditi se je, kako sta g. nadučitelj Hrovatin in gosp. lekarničar Ritschel sežanske fante, prvi v narodnem in drugi v cerkvenem petji v primeroma kratkem času tako dobio izurila Vsa čist jimal A čast tudi pevcem, ki tako dobro in vrlo napredujejo. Pri tej priliki bodi mi dovoljeno izreči javno željo, naj bi prijatelji petja na to gledali, da se pevci še nadalje v cerkvenem in narodnem petji urijo, da ne bi morda na enkrat vse utihnolo, kar se j* v Sežani žalibog uže večkrat zgodilo. Tudi naj bi se na to delovalo, da s* ustanovi pevsko društvo, ker to je Sežani v cerkvenem i narodnem obziru potrebno. Sklenovši ta dopis priporočam pevce posebno toli zaslužnemu sežanskemu županstvu in sploh zavednim mož>m sežanskim, da jih podpirajo ter skrne, da ne vsahue to tako dobro začeto delo. __G. Od IHalenedelje spodnja Štirske dne 17. avgusta. Draga mi Edinost, vz^mi zopet par besedi v svoj prostor mej dopise, da ne bodo mislili dragi čitatelji Edinosti, da smo zaspali na polji, katero obdelovati je sveta dolžnost vsakega rodoljuba, ki mu je na srcu naše politično in gmotno stanje. žalibože! da je še veliko proBtega ljudstva, ki ne čita nobenega slovenskega časnika, ne drugih spisov; so še tako rekoč v temi in se drže starokopitnega načela pradedov, »češ tako je bilo nekdaj*. Ce se nahajajo po okraju rodoljubi, uneti za nago domovino, unetl za narodnost, uneti za naše pravice, Še jim taki ljudje klobujejo in očitajo, da z gospodo drž*. To je navadno hvaležnost takih neuk h prostih ljudi; pa to se dade predrugačiti, posebno s tem, da se ustanavljajo bralna društva, kuer jih Še ni, potem napravljajo shodi, na katerih rodoljubi živo pred oči stav jo in pojasnujejo naše stanje v sedanjem času; marsikateremu se tako odpro oči, jumejo premišljevati iu ščasoma postanejo uneti domoljubi. Vreme smo imeli v mesecih juniju in do konca julija suho, brezi dežja, suša je prevelika uže bila, vročina neznosna, drevje, ki je spomladi tako lepo cvetlo, in sadja obečalo obilno, ospelo se je skoraj nad polovico vsled pomanjkanja mokrote, zlasti slive. Ajda, posejana uže pred rhesecem dni, komaj se še vidi,otave bo zelo malo, čisto nič na slabih travnikih, po katerih 89 živina pase; koruza, krompir je ves tfel, slabo obrodi. Po vinogradih je srednje grozdja i to lepega, nadejamo se prav dobrega vinca, vinske letine, kakoršna je bila leta 1834, ki je močno tej enaka, kakor starinci pravijo, ki tistega leta pomnijo, če še dalje tako ostane. Groz ije je uže semtertja mehko I to rane sorte iu na solčnih legah. Voda po mlakah se je posušila, ljudje so morali vodo iz potokov dovažati za živino, navadni pašniki so bili čevio suhi, vse je prosilo ljubega Bo^a za d<-ž. Prve dn' avgusta je prišel srednji dež, kateri je žejno zemljo malo napojil, seuitrtja je bila tudi toča in gorico mal > oklestila. Pred kratkim ro o priliki žeunovanja pri Kapeli zunaj Radgone t. j. 25. juliji fantalini se stepli, nekdo z nožem v trehuh vhodel Slano iz Bihtarovec tako močno, da so mu Izlezla čeva, katera so bila na več krajih prerezana: vračitelji so mu čev;i sešili in zopet spravili v trehuh. Govoril je glasno z rokama si čeva držeč: »Poglejte, kaj človek Ima«. Ni mi znano, če še živi ali je umrl. Z »kaj s« fautja navadno tepejo m more? Fantje 1 to ni lepo. Pogorelo je posestvo g. Razlaga oštirja v Logarovcih. Požar je zopet uničil poslopja g. Cvelka v Klučarovcih; v enem polmetju uže v drugo. Poslopje Še ni bilo Čisto dodelano. Gena pšenice je 3 for. vagan, ali 100 klg. 6 fr. 50 kr., doma pri nas. Cena Živina srednja — jajec 11 za 20 kr., vino 40 do 50 fr. štertinjak. boljše do 00 for., po gostilnah 20 do 28 litr. Jabelčnik 12 for. polovnjak, meso 4't kr. kilo, bodi bi svinjetina, teletina ali govedina. Goveje maslo stari pint. po 80 kr., drva mehka nasekana od 4 fr. do 4 50 kr. sež-nj, trda, to je bukova 6 eld. nasekana. Žganje po gostilnicah od 32 do 80 kr. liter, po žga-njanjah od 16 kr. naprej. Zdrivil Brežkf. Iz kvarnerskih otokov dne 'JO. avgusta 18S5. (Izv. dop.j Blagovolite g. urednik prejeti malo vrstic od mojega malo veŠČega peresa, ter ponatisnoti v Vaš cenjeni list. Istina je, da malokdaj se čita v slovenskih novinab dopisov 0d teh skrajnih obalov tužne Istre. Kako ž di srce Slovanu, bivajoČemu mej istrsko rajo, ako se povdarja, da ni še 20 let minolo, kar se je v malem Lošinju fLussinpicccolo), kateri broji nad sedem tisoč duš, še hrvatski kot materin jezik v Šoli učil. A kak razloček mej onimi i sedanjimi razmerami 1 Dečki i deklice se v mestnih šolah, koje bro|e blizo tisoč otrok, podu-čujejo v italjanskem kot materinem jeziku, in nemški pa je prost predmet; hrvatski jezik je za pečjo, ni duha niti sluha o njem. In vender so gradjani Lošinja sami Hrvatjel (Altroche madre llngua italiana !) Dokaz temu, da četrtinka prebivalstva no umeje italjanskega jezika, in četiri petine teh, kateri pri javnih opravilih in v družini v hrvatskem občujejo. Ni li to strašna kletev, v nebo vpijoči greh, izdaja naroda in domovine? Narod tužni, ni dovolj, da te zaničujejo, zasramujejo t^oji sovražniki, krvopivci lanom, ne, to sramoto ti pripravljajo tvoji listni sinovi,sinovi majke SI a ve, ali sramotni odpadniki, koji se paj-dašijo sedaj s pristaši iredentizma, ua pripravljajo i gladijo pot Bongbijevemu načrtu za blaženi čevelj. Znano, kako naši narodni duŠmani trobijo v njih ostudna i brezversku glasila, mej katerimi je zvononosec istrskih ne-odrešencev iz Poreča. Ta list je dosti člankov donesel, posebno radi šol v Osoru in Narezinab, hoteč svetu i svojim bratom dokazati italjanski živelj v teb občinah. Res je, da v Nerezinah, kder se je šola osnovala s hrvatskim in Italijanskim učnim jezikom, vsed česar so naši odpadniki in nekateri karnjeli toliko hrupa napravili, da je Šola celo leto zaprta stala; večina otrok je obiskovalo šolo v Osoru, kder je učni jezik laški. In kdo je vse to napravil? 2 ali 3 odpadniki —iči, kateri nosijo zvonec, oni so ubogo ljudstvo naščuvali, da hrvatski jezik jim ni koristen, da ako se iz šole ne odpravi, nihče ne sme dece v njo pošiljati. To je istina, nastopki so dokazali, koliko zmore iztajica odpadnik pri neveščem priprostem km» tu, pri bornej lajj. Smili se srcu ubogo ljudstvo, zaslepljeno od volkov, in ven iar j* gola resnica, ua niti 5 od 100 ni zmožnin govoriti italjanskega jezika. Ako srečaš o ratar j a, poz.iravi te kristijansko v lepem slovanskem običaju; Hvaljen Isu Krst; v cerkvi česti, prosi in povifiuje Boga v materinem slovenskem jeziku, ako pride v grad s kupčijo, ali nakupit si blaga, govori v slovanskem jeziku, ker druzega ni zmožen; i tem ljudem se vsiljuje laška kultura, čitajoč iredentarske liste, verjeti bi bilo, da se ti kraji pri Firenzi nahajajo. Veliko je pripomogel k tem razmeram dolgotrajni lošinjski paša, koji j« toliko časa kot avtokrsi vladoval. On je bil v tem političnem okraju kot železni Bismark v Nemčiji. Občinski zastopi uklanjali so mu se kot Hebrejci pred zlatim teletom zategadelj so znana rodoljubom Istre nje--gova početja pri zadnjih volitvah v deželni zbor isterski. Velepoštovani in ljubljeni naš rojak in rodoljub dr. Dinko Vttezič, državni poslanec, je v svojem dolgem govoru v sjednici državnega zbora 14. mareija I. 1884. natančno obelodanil taka pečenj noja na Primorskem, in pritožil se ministerstvu,. da f.ikti, kaierl se pri belem dnevu pod zaščitom zakona, pod ustavno i koncilja-tivuo Taffejovo vlado gode, da so ugodni projektu onega Borighija, kateri je v svo-jej knjigi dokazal, da se mora Piiinorsko poitaljančiti za blaženo Italijo. Ni.o bile zabadava njega besede, paša iu njegov namestnik, privandrani »L'>mbardaž«, odstranjena sta bila takoj i u stanje se je v tem obziru zboljšalo pri nas. Sedanji1 glavar tega političnega okraja gosp. Karol Truksa, Nemec po rodu, je mož, ki nepristransko izvršuje svoj delikatni posel, spoštuje jezikovno enakopravnost, kot tudi oba koncepista gospoda Rebek i Malhič, oba Slovenca in torej naša rojaka. Omeniti hočem tudi pri tej priložnosti da je Nj. visokost nadvojvodi Karol Štefan, brat španske kraljice Kristine, kor-vetni kapetan pri c. k. mornarici v Velem selu fLussingrande) kupi) palačo, katero je častno premeni! v svoj dvorni grad. Avstrijski prapor vihra od vsboda do zahoda solnem na barjakaru, kot tudi na trgu v mestu. Nadvojvoda je priljuden in gostoljuben gospod, obče ljubljeu In spoštovan od prebivalcev, vidi se, da mu je prijetneje bivati mej priprostim Iju istvom. nego v impozantnih palačah. V priproste) obleki se šeta po mestu, kratkočasi po vrtu, okoli cvetic in tičev, katerih ima mnorobrojno, Bog ga ohrani I EDINOST Iz Prage, 18. avgusta. Kako Vam bi popisal presrČno I navdušeno sprejemanje, s katerim so nas počestili naši brat ju na popotovanji v zlato rago! 01 veselja in radosti sem tako ganjen, da se mi srce v prsih trese. Uže na Dunaji, kakor Vam je znano, sprejeli so nas bratje vseh rodov matere Slave z največjo presrčnostjo i navdušenostjo, enako tudi v Brnu ipotem na vseb postajah. G-lo gospć i gospice so nam povsod cvetice v vozove metale. Vsled teh ovacij se je celo vlak za-kesnol /a dvajset minut. Vse pa je presegel sprejem v Pragi. Dospeli smo tja včeraj proti sedmej uri zvečer. Bilo nas je vseb skupaj okoli 100. Lakala nas je ogromna množica ljudstva. Ni prehodih državnega kolodvora so delali «Sokol » spalir, kder so stali z vihra ]Očimi prapori. Zbrali so tukaj tudi poseben odbor, ki nas |e sprejel m pozdravil, potem uoje društva «Meštan«ka bese ia». «Akademicky čtenarski spolek», več mestnih svetovalcev, češki vseučiliški profesorji, udje druStva čeških zdravnikov, vodja narodnega gledališča g. Šubert z udi gleda-liščnega društva in mnogo krasnih gospej. Ko se je ustavil vlak, zadonelo nam je z tisoč in tisoč grl: «Slava», «živeli», »na zdar 1». Stnpivgi iz vozov, pozdravil jt starosta pražkega aSokola«, g. dr. ČiŽek. v imenu društva vrle slovenske sokole z obal jadranskega morja, ter jim zakllcal gromoviti »Živeli U, ki je odmeval iz tisočero grl. 30 kočij je bilo pripravljeuih za nas in ko smo vanje sedali, metale so nam gospe cvetične šopke j v vozove. Peljali smo se pred narodno gledišče in potem na svoja stanovanja. Ob devetih zvečer smo se zbrali v velike) dvorani društva »Mesianska beseda«. kder je bila skupna večerja in pre-srčna zabava pozno v noč. To se ve, da Zdravic ni manjkalo. Najprvi je poprijel besedo g. P. Eckert ter govoril blizu tako le; V nekdanjih časih, ko je bil češki narod na visokej stopinji omike in slave, slovelo je mesto na Veltavi tako, da se je imenovalo zlata Praga. In koje zlato naše Prage otemnelo, ko je bil raztrgan z njene glave kraljevi Šapel, ko je z umirajočim ljudstvom tudi njegova Praga umirala, ohranila he je in živela je vendar lepa povedka o zlatej Pragi. Ona je živela v vseb časih globocega našega propada daleč na jugu, na balkanskih gorah, na jadranskih obalih, na savskih bregovih, mej slo-\ansk mi brati. Danes je naša Praga zopet zlata Prana, ona je srce, slava, krona našega vzbujajočega naroda. Kakor v starih časih, sveti se naša matka v zlatu narodne zavednosti in pa tnjot čnej ljubezni svojih sinov, in na milijone čeških in slovanskih src jej vriska naproti, In danes pozdravljamo v naročji matke Prage ljub* in drage romarje iz onih slovanskih dežel, v katerih je izročilo o zlatej Českej Pragi ves čas narodnega našega propada nadžlvelo. Zlata Praga danes pritiska na srce otroke skupne naše matke Slave iz dalujega juga. Pozdravijeui, dragi slovenski bratje I Kakor sokoli ste k nam prileteli, da ogledate našo in Vašo zlato Prago, zemljo, ki je napojena s potom in solzami nadih očetov, mesto, katero je zgradila tisočletna zgodovina nafiega naroda. Naša srca so vam naproti bila, ko smo začuti Vase geslo: »V zlato Prago« Mi dobro poznamo Vaše želje in tožbe, mi poznamo in spremljamo boj za obstanek, kateri s težavo bojujete v slovanskih Ter-mopilah na jugu zoper dve močni sovražni krdeii. Bratje, napijte se nove moči na prsin slovanske Prage, ogrejte se na njenem srci! Naj Vas okrepijo češke slave spomeniki, s katerimi se ponaša, vzlasti narodno gledalifiče, naj Vas ojači krepka žila narodnega našega živenja v tem mestu, naj Vas osrči naša ljubezen za daljše blagotvorno delo v prid ljubljenega naroda. Podajmo si k teinu delu roke. Složimo se! Milujmo se I Pretresel je do duše nas vse ta lepi navdušeui nazdrav, na kateri je primerno odgovoril g. Trstenjik, ki se je najprej zahvalil za Brčni sprejem in rekel, ua imamo tri sovražnike, ki nas bi bili uže uničili, da nam ni slovanska ideja podala rešne roke. Mi smo prišli danes, da oj ičimo prijateljstvo, ker le na bratovsko ljubezen je oprta naša bodočnost. Mi nečemo dru-zib neslovan^kih narodov zatreti, ali mi hočemo tuli živeti. Resnica je, kar je rekel Gistelar, da so Slovani tisti faktor, ki kdaj socijalno živenje po vsej Evropi oživi in na prava pota napelje. Le slovanska ideja, ki je češki narod oživila, ohranila nam je Zivenje. V tej ideji je naša bodočnost. Go-yorn k je potem nazdravil češkemu narodu m občinstvo je burno pritrjevalo. Gosp. Hribar je govoril slovenski ter rekel, da je pri Slovencih navada v zna-■»J« Rostoljubnosti ponujati kruha in 8011; v Pragi pa so se gostom ponudil, srca. Konci govora je nazdravil v češkem jeziku zlatej slovanskej Pragi. Govorilo j« Se več gospodov, g. Ciha-bk slovenski, g. Karlovioz poljski, g. Po-lička hrvatski; mej posameznimi govori je pel kvarttk «Kytara. narodne pesmi. Danes zjutraj ob osmih se zberemo v pro>torih društva «Meštauska beseda*, od kodar se napotimo ogledat razne znamenitosti. in čas je, na otidem, zato moram končati. Domače in razne vesti. Imenovanje. Cesar je imenoval koperatorja stolne župmSke cerkve v Babu Mateja Bogoviča kanonikom katedralnoga kapitola v Krku.— G. Franc HoČeva^. višega sodišča svetovalec je postal predsednik ljubljanskega deželnega sodišča, —G. Ant. Globočnik, do.sedaj okrajni glavar v Postojni, imenovan je svetovalcem pri de-želnej vladi v Ljubljani.— Naš narod na Kranjskem bode gotovo zadovoljen z obema tema imenovanjema. Tržaški namestnik se povrne denes zvečer z oapusta iz Au^ee v Trst, da sprejme pojutrajSnjem cesarjevno, včeraj pa je Šel na oopust na Dunaj dvomi svetovalec vitez Binaldini, Vseučlllščnl profesor «laglć j^ bil te uni te svojo uružino v Trstu. Kakor znano, je profesor Jagič eden prvih filologov m slavistov na svetu in uživa ua Ruskem posebno visoko plačo. Sliši se. da k>i ga zdaj raua pridobila naša vlada za dunajsko univerzo. Profesor Jagič je rodoma Hrvjit; Hrvatje imajo uže prav mnogo svetovnih celebih't. ileUhko podporno društvo Udje uruštva so vaidjeo1, ua se zbero uže ob 7. uti zjutraj preu stanovanjem društva (Arquedotto Št. 11), od tam se bode kmalo jio 7. uri odmarširalo v cerkev sv. Antona. O'bolnice iu one gospodič ne, ki bodo stale okolo zastave, te precej podajo v pie-sbiterij. Vse druge družabnice se zbe:o precej poti presbiie;ijein na desno, udje na levo. Deputacije povabljenih društev imajo svoje sedeže na epistolsk^i strani, odbor društva pa na evangeliškej, odnor-nice m druge gospice, ki bodo okolo zastave, bodo sedele na stolih, obrnemb proti altarju, v sredini presbiteiija. Po končanej maši gre društvo se zastavo in nodbo v novo stanovanje na doganskem ti g n. Družabniki naj vsi pripnejo na suknjo društveno znamenje, prav take odborniKi iu poverjeniki svoja posebna znamenja, odboinice pa naj si denejo čeziamnice (trakove). Odbor se naaeja tudi množeča obiska pri besedi zvečer ob 7. uri v gledišču Feuice, katero bode praznično odide no. Častna kompanija za ruskega caru. Iz Trsi« je odšia te um v Kromenž častna kompanija tukaj garuizujočega polka Aleksander III., št. 61, obstoješa iz 190 lepih, zbran in muž z godbo, pomnoženo blizo ii nekega fanta, barvarja, rojenega v Slivju. — Neko Senožečanko in nektgi DevinČana pa so zaprli, ker sta se vrnila v Trst, akoprem uže parkrat izgnana. Izpred porotnega sodišča. Tri dni je trajala obravnava proti morilcu Andreju Zegu iz Koprive na K ras m. Zaslišanih je bilo kakih 37 prič, katere vse skupaj so piejasno dokazale, da je šel 8. maicija se svojo ljubico, Ano Krt iz Trsta na Kras kajti videli so ga ž njo na Op-Ći n ah, v Tabru, Dolu, potem pa so ^a videli samega v Koprivi, v Skopem, v Krepljab, Prošeku itd. Zega je pri vsem tem tajil, da je bil tiste dni svojo ljubico na Krasu, rekal je, da ni ž njo več govoril od februvarja, sicer pa se je pri vsakem odgovoru na stavljena pitanja tako oporekal, da je vsak otrok moral soditi ua njegovo krivdo. Odlični kemiki so p e-iskavali tudi obleko, katero je nosil liste dui in našli so v nekej ruti, potem na hlačah in na drugej obleki krvne madeže, ki so bili sicer dobro izprani, ki pa so se pri vsem tem po kemičnem procesu dali konštatovati; nadalje so zdravniki tudi našli na desnej roki dve majhni rani, ka-'eri je morilec gotovo dobil s kamenjem, s katerim je ubil ubogo svojo ljubico. Do-kizi so bili toliki in tako prepričevalni, da je vsak poslušalec obravnave moral vsprejeti popolno prepričanja, da je Zega pdjal svojo nosečo ljubico Ano Krt na kras, ker ga je ona k temu nekoliko moralno prisilila, češ da gresta oba skupaj po pisma, za poroko potrebna, v Koprivo in Hruševco; a da je Zega uže dolgo tuhtal, kako bi se iznebil uboge Krt, ki je bila uže blizo poroda, da mu je najbrže mej potem prišla peklenska misel, da pelje ubogo ljubico v eno mnogih dolin na Krasu in da jo tam smrtno trešči z velikim, več kilogramov težkim, robatim kamenom in da je ta tklep tudi hitro izvršil, ter ubogo žrtev večkrat z onim kamenom po glavi pobijal, dokler se je zagotovil, da je mrtvu. Ko je zločin izvršil, šel je naprej v Koprivo, Skopo itd., kder je obiskal svoje sorodnike, ter se je vrnol 9. maicija skoz Prošek, kuer je tudi obiskal neko Bvojo sestro, omoženo Ukmar in še le 9 tnar-cija zvečer dospel domu v kampanjo pod Sv. Alojzijem, v katerej je delal uže več M. — Mislil je ta živinski človek, da tako hitro ne najdejo trupla njegove nesrečne ljubice, ali uže čez par uni je bil ves Kras poln strašnega dogodka in žen-darmi so po le nekaterih poizvedbah uže 13. marcija prišli na sled moiilcu, katerega ho istega dne aretirali in odpeljali v zapor. Spričevala rojstvene srenje iu izpovedbe znancev zloč nca so tudi vse izrekle, da je Zega človek slabega ve ienja iu nevarnega značaja, s kratka vse okolinosti so vplivale na to, da so porotniki, ko jitu je predsednik sodišči stavil edino prašanje, je li Andrej Zega kriv premišljenega iu zavratnega umora rajnee Ane Krt, po komaj četrt ure trajajočem posvetovanju izrekli enoglasno.- kriv je. na kar ca je sodnija obsodila v smrt na vešalih — Zega pa je tudi po zaslišanju strašne soibe še vedno trdil, dr je nedolžen in tudi smrtna sob >j enake? Ne! Spremene se večkrat. Groj/.dje postane drobnejše ali debelejše, bolj okroglo ali podolgasto, okusno in slajše, ali zoperno tn kislo, ali pa tudi enako. Odtod tudi prihaja, da imamo tudi toliko soplemen, ki se malo eno od druzega ločijo. Navedene trte štejejo uže 4—8 soplemen, ki so po vipavskej dolini razširjena. Večkrat dobimo iz pelkov zrejenib trt tudi tako pleme, ki je mnogo slabejše od svoje matere in se ne splača je saditi, kateremu pravimo oprbljivka. Nekatera opihljiva plemena Imajo 3—12 debelejih jagod, nego njih sopleme, druga pa ostanejo več ali manj drobnejŠa, nego n. pr. glera oprbljivka. So tudi taka, ki imajo nekoliko debelejih jagod, druga pa ostanejo različno drobna, n. pr. klama meja oprhljivka. Ker skoraj pri nobenem plemenu trtnih oprhljivek ne dozore drobne jagode in ostanejo kislp, posebno pa. če se v obilnem Številu k žlahtnemu grojzdju primešajo, dobi vino preveč kisline In tanina, zato je tudi kij zoperno, za kupčijo posebno mlado nesposobno in tudi je tako vino bolezni, takozvani grenkobi podvrženo. Več je tudi takih, ki nekoliko pred cveto. nego njih soolemena, po cvetenju po plodu videti ni. N. pr. zelen ali osipka. So tudi taka, ki napravijo samo 2—5 jagod debelejih, nego njih sopleme. N. pr. grg:tnija. Dobe se tudi take trtne oprh-Ijivke, ki so bogato z zarodom obložene, nekoliko po cvetenju pa ni zaroda ne grojzij* in tu li pečlji so se zgubili. Vse oprhljivke imajo več zaroda, nego njih žlahtna soplemena. dalje perje večje in tudi les dalj-, debeleji in svitlejSe barve, kar je pri rezanji kolcev zelo zapeljivo. Vsak vincar bo skrbel, ako so se mu uže take oprhljivke v vinograd vrinole, da jih prej ko mogoče pokonča. Pred vsem neobhodno potrebno je, da se take opr-ljlvke v dohrej vlnskej leti nji opazujejo In zaznamvajo. Ko je čas trtnega cepljenja, precepijo se, če pa niso za cepljenje zarad grčastega In bolnega debla, pogrebenčajo se in drugo ali tretje leto precepijo. Nekateri jih tudi kopljejo in z grubenčanjem nadomeščajo. Tržno porodilo. Kava — v dobrem obrujtu, cene jako trdne. Rio stane f.48 do 60. Santos f.49 do 62, Java f. 58 do 65. Portorico f.90 do 10(3, Ceylon plani.f. 88 do 125. Sladkor — kupčija je poslala bolj živahna po viših cenah; prodalo se je te dni 8000 vreč sladkorja po f. 23'l do for. 27« i«. Sadje — malo obrajtano, kupčija neznatna. Olje — jedilno f. 38 do 44, namizno f. 68 10 88. Petrolje — stane denes Se vedno f. 9.75 s tendenco za višo ceno. Žito — zanemarjeno, cene slabe. Ali po naŠnin menenju vtegnejo cene okoro vsega žita v kratkem sopet vzdignoti se, in skoro gotovo bode Žito na zimo prav drago. To sodimo po letini, katera je bila slaba v Ameriki, nič prav dobra v Rusiji in tudi v drugih evropskih državah s« nI nič dobro ponesla. — Za špekulacijo v Žitu vtegne torej zdaj biti ugodni čas. Let — dobro obrajtan, cene jako trdne. Seno — stane danes t. 1.20 do 1.50. Borsno poročilo. Boroa prav mlahova, kurzi papirjev uže več dni nespremenjeni, kurzi valut pa se pomikajo nazaj. Acquedotto Št. 21 v Trstu* Dozvoljujem si slavnemu p. n, občinstvu s tem najuljudneje naznaniti, da dobim jutri to je v nedeljo 23. t. m. pra^e klobase lz »Dunajskega Novegamesta» in tudi najbolj fine po celem svetu poznane •■kranjske klobase«. Imam tudi dunajski Estragon-ženof. V kratkem dobim tudi slanine iz drugih dežel, kar bodem pa Se posebej objavil. Išče se do 3 mesece star prepel čar {Vorstehebund) najčistejega isterskega plemena. Naslov: Miroslav Gač, inžener t. č. v Poddragi St. Vid.Vipava. Na Greti ! so na prodaj 3 blde, pripravne za j eno družino, — Plačati se more tudi na, obroke. — Gena ugodna. — Već o tem ! p >ve : CJpravniStvo »Edinosti«. 3—3 ffi®©®®®««®®®®®!©©®®®©®, Marijaceljske! želodečne kapljico, izvrstno delujoče zdravilo' uri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive do-' broteje posebno v »liv njihov pri netečnosti, sla-bosti želodca, ako z grla, ■ smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeS-nem kataru, goreči£e (rzavci^pri preobilnej produkciji alin, rumenici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako bnli iz želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi uroti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaaom vred samo 35 nov. Glavni zalog Ima lekarničar »k angelju varhu* D. Brady Kremster, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Ser a va lio blizo starega sv. Antona. T Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (Varatv. znamka) m . . • Cvet zoper trganje po rir. Maliču, te odloCno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krili ter živcih, oteklino, ntrpnele ude in kite itd., malo 'fosa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ■ cvetu zoper trganje po dr. Maliču* s i raven itoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Planinski želiični sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, 8rsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. 20-30 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje« najboljše vrste, Izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-aočile pri zakisanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 eld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj ae 9 poštom ne rozpoiiljo. Naročila iz dežele izvrše se takoj Lekarna Trnkozy-ja BC sta mestnem trgu "Vo v Ljubljani. Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekreiom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmaciju) sa Jiliulkom u Trstu, Via S. Luizaro lir l.-A. Ovuj likver, koji se uzimlje mjeStiu su vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetalnih rokovali, imajnčih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u Zeiudcu i kod probavlja-judih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i poapješujuč tek. On čisti polagano, nnlŠtuje gljiste ublažujući kroniSke Hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarel* bolesti hemoroidah. Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih mhizmuh, proizvirudih koli od pokvarena /raka, toli od epidemijah, zato je izvrstan bek proti groznici \ proti koleri. Ono pako Sto sačinjava pravu osebinu likera n zdravstvenoj struci jest. Što oalobadja ljude odane sri'bi i pokunje-nosti od Škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo dannh čovjek, koji se služi t;m likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini g:t zadovoljnim, probudjenim l svježim za sv-iki rad. 3— Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razproduju svoga likera, koji se može dobiti u svib kavonah i rakijaSnloah. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč iti ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezftjo zoper hemorojde, proti boleznnim rm jetrih ln na vrnnir.t, proti črevesnim boleznim j in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-l nostih, zoper beli tok, božjast, zoper aeropok • ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi ^ pred vsako boleznijo. (10) Prodttjejo se V vseh slavnih leknrmcah n j svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-1 knrnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu vlekami i Zanetti i G. B. Roniš, G. B. Faraboschi in J M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči ln vrednosti. a LA FILIALE IN TRIESTE doli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Gredito por comsiercio od Induotrla. VERSAMENTI IN CON1ANTI Banconote: ^ 3 0/o annuo interesa« verao preavviao di 4 glornl 3* '4» > » » ■ >8» 3'l» •» • » » » 30 * Per le lettere di versamento attualmente ln circolazione, 11 nuovo tasso d' inturesse «o-mincieri a decorrere dalli 37 corrente, 31 cor-! rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo i preavviso Napoleoni: 3 X onnuolnterease verso preavviso di 30 glornl 3'u» • » » » » 3 meal 3l[, » » » • » » 6 ■ Banco Giro: Bon onote 27i°/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Prapra, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bnick, Graz, Salisburgo, Klagenfurt. Fiume Agrarn, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasno coupons I, Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi, Mediante apertura di credito a Londra K9/o provvipione per 3 mesi. » effettl 6°/o interesne annuo sino 1' importo di 10'X) per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883 (-6) I VU\\C aERSEM o iprj jo noro pekario v uli.-i Corsia Stadion. - li Si, kder je bila poprej to-Uiinii Ctrvo d' oro. — Nieeu nnoornčn tudi odbor dnlalskega podpornega druitv* v namen, na se nošenim Slovenci pn njem posln-7 u j" 1 o ker je mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne! ceni. m vm 7 fir^^V'" zahvalnih pisem ln zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otroelh. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani, Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. Jotip Sovdat, župnik, Karanje, poŠta Črniče. Tukiij velja izrek: «Čast zaslužku« Vaša želodećna esenca, katero smo jaz in mnoco d nizih bolnikov rabili v bolezni, je prav Čudovite moči, posebno pri želodečnih boleznih. A. Lupetina, župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piceoli-ja hitre in prečtidne zdravilne moći. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in soaedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za }edno steklenico želodečna esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnlc, bolečinam v kriŽf in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pootilje santonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 pld. Soliollne postile oroti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis], plučnim, grsnim ln vratnim bolečinam, zoper kašelj in rlpavost. Škatljica 20 kr. Zeliičpl prani atrop. Ta iz zdravilnih zeliSČ Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vaem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju Itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žliČic, Steklenica 36 kr. Tu novodeoo, Kokor vso droga zdravilo oo zmlraj frlino dobe v lekarni iccoii-ieva želodečna esenca lekarne Piccoli ja »pri angehi" na Dunajskej cesti v Lju 1 j a n i ozdravila cy~/ kakor je razvidno iz - ... «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročilo Izvršujejo oo « prvo poito proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschl, Prendinl. Ravaslni ln Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. 30-30 Elija Treves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccherie St. 13. Odprto je od 3 do 6 ure nonoludne. Piazza Bosario št. 3, I. nadstr. IH^B^ Naleto.akose abonira plača m le 2 for. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarud natiuijčnosti in hitrosti, t, katero se more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat »Merkur« kakor j.- tu kuj naslikan pa ima vse prednosti au-mutičnih pečniov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr 3.50. Novi pečet MERKDR z automatičnem barvilom dobi ne le v 64--20 odJikovuncm grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato veochio" 4 V TRSTU. Lamniit arudtvj .KlJiNOSi,— izd-tielj in oa^ovorumrednitV K TO K DOLENC Nuul tiRUarna V. DOLENC v Trati,