,

SLOVNICA

Češkega jezika

z berilom.

Spisal

Franjo Marn.

Založila Matica slovenska v Ljubljani.


V PRAGI.

Tiskarna dr. Ed. Gregrova.

1867 .


Namena pričujočega delca in želj&, ki so spodbujale
pisatelja, pač ni treba na široko razlagati, saj so znane
slehernemu, ki se zaveda svojega slovanskega rodu.

Bridka osoda in zatiranje ošabnega tujca spametovalo
in zmodrilo je tudi Slovane; podučeni verh tega še z zgodo¬
vinskimi in jezikoslovnimi preiskavami, spodbujeni z odkritjem
dragocenih spominkov slovstvenih in z razglašenimi narodnimi
pesmami navdušeni jeli so premišljevati in spoznavati sami
sebe, svoje brate, svoja narečja in slovstva, svoje prednosti
in slabosti, svojo minulost in bodočnost. Jeli so se Slovani
spoznavati in kmali so čutili, da so udje enega telesa, veje
enega drevesa. Megleno, stoletja zaduševano slutenje spre¬
menilo se je v jasno zavest. Iz tega prebujenega čutstva,
iz te zavesti rodila se je slovanska vzajemnost.

Kdor že kaj ima, ali vsaj meni, da ima, ta se ne po-
prijemlje tako nesterpljivo, kakor revež, ki nima ničesar,
vsake priložnosti, kjer se da kej pridobiti. Mi Slovenci smo
imeli do nedavnih časov slovstva ubogo malo in zatirani in
potujčevani smo bili med vsemi Slovani naj bolj. Za to smo
pa tudi koj željno razprosterli roke k objetju vseh bratov
slovanskih. Saj nam je tako ukazovalo naše serce, naša
zgodovina, skerb o našo prihodnost, zlasti tudi naše narečje
in prebivališče, po kterih smo tako rekoč središče Slovanov.

Kakor pa spričuje ne le naše slovstvo, ampak tudi vsa
naša narodna delavnost, nagnili smo se zlasti k onim bratom
na severji, kterih prednji možje so zbudili v nas zavest
narodnjega življenja in z učenimi izdelki svojega duha pred

celim svetom dokazali ne le eksistencijo, ampak tudi bodoč¬
nost Slovanstva. Kdo bi ne želel, da bi se ta zveza in
vzajemnost uterjevala in množila, da bi se med nami v našo
veliko korist bolj in bolj razširjalo poznanje bratovskega
naroda, ki vzbuja pozornost cele omikane Evrope, ki ni le
velika veja debla slovanskega, ampak tudi narod slavne
zgodovine, ki se vpričo cele Evrope neprenehoma bori za
svojo kulturno in politično samostojnost! Kdo bi si zlasti
ne vošil, da bi se vedoželjni mladini slovenski odperla pot

do duševnih izdelkov onega naroda, ki nima le čestite in

prevažne slovesnosti stare, ampak tudi v sedanjem stoletji
med Slovani stoji na pervem mestu literarnega, zlasti pa

znanstvenega razvoja! Naj bi v tem oziru moje delce kaj

koristilo! —

Slovnica sama zdela se bode morebiti komu preobširna,
češ da bi Slovencem zadostovala glavna pravila oblikovna.
Jaz pa sem te misli, da skorej ni slabejih knjig, kakor so
prekratke, v oblikovji temne in polovičarske slovnice. Za
vaje sem izbral lehko umevno berilo in kar se menj znanih
besedi tiče, zdelo se mi je, ker se nektere večkrat ponavljajo,
naj primernije, če jih na konci v abecednem redu pojasnim.

Izreči moram slednjič še svojo iskreno zahvalo sl.
Matici slovenski, ki je založbo te knjige blagovoljno pre¬
vzela, ker brez te pomoči bi slovnica gotovo še ne bila na
svitlem.

V ZLATNI PRAGI, meseca junija 1867.

Fr. M.

Slovenščina je sicer izmed vseh jugoslovanskih jezikov
češčini naj bliže; vendar pa so poleg bistvenih razlik med
gornjimi i dolnjimi slovanskimi jeziki sploh še posebej med
njima nektere dosti očitne. Naj važniše podamo koj tu za
uvod:

I. Namesti našega ras  in is  ima češčina ros  in vy:

slov.: razum, razgovor, razbiti, razdati;

č.: rozum, rozhovor, rozbiti, rozdati;

slov.: izhod, izbor, izgnati, izdati;
č.: vychod, vybor, vyhnati, vydati.

II. Češ. ne izpahuje zobnikov d  in t  pred jezikovci
l  in n:

slov.: krilo, zercalo, pravilo, kadilo, moliti;
č.: kfidlo, zrcadlo, pravidlo, kadidlo, modliti se;

slov.: pal, pala, palo; rasel, rasla, raslo;
č.: padi, padla, padlo; rostl, rostla, rostlo.

III. Po ustnikih b, p, v, m, ko bi se imeli stikati z j,
češč. ne vdeva soglasnika l:

slov.: zemlja, Rimljan, grablje, postavljen;
č.: zeme, Riman, hrabe, postaven.

IV. Češč. ima lcvantito, t. j. naglas (ki je v češč. vselej
na pervem zlogu) ne pogoltne ali ne vniči dolžine druzih
zlogov, ki so brez povdarka. Beseda dvthdni  na pr. slov.
dviganje, ima vse tri zloge dolge. Za to tudi loči češč. samo¬
glasnike v dolge in kratke.

1

2

V. Češčina nima polglasnika. Staroslovenska t>  in h

na konci besedi v češkem odpadata kakov v slovenskem:
syn, cest,  strsl. emu, Yi>cih. h v nekterili besedah živi po
svojem bistvu v ozkem končniku: milost — milost b, chof —
chotb. Pa tudi izpadata i in i v sredi, kjer koli blagoglasje
dopušča: tma, lhati, psati, na-dchnouti, u-schnouti, do-tknouti,
strsl.: tm.u,  ivbrjTH, nbcsTH, ct.,xii*th, -tt.kiiath.

Kjer pa blagoglasje zahteva, nadomeščuje se s čistim,
jasnim e,  na pr. pes, lež, dechnouti, strsl. nhCb, abas, $bxn*TH,
nikoli pa z a: den, cest, lež, meb, pen itd.; slov. tudi dan,
laž, mah, panj.

Pomniti je, da v češkem tudi po predlogih bes, nad,
pod, pred, ob, od, Ti, s, s  in « strsl. jer  oživi, ako se snide
odveč samoglasnikov, na pr. beze studu, podepsati, odebrati,
obeslati, prede mnou, sebrati, rozebrati itd. Po predlogu k
časi tudi ko u:  ku pfikladu, slov. na primer.

VI. Strsl. m,  in |>t se nadomeščujeta med dvema so¬
glasnikoma v češ. s samoglasnikoma ( in r: vik, vina, plny,
mika, slza, srna, srp, smrt, slov. volk, volna, polni, solza,
serna, šerp, smert. Večkrat pa se, kakor pri nas v ol  in lo,
tudi v češkem spreminja strsl. v lu  in lou,  na pr. slunce,
člun, dlouhy, dluh, tlusty, hlubina atd.; slov. solnce, čoln,
dolgi, dolg, tolsti, globina.

Da, tudi pri r  se je nekolikrat t.  spremenil v e,  ki se
pa, se ve da, neglasi poliglasno kakor v slovenskem, na pr.
černy, červ, krev, rež; sl. černi, červ, kerv, ne pa črv, črni,
krv, rž.

Slov. polt je v č. plet, bolha - blecha.

VII. Nekoliko drugač kakor slovenščina kazi češčina
tudi strsl. nosnika s in js.

1. Namesti strsl. a  ima češ.

a) a, d,  na pr. jazyk, jatra, jadro, pata, patek, rad,
svazek, svaty, trasti, masti, sahnouti, tahnouti, vazati itd. slov.
e: jezik, jetra, jedro, peta, petek, red, zvezek, sveti, tresti,
mesti, segniti, teguiti, vezati;

3

b)  e, e, i, i:  devet, deset, knez, mesic, pamet, zajic atd.
Pervotni ia  se je ohranil samo v pial, piat, sl. pel, pet od
pnem - peti.

2. Mesto strsl. a imamo mi o, Čehi pa u  ali ou,  na pr.
budu, dub, louka, moudry, zub, muž, holub, mouka, ruka,
soused, souditi itd., slov. bodem, dob, loka, modri, zob, mož,
golob, moka, roka, sosed, soditi.

Po ozkih soglasnikih se m  v sklanji in spregatvi pre¬
glasi v i,  in ou  (u) v t,  na pr. duši in duši m. dušu in dušu
iz duš«; in dušej«; piji, piji — pij*, pij&th.

VII. V slovanščini se dele soglasniki na ozke in široke.
Poljščina in ruščina je ločite naj bolj natanko, češčina že
menj, pa vendar bolj, kakor južni slovanski jeziki.

Razun n —  slov. nj ima č. tudi oU, t  in f. (T  in t  sto¬
jita v isti pomeri k širokima d  in t,  kakor naš nj  k n,  to je:
glasita se, kakor prav tesno spojena dj  in tj.  Češki f  pa je
drugačne lastnosti, kakor slov. mehki r (rj), glasi se namreč
skoraj kakor rž,  ali kakor da bi bila r  in ž  zlita v en glas
more sl. morje, hofe — gorje, zafe — zarja, f  ni nikdar samo¬
glasnik kakor r  časi; torej so na pr. besede; krtina, tftina
hfmeti dvozložne,  hrbet, chftan, hfmot pa enozložne.

Nasproti temu pa je češčina izgubila razloček med ozkim
in širocim l  (ali prav za prav si'ednjim, ker pravega širokega
ruskega in poljskega t  nepozna ni češčina ni slovenščina);
kral, učitel, sl. kralj, učitelj.

IX. Veliko razliko med obema jezikoma dela glasoslovni
zakon češkega jezika, vsled kterega se v oblikovji in v skla¬
dnji po ozkih  soglasnikih c, č, š, ž, d, j, f, n, f, 1 (sl. Ij)
in z in po samoglasnikih i, i, š široki samoglasniki a, o
in u  spreminjajo ali preglasujejo v e in i , in sicer:

1. a  se preglasuje v e:  muž — rodivnik muže sl. moža,
meč meče, sl. meča, pole, sl. polje — pole slov. polja; duše,
ovce, chyše, Anglie, Francie, Marie, bohyne itd. slov. duša,
ovca, hiša, Anglija, Francija, Marija, boginja.

1 *

4

Ravno tako se preglasuje v oblikovji in v skladnji časi
a  tudi pred j:  dej, delej, nej-, zejtra (m. zajtra iz za jutra)
itd; sl. daj, delaj, naj. V govoru se enako preglasuje tudi
v slovenskem. Časi se preglasuje celo v deblu in korenu,
na pr.: čekati, jehnč, jesle, jestrab, žel, krejcar, vejce, jezvec
itd.; slov. čakati, jagnje, jasle, jastrab, žal, krajcar, jajce,
jazbec;

2. u  se preglasuje v i:

a)  vsklanjavi, na pr.: daj. muži, meči, poli; slov. možu,
meču, polju.

b)  V spregatvi preglasuje večidel samo pismena češ.
v 1. osebi sed. znanivnika w v i  in v 3. množni ou  v i:
miluji m. miluju in miluji m. milujou, in v narečaji ouc  v ic:
milujlc m. milujouc. Nekterikrat se spreminja tudi v deblu
na pr.: již (už), jitro, jih, klič, libiti, lity, lid, plice, klika,
štika, bliti, pllti, čiti, Jiri, Jidaš itd.; slov. uže, vže, jutro,
jug, ključ, ljubiti, ljuti, ljud, pljuča, kljuka, ščuka, bljuti,
pljuti, čuti, Juri, Judež.

3. Preglaševanje samoglasnika o v e pa še tako pogo¬
stem ni, kakor v slovenskem. Pri glagolih šeste verste se
ohrani o, na pr.: bojovati, bičovati, ohlašovati; slov. bojevati,
bičevati, oglaševati, in v množnem rodivniku in dajavniku
rabite češčini po širokih in ozkih soglasnikih končnici u, uv
in um  (iz ov, om): mužu, -uv, mužum; slov. možev, možem.

X. Pervotna Jej  in hj  se topita v slovenskem v c, v če¬
škem pa v c:

1. V besedah sl. moč, pomoč, noč, peč, tisuč;

č. moc, pomoč, noc, pec, tisic;

2. v sedanjem narečaji sl. pasoč, pevajoč;

č. pasouc, zpivajic;

3. v nedoločnikih I. verste 4. razreda:

slov. pomoči, peči, obleči, striči;

č. pomoči, pčci, obleci, strici.

XI. Pervotna dj  in tj,  (ki sta se v serbsko-hrovaškem
ohranila) se menjata v češkem v s  in c, v slovenskem pa
dj  v j, tj  pa v c:

slov. meja, ograja, preja, sveča, saje;
č. meze, hraze, pfize, svice, saze;

slov. žeja, rojen, soje, teleči;
č. žizen, rožen, souzen, telecl.

XII. Češčina se ogiblje, kolikor se da glasnika g ; ima
pa za to h , t. j. nemški ali latinski h:  Buh, bora, haj, hlava,
hrob, hrom, husa, hrich; sl. Bog, gora, gaj, glava, grob, grom.
gos, greh.

Za to je naredila češčina „hrabe“ iz nemškega graf,
„markrabe“ iz markgraf, „fehola“ iz regula, „varhany“ slov.
orgle iz organum, „anjel“ in „andel“ iz angelus atd.

XIII. Med zvezo sr  vdeva češčina soglasnik t , na pr.:
stflbro, streda, straka; sl. srebro, sreda, sraka.

XIV. Mesto slov. čr  (č) ima češ. str  in tr:  stfida in
tfida, tfešnč, tfislo, stfevo, stfevic itd.; sl. čeda, črešnja,
čreslo, črevo, črevelj.

XV. Češčina ne razpušča zvez liv  in Tcv  v sv  in cv,
kakor slovenščina, na pr.: hvezda, hvizdati, kvesti, kvet, kvi-
liti; sl. zvezda, žvižgati, cvesti, cvet, cviliti.

§. 2. Pismo.

Češki jezik se piše zdaj s sledečimi čerkami: a, a, b,
c, č, d, d, e, e, č, f, g, h, ch, i, i, j, k, 1 , m, n, n, o, 6 , p,
r, f, s, š, t, {, u, u, u, v, y, y, z, ž. Mesto tujega q in x
se piše navadno kv in ks: inkvisice, Kserkses.

V starejih knjigah najdeš pismena g, j, tv  in dvoglasnik
au  m. sedanjih j,  *, v  in ou,  na pr.: gjm = jim, geg = jej,
gegj=jeji, saud = soud, woda~voda; tako tudi y  m. j
v besedici ney = nej in v velevnikih, na pr. dey m. dej.

6

§. 3. Samoglasniki (Samolilasky).

а, a, e, e, e, i, i, o, 6, u, n, u, y, y se dele v kratke
in dolge, na ozke in široke.

Kratki: a, e, č, i, o, u, y. Ozki: e, i.

Dolgi: a, d, i, 6, n, u, y. Široki: a, o, n, y.

1. Dolgi samoglasniki se morajo tudi prav na dolgo
izrekovati, kakor dva kratka: slava, lepe, 6 Bože, činim, uroda,
mlyny.

2. e  ima vselej svoj poln in jasen glas. V čeških be¬
sedah: seno, pes, zvonec  na primer, se mora e ravno tako
izrekovati kakor v slovenskih: vedro, veriga in enacih;
cf. §. 1, V.

3. e strsl. n = e s predglasnim i stoji samo po ustnikih:
b, m, p, v, f in pa po d, t, n: obed, pena, svčt, mesic, de¬
liti, telo, nčkdo, beri: obied, piena, sviet itd.

Ako bi imel stati za kacim družim soglasnikom, se spre¬
meni v e: na skale m. na skale, v Praze m. v Praze, stfeda
m. stfeda, pleva m. pleva itd.

4. y  se je nekdaj glasil, kakor francozki u  v tu  ali pa
nemški iz u  preglašeni ii, na pr. v besedi: Giiter. Zdaj pa
ga po glasu večina Čehoslovanov ne loči več od i.

Za pisavo pa velja pravilo: po širokih soglasnikih li,
ch , Ji, r, n , d  stoji samo y  in y,  po ozkih c, č, j, f, š, ž, d, £
in h pa vselej le i  in i,  primeri: hynouti, chytati, kyvati,
lvba in cititi, čistota, jiny, krik, tišina, život, šidlo. Po s
in z  stojita y  in y,  ako sta pervotna, ako se sta pa rodila
iz goltnikov ali zobnikov, mora stati i  in i : množi iz mnohy,
mezi sl. med.

o. j/ se v prostonarodnem govoru po gostem razpušča
v ej: mlyn — mlejn, zasypa£ — zasejpaf atd., ravno tako več¬
krat tudi i: sito — sejto, siček — sejček, voziček — vozejček.

б. e  se izrekuje v splošnem govoru po terdih soglasni¬
kih kakor i: mleko — mliko, dobrčho — dobryho.

7

7. Kratki samoglasniki se povzdigujejo v dolge in sicer
v naslednji versti:

a e e i o u y
v a e (i) i 1 u ou (d) y.

Na primer: kladu — klasti, skladati; leteti — letati in
litati; lehnouti — lehati in llhati; hledeti — hledati in hlidati;
bčda in blcla; deliti — dil; knčz — kniže; meriti —mira;
všriti — vira; moje — muj; Boha — Buh; bodil — busti;
nositi — nuše; pij i — piti, pijeti; biji — biti, bij eti; pustiti

— poušteti; skusiti — skoušeti; krvji — kryti; myji — myti.

Dolgi 6 se je ohranil iz  staročeskega samo v medmetu
6: 6 Bože! 6 synu! Drugod pa se je razdvojil naj prej v dvo¬
glasnik uo , iz kojega se je poznej rodil u,  ki se glasi kakor
dolg u — u: dom — duo.m dum, rod. domu; sol — suol — sul,
rod. soli; Buh — Boha. Primeri slovensko izreko.

u  se daljša v ou,  mesto kojega se piše, ako ima stati
ko sprednik v besedi čerka u:  uvod = ouvod, uzky — ouzky,
dskok = ouskok.

8. Dvoglasnik je v češkem jeziku samo ravno omenjeni
ou,  n. pr.: moudrost, soused. Dvoglasnik ia  se je ohranil
iz staročeskega samo v terpnem deležji piat, rozpiat, sepiat
od pnu — piti, sl. pnem — peti; drugje se je stopilo ia  z iu,
ie  in ii  vred v %:  priatel — pfitel; božia, božie, božii, božiu

— boži.

Dvoglasniki au, eu, ai, oi, ei se nahajajo samo v tujih
besedah: Caesar, Orpheus, Phoibos.

§. 4. Soglasniki (SouhIasky),

b, c, č, d, d, f, g, h, ch, j, k, 1, m, n, h, p, r, f, s, š,
t, f, v, z, ž.

1. h  se glasi kakor nemšky ali latinski h,  ali pa, kakor
tudi po nekterih krajih na Slovenskem izrekujejo g,  in stoji
povsod m. našega g:  č. hora, heslo, hlas, hrad, Buh; slov.:
gora, geslo, glas, grad, Bog. Češki ch  je naš h:  duch — duh.

8

2. Glasnika g  se češčina ogiblje, kakor je bilo že v §. 1.
XII. rečeno, dasiravno se ta glas večkrat sliši, n. pr. zaime
kdo  se izrekuje gdo,  k zahrade = g zahrade. Piše ga samo
v nekterih v novejem času privzetih tujkah, n. pr. groš.
V davnej sprejetih tujkah ga je zamenjala. (Cf. §. 1. KILI

3. Topljivci ali mehki d, f, h se glase skoro kakor dj,
tj, nj. Pišejo pa se z obmehčevanim znaminjem samo pred
a, o  in u:  hadra, doplnovati, kresfan; ako bi imeli stati pred
e, preide znaminje na poslednjega, spremeni se toraj v e,
n. pr.: doplnovati — doplneni. Pred i  in i  se d, t  in n  po¬
vsod glase kakor c?, t  in n \  na pr. kniha beri knjiha.

r  se glasi skoraj kakor prav hitro izrečena zveza rž,
in se rabi bolj pogosto, kakor družili topljencev kteri, vselej
m. slovenskega rj:  more, žare, hore, cisafe; sl.: morje, zarja,
gorje, cesarja.

§. 5. Razdelitev soglasnikov.

1. Široki: h, ch, k, r, n, d, t.

2. ozki: c, č, d, j, n, f, š, t,  ž.

3. srednji: b, f, 1, m, p, s, v, z.

4. jasni: b, v, d, d, h, g, z, ž, j.

5. temni: p, f, t, t, ch, k, s, š, c, č.

6. zobniki: t, d, s, z, f, d, c, č, š, ž.

7. goltniki: h, ch, g, k.

8. jezikovci: 1, n, r, f, n.

9. ustniki: b, m, p, v, f.

10. sikavci: c, s, z.

11. šumevci: č, š, ž.

Vsak jasen soglasnik, ako stoji kakor končnik v besedi,
se v izreki vpodablja temnemu, po glasu mu sorodnemu,
temen pa jasnemu. Dub n. pr. se izrekuje skoraj kakor dup,
krev kakor kref itd.

9

§. 6. Jfajnavadniše spreminjave soglasnikov so te-le:

h v z: drahy — draze, nolia — nože, mnoliy — rnnozl, Buli

— bozi itd.

ii v ž: Buh—-Bože, druli— družba, Praha — Pražan, roh

— narožni itd.

ch v š: Cech — Češi, jinoch — jiuoši, ticho — tišina, Vlach
— Vlaši, kožich — kožišina itd.
k v c: ptak — ptaci, sedlak — sedlaci, kratky — kratce, ši-
roky — široce itd.

k v č : človek — človeče, mrak — mraček, potok — potuček,
rak — raček itd.

r v r: bratr — bratfi, dobrf — dobri, modry — moudfe,
kmotr — kmotre itd.

c! v z: hovado — hovčzi, souditi — souzen, uhoditi — uhozen,
hladiti — hlazen, hlazeni itd.

t v c: svetiti — svecen, mlatiti — mlačen, nutiti — uucen itd.
z v ž: knez — knšži, mazati — maži, tazati — taži, kaziti —
kažen itd.

s v š: nositi — nošen, psati — piši, ohlasiti — ohlašuji, te¬
sati — teši itd.

c v č: chlapec — chlapče, oteč — otče, slunce — slunečko,
zvonec — zvoneček itd.

ck v čf: nšmecky — nemečti, recky — fečti, Pisecky —
Pisečti itd.

sk v šf: lidsky — lidšti, selsky—• selšti, slovansky — slo-
vanšti, Yldehsky — Videnšti.

si v šf: husty — houšt, pustiti — poušteti, pušten, pušteni.
§. 7. Jfaglas.

Naglas je v češčini vselej na pervem zlogu. Ako je so¬
glasnik v tem zlogu dolg, je povdarek počasen in mehek,
če je pa kratek, je pa nagel in oster. Na primer v besedah:
ci-titi, ba-snlk, stfe-liti, ne-be, roz-um itd. je naglas na zlogih
ci, bd, stre, ne, ros.  Le ako pred besedo stoji kak enozložen

10

predlog, se preloži naglas na predlog: we-besich — na  ne-
besich, do  nebe itd. Po predlogih dvozložnih in pa skrajšanih
skr z, krom , dle  ostane naglas na svojem mestu, na pervem
zlogu namreč.

I. Imena.

A. Samostavnik (statne jmeno).

§. 8. Spol (rod).

I. Moškega spola so :

1. vsa imena moških oseb in mescev, na pr.: pan, sluha,
host, risar, orač, vevoda, starosta, soudce; leden, žari itd.;

2. imena, ki se končajo na široke in srednje soglas¬
nike : h, ch, k, r, n, d, t, — b, f, 1, m, p, s, v, z; na pr.:
holub, rod, duch, hrom, den, dar, les, plot, chlčv itd. Izjeme
se sploh vjemajo s slovenskimi, na pr.: hus, ves, cirkev, krev,
obrv itd., slov.: gos, vas, cerkev, kerv, oberv;

3; večina imen na c, č, š, j, f in 1 = sl. Ij, na pr.:
meslc, klič, koš, kraj, mechyr itd.

Mnogo pa jih je s to končnico tudi ženskega spola,
na pr.: nemoč, pomoč, obec, myš, mysl, postel, sul itd.

4. Nekoliko imen na y,  rod. uv, navadnih le v množini,
kakor: hody, nešporv, odpustky, okovy, paberky, spodkv,
šaty itd.

II. Zenskega spola so:

1. imena ženskih oseb: služka, pani, družice, vevodkyne;

2. Večina samostavnikov s končnikom d’, t, h in ž: lod,
česf, bazen, lež, mladež, zapoved, dlan, jabloh, stran itd.;

3. s samoglasnim končnikom a)  na a:  duha, ryba, slava
in podobni, k)  na e in e m. slov. a:  duše, svice, ruže, vule,
svatvne, sl. duša, sveča, roža, volja, svetinja; c)  na i : lodi,
roli, pradli, švadli in tujke na i  ali e  m. ia in io: bibli in
bible iz biblia, addici in addice itd.;

11

4. Samo v množini navadni samostavniki na y  in e
ali e:  hodiny, jahly, klišfky, kalhoty, nužky, otruby, soucho-
tiny, vdavky, varhany, jmeniny, narozeniny itd. — dvčfe, jesle,
housle, hrabč, kleštč, plice, nožnice, sanč, saze itd.

III. Srednjega spola so:

1. imena mladih ljudi in živali na e ali e: dite, dčvče,
orle, vlče, ptače.; .

2. imena na o , e  in e:  oko, dčlo, slovo, zlato, slunce,
srdce, vejce, bfime, plemč itd.;

3. na i  m. sl. je, ije: kameni, listi, zdravi itd.;

4. množna na a:  kamna, jatra, hadra, prša, usta, vrata itd.

§. 9. Število (čislo).

Češčina ima samo dvoje števil: edino ali ednino in mno-
žno ali množino. Od dvojnega števila ima samo nekaj malih
ostankov. Glej §. 30.

§. 10. Skloni (pady).

Sklonov pa ima češ. 7, ker je pri vseh samostavnikih
moškega in ženskega spola v ednini ohranila tudi za zvavnik
posebno končnico.

§. 11 . Sklanjatev.

Češka sklanja je nekoliko bolj zapletena kakor slovenska;
kriv je tega zlasti glasoslovni zakon češkega jezika, vsled
kterega se v končnicah a  in u  po ozkih soglasnikih pravilno
spreminjata v e in i  in veči razloček med sklanjo imen živih
in neživih bitij.

I. Moška

imena gredo po svojih končnikih v dve sklanji, in pri vsaki
moramo postaviti dva vzora, za imena živih in neživih bitij.

12

A)

S končnikom: h, ch, k, r, n, el, t — b, f, 1, m, s, p, v, z.

Ed

I.

1. hacl

2. had-a

3. had-u, -ovi

4. had-a

5. had-e, (u)

6. had-u, -ovi

7. had-em.

i n a.

II.

hrad

hrad-u

hrad-u

hrad

hrad-e, (u),
hrad-u, -e
hrad-em.

Množina.

1. had-i, -ove, (č) hrad-y, ove

2. had-u, -uv

3. had-um

4. had-y

5. had-i, -ove, (e)

6. had-ich, -ech

7. had-y.

hrad-u, -uv
hrad-um
hrad-y
hrad-y, -ove,
hrad-ich, -ech
hrad-y.

Po zgledu hacl  (anguis) se ravnajo imena živih, po hrad
(sl. grad) imena neživih bitij z omenjenimi končniki.

Vendar grejo po drugi sklanji (B):

1. imena: knez, peniz, robotčz, vitez, den, lanen, loket,
test, Francouz, zimostraz, krapet, ldapet;

2. imena na 1 = strsl. vi., sl. lj.: pfitel, kral, slov. pri¬
jatelj, kralj;

3. tujke na 1: titul, cil, Daniel, Samuel itd.

§. 12 .

1. Gibljivi e  se izpahuje v sklanji sploh, kakor v slo¬
venskem : orel rod. orla, oves - ovsa.

2. m se v sklonih, ki se ne glasč, kakor imenovavnik
v enozložnih besedah poniža v o:  Buh - Boha, dvur - dvora,
vul - vola, stili - stolu, dum - domu, vuz - vozu, pust - postu.

13

V tujkah in večzložnih ostane u : kur — kuru, trun —
trunu, bužek — bužka, ostruvek — ostruvku.

3. Ravno tako se krači tudi d, e in ž v teh-le besedah:
chleb — chleba, mraz — mrazu, pas — pasu, prah — prahu,
snih — snehu, vitr — vžtru.

4. Beseda pan  sl. gospod ima kimtek a  v ed. zvav.
pane,  in t  vseh sklonih, kadar stoji ko prilastek pred samo-
stavnikom, na pr.: pansoused, pan oteč, 6 milostivy pane —
dolg pa je a, kadar stoji pred imeni: Buh, Kristus, Ježiš,
in ako stoji za svojim samostavnikom: pan Buh, pan Kristus,
pan Ježiš, cisaf pan, zeme pan.

§. 13. Opombe k posameznim sklonom.

Ednina.

1. Rod. Živim velja a,  neživim u.  V staročeskem so
imela tudi imena neživih bitij a,  kakor ga imajo še zdaj:

a)  imena mest in vasi, če niso ob enem tudi imena
občna, na pr.: do Rima, Lvova, Krakova; ako so pa tudi
imena občna, imajo večidel u:  Vyšehrad-u, Bčlehrad-u, Pisku,
Českčho Brodu;

b)  imena mescev na en  in r  in dni na eh : leden, unor,
brezen, duben, kveten, červen, srpen, fijen — ledna, unoraitd.;
pondčlek, uterek, čtvrtek, dnešek, zejtfek — pondelka, uterka
itd. Le patek ima patku;

c)  nekoliko druzih, zlasti tacih, ki so dostikrat v rabi:
chleb, dobytek, obed, potok, kostel, mlyn, popel, svet, večer,
zakon, život in še nekaj druzih.

Nektera imajo lehko a in m ; navadno s predlogi a,
sicer pa u : rybnik — z rybnika, dvur — do dvora, chlev —
z chleva, les — do lesa, sen — ze sna (e somno), snu
(somni) in dr.

2. Daj. Končnico ovi  (prim. sl. sinovi, tatovi itd.) smejo
privzeti samo imena živih bitij, nikdar ne tudi neživa. Lastna
imena imajo pravilno ovi: Jan-ovi, Bedfich-ovi, občna lastnim

14

pridjana pa samo u:  pišeš bratra Janovi, pan« Slavlkovi;
tako tudi lastna s prilogom svaty: Slava svatemu Vaclavu
(ne Vaclavovi), knlžeti češkemu. Buh, duch, Kristus imajo
vselej samo u:  Bohu, duchu, Kristu.

3. Tož. nekdanji tudi pri živih imenovavuiku enaki je
zdaj le še v pr o Buh  (za Boga, v Boga ime) v navadi.

4. Zv. r  se oži v f,  ako stoji po soglasniku: Petr —

Petre, bratr — bratfe, mistr — mistfe, vitr — vetre itd., ako
pred r  stoji samoglasnik, se ne spreminja: Vojmlr — Vojmlre,
dar — dare, doktor — doktore.

Spreminjatev goltnikov v šumevce je zastarela, pored¬
koma se najde; žak — žače, vrah — vraže, duch — duše;
večidel ostanejo goltniki, kterim se pa pripenja u,  ne e:
pluh — pluhu, sluch — sluchu, potoku.

Le Buh  in človek  ima v zv. vselej le Bože, človeče.
Pan ima pane, svn — synu in Jan se preglasuje v Jene.

5. Mestnik se pri živih vjema z dajavnim, samo da je
končnica -ovi  menj priljubljena kakor u.  Če se z lastnimi
imeni zaznamova čas, se rabijo, kakor neživa, in privzemajo
e (e): Pfijde k nam o svatem Janč, Jakube, Duše, Vojteše itd.

Imena neživih bitij imajo u  in e (e).

Večina ima e, zlasti ona imena, ki imajo v rod. a:
o chlebč, po obede, na svete, in mnogo druzih posebno
s končnikom b, m, p, v, 1, s, z.

u  imajo raje: a)  imena mescev: v lednu, unoru itd.;
V)  imena na h, ch, k, r, n, d, t. Vendar se to do dobrega
ob kratkem ločiti neda; tudi s temi končniki nektera lehko
dobodo e,  in h, ch, k, r se morajo spremeniti pred e  v v, š,
c, r:  snih — na snehu in na snčze; prach — v prachu,
v praše; potok — na potoku, na potoce, prim. sl. v Belace,
na potoce.

6. Druž. se loči od slovenskega, ker ima tudi po širo¬
kih končnikih pripono em,  prim. starsl. mu,.

15

§. 14. Muožina.

1. i  rabi živim, y  neživim. Pred i  se menjajo široki
soglasniki h, eh, k, r v ozke z, š, c, r: Buh — bozi, hoch —
hoši, ptak — ptaci, sedlak — sedlaci, bratr — bratfi, komar —
komari, Turek — Turci.

Pred y  se nič ne menja: pluh — pluhy, nrech — mechy,
krok — kroky, dar — dary.

ove  sprejemajo imena živih in neživih, enozložna, pa
večzložna s končnico ek : narod — narodovč, dum — domove,
syn — synove, lev — Ivove, Čech — Čechove, strom — stro-
move, pfedek — pfedkove, svedek — svedkovč, sirotek —
sirotkove.

Primeri slov. Trubar in Krel: duhove, zidove, vetrove.

e (iz ije, je) služi a)  imenom živih bitij na ari,  strsl.
mi h m.: Slovan — Slovane, Pražan — Pražane, Rakušan —
Rakušanč, krestan — kresfanč, mešfan — mčšfane, prim. slov.
kristjanje, mestjanje, Ločanje; Slovane (Metelko), kristjane,
Rimljane (Krel). Toda samo i  ali pa ovč imajo: dčkan, ka¬
plan, cikan, Mahomedan, druga na dn  in imena živali na «>;,
n. pr. beran, skfivan itd.

e  služi h)  nekterim na l in d:  andel-e, apoštole, sou-
sede, Žide, slov. je.  Manžele pomenja: maritus et uxor, man-
želove pa mariti.

Končnica i  se rabi zdaj le še v bratfi (sl. bratje);
pri starših pisateljih je prišla večkrat na versto: češi, Vlaši,
hoši, lenoši, Uhfi, červi, čerti, zdaj le Češi, Vlaši, hoši itd.

2. Rod. -m, -uv  (iz ov). Oblika brez pripone je bila
v strč. bolj navadna, zdaj kaj redka: bez penez, od (do) tčeh
čas, do koren, (koran), angelvveit: dvčre jsou do koran ote-
vfeny = duri so do tečaja odperte.

1C

3. Dajavnik je pri vseh na um  (iz uom, om), toživnik
pa na y.  Zvavnik se v množini glasi vselej kakor imeno¬
vanih.

4. Mestnik. Pred icli  se h, ch, k  in pri živih tudi r
menjajo v z, š, c in f: bfeh— bfezich, dluh — dluzich,
lenoch — lenošich, bratr — bratfich.

Dostikrat pa se omenjena spreminjatev opušča, zlasti,
ako bi kalila blagoglasje, in rabi se potem končnica deli  :
pri potokach, vreh — na vrehach, ptaček — ptačkach, svazek
— svazkach.

Po n, d, t  in po r pri neživih se rabi navadno kon¬
čnica ech  mesto ich,  po ostalih soglasnikih stoje lahko obe:

, Pražan — pri Pražanech, Slovanech, rod — v rodech, žid —
židech, kout — v koutech, listech, darech, včtrech; zub —
zubich in zubech, čas — časich in časech itd.

5. Druživnik je na y , v ljudskem govoru tudi na ami,
mi,  kar se rabi v pismu le tam, kjer bi sicer nastopila
dvoumnost, kakor: mlatil snopv cepami, cepmi (m. cepy).

§. 15. Nepravilnosti.

1. Lid se sklanja v množini, kakor v slovenskem: l.lide,

2. lidi, 3. lidem, 4. lidi, 5. lide, 6. lidech, 7. lidmi.

2. bratr,  sl. brat, gre pravilno po zgledu h a d, ali pa

se rabi skupno ime bratri  (i  iz ije, ija), in to se pregiba

pravilno po vzoru z nam eni srednje sklanje: 2. bratfi,

3. bratfim, 4. bratfi, 5. bratfi, 6. bratfich, 7. bratfimi.

3. host,  sl. gost, gre pravilno razun 4. in 7. sklona,

kjer se piše hosti  m. hosty. Mogoča, da si redka, pa je

v množ. tudi naslednja sklanja: 1. hoste, 2. hosti, 3. hostem,

4. hosti, 5. hoste, 6. hostech, 7. hostmi (cf. vzor kost).

17

§• 16.

B) '

Imenovavnik na: c, č, d, j, h, r, š, f, ž.

Ednina.

Vzor I. velja za žive, II. za nežive.

Tako se sklanjajo:

a)  moška imena na ozki soglasnik; na l,  se ve, da
samo tista, kjer je l,  ki se v češčini neloči v ozkega in širo¬
kega, namestnik strsl. ah, sl. Ij, kakor kral-e, učitel-e, kazatel-e,
uhel - uhle, Kohle (uhel-lu, Winkel), slov. ogelj in ogel.

b)  Pod prešnjim vzorom za to sklanjo zaznamovana.

c)  Imena moških oseb na ce: soudce, spravce, stražce,
škudce, tvurce, vudce itd. Tako tudi rukojme sl. porok.

V slovenskem rabimo mesto ce  navadno končnico nik:
sodnik, stražnik, stvarnik, vodnik.

d)  Imena ječmen, kamen, plamen, kmen, koren in po¬
dobna na en  se pregibajo proti pravilu v ednini časi tudi

2

18

po tej sklanji mesto po I.: ječmen-e, kamen-e itd. Ravno
tako tudi kotel in popel.

§. 17. Opombe.

1. Gibljivi e se izpahuje in v enozložnih u spreminja
v o : ohen - ohnš, mladenec - mladence, mudrec (mudrc) ima
mudrce, starec - starce, kun - konč, nuž - nože, hnuj - hnoje.

Pri imenih na ec iz končnice e  tudi izpade, pa se
spredaj spet vdene, ako blagoglasje zahteva: švec - ševce,
žnec - žence, kozelec - kozelce, ježevec - ježevce, prišlec - pfi-
šelce, pastvec - pastevce itd.

2. Dčšč slov. dež krači e  razun tož: deštč, dešti.

Ednina.

3. Daj. Konečnica ovi  rabi skoraj samo osebnim ime¬
nom stoječim bez pridevka: oteč - otcovi, Aleš (sl. Alojzi) -
Alešovi; naš Aleš je č. Aleksa.

4. Ostanek starega tož. je: na kun (m. na konč), n. pr.:
sednouti na kuž (m. na konč), sl. sesti na konja.

5. Zvavnik. e  imajo:

a)  imena na ec (c se menja v č): Nemec - Nemče, oteč
- otče, mladenec - mladenče, milenec - milenče;

b)  birič - biriče, dedič - dčdiče, panic - paniče, stryc -
stryče, knčz (sacerdos) - kneže;

c) imena na ce  imajo zvav. kakor imenov.: o škudce,
zradce, soudce.

Množina.

Im. ove  služi zlasti enozložnicam in imenom na ce  in ec:
kralovč, strycovč, soudcovč, otcove; e  pa osebnim imenom
na l  (sl. Ij) izpeljanim iz glagolov: učitelč, kazatelč, hla-
satele itd.

Rodovnik brez u  se najde le še časi po števnikih: osm
loket, par stfevic, pet tisic.

19

§. 18. Nepravilnosti.

1. h ost se najde časi tudi po tej sklanji: host-č, -i, -čm.

2. d e n.

Ednina.

1. den

2. dn-e

3. dn-i, -u

4. den

5. dn-i

6. dni, u, -e

7. dne-m

Množina.

1. dn-i, -ovč

2. dn-i, -u, -uv

3. dn-um

4. dn-i, -y

5. dn-i, -ovč

6. dn-ech

7. dn-i, -y, -črni.

Ed. mestn. dne živi samo v zvezi s predlogom v:  ve
dne. V besedi tyden  sl. teden se lehko sklanjata oba dela,
zaime in samostavnik: teho-dne, tčmu-dni, tčm-dni, tym-
dnem; ti-dni, tčdni, tych-dni, tym-dnum, tych-dnech, tymi-
dni. Navadno pa ostane zaimek nesklonljiv: tydne, tydni,
tydnem itd.

3. knez  (sacerdos) ima poleg pravilne sklanje v mno¬
žini tudi ime skupno knšži, ki se pregiblje po znameni:
knezi, -im, -ich, -imi, kakor bratri.

4. kun ima v množ. imen. konč, koni ali pa konovč.
V ostalih sklonih gre pravilno po tej sklanji, ali pa kakor
knčz i bratr po zgledu E v srednji sklanji.

5. pri tel (sl. prijatelj) ima v 1. množ. pratele, 2. pratel
in pfatelu, 4. pratele (v starem i pfately), 7. pfateli in pra-
tely. Ravno tako tudi nepritel.

6. peniz  se sklanja pravilno, ako pomenja posamne
kose denarne; v pomenu „novci, Geld“ se rabi samo v mno¬
žini in sicer im. penize, rod. penčz, daj. penezum, tož. pe-
nize, m. penčzich, dr. penčzi.

2 *

20

II. Ženska sklanja.
§• 19 .

A)

Končnica imenov. a.

Ednina

1. ryb-a

2. ryb-y

Množina.

4. ryb-u

5. ryb-o

3. ryb-č, (e)

ryb-y

ryb

ryb-am

ryb-y

ryb-y

6. ryb-č, (e)

7. ryb-ou

ryb-ach

ryb-ami.

1. V ed. dajavniku in mestniku A, ch, Jc, r  spreminjajo
v s, š, c, f :  noha - nože, kniha - knize, moucha - mouše,
macecha - maceše, reka - reče, babička - babičce, tetka -
tetce, vira - vire, sestra - sestre. Dcera (sl. hči) ima v
teh sklonih dceri.

2. Edinji zvavnik zlasti osebnih imen je dostikrat enak
imenovavniku: Anka, kmotra, holka in podobna, mesto Anko,
kmotro, holko.

3. Dvozložnice konkretnega pomena, ki imajo v deblu
(dolgi) d , in po njem en sam soglasnik, kračijo ta a v
sedmem sklonu edinjega in v 2. 3. 6. in 7. sklonu množn.
števila: jama, draha, krava, slama, skala - jamou, jam, ja¬
mam, jamach, jamami; drahou, drah itd.

Pri abstraktnih ostane a (dolg) in tudi pri tistih kon¬
kretnih, ki imajo po d  dva soglasnika: laska - laskou, vada
- vad, brazda - brazdou, lavka - lavek itd.

V istih sklonih se krači i  v e  v besedah mira, vira  in
dira:  mšrou, derou, verou, mčr itd. V besedah sila, žila ,
sira  se menja i  v ravno teh sklonih v i,  ker se ni iz e  iz¬
cimil, tedaj: silou, žilou, sirou, sil, itd. ou  se znižuje v u
samo v množnem rodivniku, n. pr.: moucha - much, strouha

21

- struh, louka - iuk. V ostalih imenovanih sklonih se rabi
u  in ou : muchou ali pa mouchou, mucham ali pa moucham
itd. To velja pa le o istih dvozložnicah, ki imajo po ou
en sam soglasnik: hloubkou - hloubek, ne hlubkou, hlubek
od hloubka.

4. V množnem rodivniku se vdeva e,  kjer zahteva bla-
goglasje, n. pr. panna - panen, liska - lišek, hra - her, jehla

- jehel, dvojka - dvojek, vojna - vojen. Ne vdeva se, kjer

se snide ct, Iz, mp, vz, št, vd, st, zd  in žd,  n. pr.: poeta -

poet, lampa - lamp, slza - slz, pravda - pravd.

5. Imena moškega spola na a  se ravnajo v ednini tudi
po tej sklanji razun dajavnika in mestnika, kjer privzemajo
zlasti lastna končnico ovi:  1. Hanka, 2. Hanky, 3. Hankovi,
4. Hanku.

V številu množnem se sklanjajo pravilno po zgledu
had,  v 1. in 5. sklonu s končnico: ove:  vevoda - vevodove,

- u, -um itd.

Samo imena na ta  in sta  imajo lehko v množ. imeno-

vavnem in zvavnem vse tri končnice: ove , i  in e,  n. pr. hu-

sita - husitove, husiti in husite; centralista - centralistove,

- i in -e. Tako tudi basista, jurista, starosta in dr.

6. Tu so omeniti še samo v množ. številu navadna
imena dežela, mest in vasi: Rusy, Prusy, Uhry, Turky,
Francouzy, Bavory itd. ; (v pomenu sl. Rusko, Prusko, Oger-
sko, Turško, Francosko, Bavarsko); Dolany, Rokycany, Kla-
tovy, Benatky itd. primeri sl. Goričane, Poličane, Benetke.
Nektera izmed teh imajo dajavnik, mestnik in druživnik po
moški sklanji: Uhrum, Uhrich, Uhry; v Tuicich, Rusich,
Vlašich. Po goltnikih so vendar ženske oblike bolj navadne:
Čecham, v Čechach; Benatkam, v Benatkach.

22

§■ 20 .

B)

Imenovavnik na e, po b, f, m, p, v  iu n, d, t  na e.

Tako se sklanjajo:

a)  imena na ce, če, še, šem je,  slov. ca, ča, ša, ža in ja;
Ižlce, ovce, peče (sl. skerb), chyše, kuže, chvoje itd., sl. žlica,
ovca, hiša, koža, hvoja.

b)  na le, ne  in re,  sl. lja, nja, rja: nedele, vule, ho-
spodynč, bohyne, zafe, večere, boufe, sl. nedelja, volja, go¬
spodinja, boginja, zarja, večerja, borja.

c)  na me  in pe,  sl. mlja, plja: zeme, krme, koupe.

d)  na ce  in ze,  sl. ča, ja: svice, pice, meze, hraze,
pfize - sveča, piča, meja, o-graja, preja; saze, saje.

Sem se prištevajo tudi krajna imena množna na ice:
Litomčfice, Budejovice, Pardubice, Teplice in enaka, in pa
imena vanoce (božič), hromnice (svečnica), velkonoce (velika
noč), letnice (Duhovo). Toda krajna imajo dajavnik iu dru-
živnik; vanoce, hromnice, velkonoce in letnice pa samo da¬
javnik večidel le po moški sklanji: Litomčfic-um,-i, vanoc-um,
letnic-um, hromnic-um, velkonoc-um.

§. 21. Opombe.

1. Nektera imena e  v imenovav. lehko odveržejo inpre-
gibljejo se po tem po zgledu C ali D. Rabi se n. pr. zeme
in zem, mriže (mreža) in mfiž, straže in straž, včže (stolp)
in vež, planč in plah, tiže in tiž itd.

23

2. Imena na ice  imajo množ. rod. brez 1: lavice - lavic,
ulic; Budšjovic, letnic, hromnic; tako tudi na ice, ki ob
enem i kračijo: lžice - lžic, plice - plic, svice - svic in svšc.

Tudi besede na yne  imajo rod. množ. večidel brez i:
bohyne, zpevkynč - bohyn, zpevkvn; hospodyfi poleg hospo-
dyni. To velja tudi o tri- in večzložnih na le  (sl. lja) : ko¬
sile - kosil.

Nedčle - nedčl m. tyden, sicer nedeli. Dvozložne ob-
derže i, razun mile in chvile, ki tudi korenov samoglasnik
kračite: mil, chvil. Ovce ima ovec in ovci.

3. V daj. in mestn. množnem končnica em, ecli  m. im,
ich po sikavcih in po l  ni ravno redka: ulicem, houslem;
na ulicech, na houslech.

4. Množno ime dvšre (sl. duri) ima 2. dveri, 3. dvefim
in dvefum, 6. dverich, 7. dvef-mi.

§• 22 .

C)

Rodovnik na i  imen. na b, c, č, d, 1, m, p, r, s, f, z.

1. Nekteri samostavniki z navedenimi končniki spre-
jemljejo v rodivniku e (č), in se sklanjajo po tem po D, n. pr.:
obec, dlafi, stran, jablofi, labuf, kleč; rod. obče, dlanš itd.

2. česf ima v rod., daj. in mest. cti, tož. čest, druž. cti.

3. V množnem daj. in mest. se rabi m. em  in eck
večkrat po vzoru D im  in ich:  husim, husich.

24

4. V množ. druživniku je emi  (črni) m. mi  pravilno
tam, kjer si to vosi blagoglasje: lež - Ižemi, lest - lstemi,
zect - zdčmi itd. Po tom zgledu se pregiblje tudi deti
mn ož. od ditč, -ete.

Rod.

§• 23.

D)

na e (e), imenov. na soglasnike: j, š, ž, el, h,

ev,

st

mati, mat

25

§• 24.

III. Srednja sklanja.
A)

Po tem zgledu gredo:

a)  vsa imena srednjega spola na o.

b ) imena množim na a: kamna (sl. peč), jatra (tudi
žensk. jatry), vrata, usta, Sadra, prša itd.

c)  imena moških oseb na o  : Hromadko, Slunečko, o
kterih pa velja ravno to, kar o moških na a , t. j. ed. daj.
in mest. imajo na -ovi in v množini gredo pravilno po zgledu
had: Hromadkovi, Hromadkove -uv itd.

§. 25. Opombe.

1. V imenu leto  se krači e vrod. daj. mestn. indruž.
množnega števila: leta, let, letum, letech, lety.

2. V ed. mestn. je po goltnikih sploh navaden u : v
uehu, oku, ve vojsku, v jhu (jarmu). — Redko je slišati:
v rouše, briše, mlece od imenov. roucho, hficho, mlčko. —
Se redkeje se menja sJco  v šte  in cko  v čte:  vojsko, ve
vojštč, Polsko - v Polštfi.

Po r  se nahaja u in e:  v jezeru, peru, vedru in v je-
zere, pefe, včdfe.

Po ostalih soglasnikih je e (po 1, s in z pa e)  bolj na¬
vaden kakor u.  Vendar se pravi vselej le: po ranu (za
rana), po stu, ve jmenu, v druhem, tfetim kolenu (v pomenu
im 2. 3. Verwandtschaftsgrade, sicer v kolene).

26

3. v rod. množ. se vdeva e, kjer ga je potreba: dno den,
vedro - veder, sto - set, sklo - skel, jablko - jablek itd.

4. V množ. mestn. stoji po h. ch, k  končnica acli , po
d, t, n  in l  in tudi po druzih pa ech  m. icli :  v okach, uchach,
vojskach, jhach, jezerach; kamnech, mestech, stadech. Najde
se pa časi deli  tudi po ostalih soglasnikih, zlasti po n  in l.

§• 26 -

27

Tako se sklanjajo imena na me (strel, m*):

bfimč, pismč, pleme, rame, teme (tyme), vyme (verne),
slemč. Toda poleg teh so v češ. že navadne oblike na eno :
bremeno, pismeno, plemeno, rameno, semeno, temeno, ve-
meno v sklanjavi pravilno po zgledu slovo.  Mesto našega
imena se rabi v češ. samo jmeno.  Enako je skovala češ.
tudi nepravilne besede: koleso, sloveso, teleso m. kolo - ko¬
lesa, slovo - slovesa, telo - telesa.

1. V sklonih, ki se neglase kakor imenovavnik, se kra-
čijo dolgi samoglasniki v kratke.

2. Sl. nebo  je v češkem neb e v ednini pravilno po
pole, v množini pa nebesa, nebes, nebes-um, nebes -ich, nebesy.

§. 28 .

D)

Ednina. Množina.

1. holoub-e

2. holoub-ete

3. holoub-čti

4. lioloub-č

5. holoub-e

6. holoub-eti

7. holoub-etem

holoub-ata

holoub-at

holoub-atum

holoub-ata

holoub-ata

holoub-atech

holoub-aty.

Tako se sklanjajo imena mladih živali in druzih bitij,
kterim v odvisnih sklonih t  oživi. V ednini so končnice iste,
kakor pri „pole,“ v množini pa po zgledu slovo.

1. a v končnicah množnih je namestnik strel, s (cf.
§. 1. VII.)

2. Pri imenih hrabe (grof) in kniže (knez) je rodivnik
tudi zastopnik toživnika, kakor pri vseh živih moškega spola.

3. V vsakdanjem govoru se v ednini tudi vejce (sl. jajce),
imena na iste  (sl. išče) pa tudi v množini sklanjajo po tem
vzoru: vejce-te, vejce-ti, vejce-tem; ohnište-te, -ti, -tem;
ohništ-ata, -at, -atum, -atech, atd.

28

4. Di1č, ditčte ima v množini dšti (po zgledu kost),
ali pa ditky (po zgledu ryba).

§• 29.

E)

Imena na i (iz ie, ije).

Ednina.

1. znamen-i

2. znamen-i

3. znamen-i

4. znamen-1

5. znamen-i

6. znamen-i

7. znamen-im

ia se je preglasilo v ie i

Množina.

znamen-i

znamen-i

znamen-im

znamen-i

znamen-i

znamen-ich

znamen-imi.

v ii, oboje pa stopilo v i.

Po tem sklanjalu gredo:

a)  imena skupna, na pr.: kameni, pefi, listi, kviti; slov.
kamenje, perje, listje, cvetje; abstraktna izpeljana iz prilo-
gov: zdravi, štčsti in vsi glagolniki na ni  in ti,  sl. nje, tje:
veleni, umčni, spani, psani, početi, piti itd.

b)  imena moškega spola: žari (september), pondeli, po-
ledni, poslednja sta tudi leliko srednjega spola, m. pondčlek,
in nepravilna v množini: bratfi, knezi, deloma tudi koni; —
dalje imena Jifi (iz Georgius), Jilji (iz Aegidius) in Brykci
(iz Fabricius) — pa le takrat ako stoje s prilastkom: obraz
svateho Jifi. Brez prilastka se sklanjajo kakor prilogi.

c) imena ženskega spola na i : pani, Mari, lodi, bibli,
pradli, švadli, maceši itd. in druga na i  iz latinskega tio,
io: addici, obligaci, divisi.

Pri poslednjih se vendar zdaj raje rabi končnica e  in
sklanjajo se po zgledu duše:  addice, obligace, divise.

Samostavniki ženskega spola po tem vzoru imajo v ed.
druživniku i  m. im.

29

Tujke na um : lilium, evangelium itd. se v ednini ne
pregibljejo, v množ. imajo imen. tož. in zvavn. na a  : evan-
gelia, ostale sklone pa po zgledu duše:  lilii, liliim.

§. 30. Ostanki dvojine in raba druživnika.

Dvojno število so ohranile samo besede: ruka - ruce,
oko - oči, ucho - uši in v nekterih sklonih tudi: noha, ko¬
leno, rameno (sl. rama), rty (ustnici) in prša. In še pri teh
so končnice pokvarjene in nepravilne, kakor kaže sledeči
pregled.

Oko, ucho.

Ruka, noha, koleno, rameno, rty, prša.

rukama

nohama

kolenoma

ramenoma

rtoma

prsoma.

Nam Slovencem je druživnik  (orodnik) ali instru-
mental  brez predloga prišel v zgubo, Čehom pa se je
ohranil. Pomenja pa:

a)  sredstvo ali orodje,  ktero se rabi, da se kaj do¬
seže : Železo železem se ostri. Milost boži bez prestani štitem
svym dobreho chrani. Ohen ohnem neuhasiš, ani olejem. Plice
krm vetrem, žaludek zemi, kuži vodou, srdce ohnem — a dobref
hude itd.

b)  mesto ali čas kacega djanja: Sel zahradou. Bežel
lesem. Chodil svčtem. Časem vše pfijde itd.

30

c)  ozir ali primerjavo: Letel orlem. Jsa rodem Moravan,
jsem narodem Čech. V službe nauky jak duchem, tak i po-
volanim svym stojlme. Spanily a krasny telem bez umeni
co jest? Jak jste rfizni srdcem, mysli, urnem, nahledem!

d)  vzrok ali nagibek: Hladem a žlzni život mre. Bo¬
lesti se trese. Žalosti omdliva. Myšlenka myšlenkou umira.
Svornosti male včci vyrostaji, nesvornosti se rozpadaji.

e)  v druživniku stoji večkrat tudi imenski dopovedek:
Proč nejsem vlkem nebo liškou, proč prave drobnou myškou?
Bucf v svete poutnikem a hostem. I ja synem Slavy sluji.
Bazen boži počatkem moudrosti se nazyva. Nechci panem
zlata ani kralem byti itd.

§ 31 .

Najnavadniša manjšavna obrazila so

1. moških imen:

aček  pan - panaček, syn - synaček.

ek, eček : ded - dedek - dedeček, zvon - zvonek - zvo-
neček, kus - kousek - kouseček, dum - domek - domeček itd.

S tema obraziloma se manjša v češkem naj več samo-
stavnikov.

ik , iček:  kun - konik - koniček, osel - oslik - osliček,
nuž - nožik - nožiček, kul - kolik - količek, muž - mužik -
mužiček. Tako se zmanjšujejo naj večkrat imena na: et, r,
ar  in ar:  pisar - pisafik - pisariček itd.

ec:  zvon - zvonec, mlyn - mlynec itd. To obrazilo v
slovenščini tako pogostem, je v češkem bolj redko.

oušek:  ded - dedoušek, bratr - bratroušek.

2. ženskih imen:

ha, ička , ecka, irika  : panna - panenka, slečna - sle-
činka; sestra - sestrička, duše - dušička, brazda - brazdka
- brazdečka. Naj večkrat se rabi končnica ička.

ice:  je zastarela: voda - vodice, vštev - vetvice sl.
vodica, vejica.

31

3. srednjih imen:

ko, neko, ičko , ičko:  ucho - ouško, kolo - koiečko,
hnlzdo - hnizdečko, slovo - slovičko, pole - poličko. Imena
na i  sprejemajo končnico ičko: psani - psaničko, kameni -
kameničko. Ako stojita pred ko  dva soglasnika, se vklada
e  med nju: jidlo - jidelko, sukno - sukenko, slunce - slu-
nečko itd. Končnici adlo  in idlo  odpahujete l:  klekadlo -
klekadko, pravidlo - pravidko.

dtko : To obrazilo rabi imenom mladih, živih bitij:
ditč - defatko, jehne - jehnatko, dčvče - devčatko.

Obrazilo tk  pomenja kaj menj važnega ali celo zani¬
čljivega : pisafik.

Vekšavna obrazila so v češkem kaj redka, služi v ta
namen skoiej samo iško:  chlap - chlapisko, nuž - nožisko,
babisko.

§• 32 .

Predlogi do, na, po, pri, pro, u  in za  se v sostavi s
samostavnikem pogostem daljšajo v du, na, pu, pri, pru,
u  in za,  zlasti tam, kjer se veže predlog z enozložnim ko¬
renom ali glagolskim deblom, ali pa je cela sostava abstrakt¬
nega pomena. N. pr.: du-kaz, duvod, du-včra, du-stojnosf,
du-chod, du-ležitos£, du-mnčnl; na-pis, na-vod, na-sili, na-rod,
na-hled, na-klad; pu-vod, zpu-sob, pu-vab; prichod, pri-klad,
pri-mčfi, pri-šaha, prl-jem, prl-stav; pru-hled, pru-chod, pru-
kop; u-doll, u-mysl, u-rad, u-skok, u-vod; za-bava, za-liv,
za-pad itd.

B. Pridevnik (pridavne j meno).

§. 33.

Pridevniki ali prilogi se ločijo na določne ali izvestne
in nedoločne ali neizvestne.

Določni imajo dvojno končnico:

1. y, d , e: novy, nova, nove sl. novi, nova, novo;

32

2. * za vse tri spole: boži dum, boži ruka, boži kra-
lovstvi sl. božji dom, božja roka, božje kraljestvo.

Pridevna imena neizvestna končajo se za moški spol
na soglasnik, za ženski na a in na o za srednji:

1. -, a, o : zdrav, zdrav-a, zdrav-o.

2. Svojivna na - uv, -ova , -ovo  in -in. -im, -ino:  bratr-uv,
bratrova, bratrovo; sestrin, sestrina, sestrino sl. bratov,
sestrin.

§• 34 .

A)

Sklanja pridevnih imen z določno končnico
I. na -y, -a, -č.

Ednina.

stavniki s to končnico: imena lastna, zlasti oseb in krajev:
Palacky, Čelakovsky, Jablonsky; Nčmcova, Blatna, Hluboka,
Vysoka itd., dalje občna kakor: ponocny, vratny, zlaty, utery
(torek), hospodsky; kupcova, spravcova (žena); mostne (most¬
nina), pfivozne (voznina), vstupne, vchodne (vstopnina), dobre,
zle itd.

33

§. 35. Opombe.

1. Dolge samoglasnike opravičuje zveza nedoločne oblike
s kazavnim zaimkom (ji, ja, je).

2. Zvavnik je pri prilogih povsod iz zpuščen, ker je v
obeh številih popolnoma enak imenovavniku.

3. Prostonarodni govor navadno razpušča y  v ej  razun
ed. druž., in e v žen. rod. daj. in mestniku v ej:  novy -
novej, novych - novejch itd.

4. V množnem imenov. in zvavniku privzemajo prilogi

sklenjeni z moškimi imeni živih bitij končnico ž, pri neživih

e:  mili pfatele, temne lesy, le pri neživih samostavnikih
s končnico ove  se rabi prilog tudi z i ; n. pr. dobri skutkove.
ne dobre skutkove.

Pred tem i  se spreminja h  v s, eh  v š, h  v e, r  v f,

ck  v čt  in sk  v št:  množi pani, tisi žaci, velici ptaci, chrabri

vojaci, dobri bratfi, katoličti kfestane, slovanšti narodove.

5. V druž. se je ohranila še dvojina pri §. 30 ome¬
njenih samostavnikih: slzavyma očima, silnyma rukama. Pe¬
sniki jo imajo tudi pri druzih imenih.

§.36.

Zastran priložnega obrazila sky, skd, ske  moramo opo¬
mniti, da se soglasniki pred sky  menjajo sploh kakor v slo¬
venskem, da se pa samo č-s; c-s  in t-s  topi v c; s-s  in
dostikrat tudi s-s pa v s: Na pr. katolicky m. katolič-sky,
mohucky m. mohuč-sky od Mohuč (Mainz), mčlnicky m. mel-
nič-sky od Melnik; nemecky m. nemec-sky, hradecky m.
hradec-sky, česky m. češ-sky od Čechy, vlasky m. vlaš-sky
od Ylach; sas-ky m. sas-sky od Sas, nebesky m. nebes-sky;
toda bož-sky, praž-sky, knež-sky itd.

Ravno tako se ravna tudi pred samostavnikovima obra¬
ziloma stvo  in stvi  (iz stvije). Primeri: bohactvo od bohaty,
dedictvi od dedič, ptactvo od ptak; množstvo od mnohy,
mnišstvo od mnich, knežstvo od knez itd.

3

34

§• 37.

II. Imenov. na i  za vse tri spole.

Ednina.

Množina.

M., Ž. in Sr.

I. bož-i
R. bož-ich
D. bož-im
T. bož-i
M. bož-lch
Dr. bož-imi.

(ia se je preglasilo v ie in iu v ii, po tem pa ie in ii
skerčilo v L)

Po tem zgledu gredo:

1. Pridevna imena na i: človeči, dnešni, domači itd.

2. po obliki pridevna, po pomenu samostavna imena
na *: bližni, peši (pešec), krejči (krojač), pfichozi (advena),
rukojml (porok), spravči (oskerbnik) in dr. Tako tudi Brikci,
Jiljl in Jifi, ako stoje brez prilastka; s prilastkom se sklan¬
jajo po znameni: obraz svateho Jifi, o svatem Jilji.

3. Lastna imena na i  in ?/, na pr.: Antonelli, Nadasdy
— Antonelli-ho, Nadasdy-ho.

35

§• 38.

Prilogi na i  se izpeljujejo zlasti iz samostavnih imen
živih bitij, posebno živali. Dolgi samoglasnik v deblu se
krači, gibljivi e  na konci izpahuje, izmed soglasnikov pa se

1) goltniki spreminjajo v šumevce: človek - človčči,
vik - vlči, ptak - ptači, pastucha - pastuši, moucha - muši,
Buh - boži itd.;

2) c  v č:  vrabec - vrabči, ovce - ovči, zajic - zaječi,
slepice - slepiči;

3) d  se razpusti v s  samo v liovšzl (goveji) od hovado;
t v c  pri imenih sred. spola na e  in š  m. et in et: jehnec-i,
hrabšc-i, knižec-i, telec-i, kufec-i.

Tako tudi pri izpeljevanji iz glagolskih nedoločnikov
n. pr.: honiti - honici, kftiti - krtici, viseti - viseči, voliti -
volici, biti - biči, kresati - kfesaci, psati - psaci itd. Ločiti
pa je treba priloge te verste od onih, ki so izpeljani iz nare-
čajev n. pr.: nesouci, pijici, milovavši itd.

4) d  in t , n  in r  se ožijo ali omehčujejo: had - hadi,
medvčd - medvedi, labuf - labuti, srna - srni, kura - kuri,
vyr - vyfi.

Ostali soglasniki ostanejo nespremenjeni: holub - holubi,
lev - Ivi, pes - psi, myš - myši, koza - kozi, ryba - rybi.

§. 39.

Posebno priljubila se je češčini končnica ni —  nji, a, e,
in prav dostikrat jo ima m. sl. ni, na, no, n. pr.: Cirkevni,
dlužni, dvorni, hlavni, jižni, lesni, letni, mistni, narodni, pri -
rodni, soudni, školni, uredni, ustavni, vetrni itd.

§• 40.

B)

Sklanja prilogov neizvestnih.

I. Svojivni na - uv , -ova, -ovo  in -in, -ina, -ino.

3*

36

1. Podani zgled kaže, da se je pri tej versti prilogov
ohranilo še nekoliko stare, imenske sklanje; le nekteri skloni,
namreč ed. dr. in mn. rod., daj., mest. in druž. so izposo¬
jeni od zložene sklanje lastne določnim, ktere se pa vendar
narod navadno tudi v druzih sklonih derži razun imen., tož.,
obeh števil sklanjaje bratrov-eho, -emu, -čm; sestr-in, -eh o
i t. d.

2. Pred končnico in  se spreminja h  v £, eh  v š, h  in c
v c, r  v r:  matka - matčin, dcera - dcerin, macecha - macešin,
služebnice - služebničin.

3. Namesti svojivnih prilogov na uv  se rabi večkrat,
toda samo pri rodbinskih imenih nepremenljiva samostavni-
kova končnica ovic,  ki je prav za prav množni rodiv. n. pr.:
dcera mlynarovic, sl. hči mlinarjeva, dltč zahradnikovic —
vertnarjevo dete itd.

4. Omeniti je treba še besede pane - domini, Dei,
staro, svojivno-pridavno ime, zdaj pa nesklonljivo: dum
Pane, na slovo Panč, modlitby Panč; sl.: hiša Gospodova,
na besedo Gospodovo, molitve Gospodove.

37

§• 41.

II. Velika večina čeških pridevnikov, ako deležnikov
glagolskih na l  in n  ne šteješ, ima samo določno obliko, k
se rabi, se ve da tudi tam, kjer bi imela stati nedoločna.

Eazun deležij imajo nedoločno obliko največ taki pri¬
logi, ki se v izvestni obliki končajo na ny, vy  in ivy:
mocny - močen, rovny - roven, vdččny - vdečen, pilnv - pilen,
smutny - smuten; pravy - prav, mrtvy - mrtev, čerstvy - čer-
stev, živy - živ itd.

Tako tudi mlad, vesel, prost, nah, mil, bohat, bos, star,
syt, čist in še nekaj druzih.

Pregibljejo pa se ti prilogi razun imenov. in tož. obeh
števil in ed. daj. mošk. spola pravilno po zgledu novy.
Toda tudi tož. in daj. sta po imenski sklanji redka. Tož. le
v latinizmih, kakor so: vidite me zdrava, ji šfastnu, kakor
sl. vidite me zdravega, njo srečno; daj. pa, ako se pridevnik
nanaša na kak drug dajavnik, zdaj le še pri nelze  (non
licet) in n e ni možna  (ni mogoče): mne nelze byti veselu.
Mnč neni možna živu bvti.

§. 42.

Ostanki imenske sklanje prilogove se nahajajo pri pri¬
slovih, zlasti s predlogi:

1. Eodivnik: do cela, do čista, do naha, do zajista,
zhola, zhusta, zfidka, z daleka, za živa, od jakživa, ode
davna, od malička, z blizka, bez mala, znova, z hluboka, do-
čista, docela itd.

2. Mestnik: v cele, v novč, na hotovč, na kratce, na
mnoze, na male. — Dalje za predlogom po : po česku, po
rusku, po slovensku, po tichu, po malu.

3. Druživnik: pred nedavnem, mnohem, malem itd.

38

§. 43. Stopnjevanje prilogov (Stupnovani).

Primerna ali sodnja stopnja se obrazi a)  še se korenu
pridene končnica št,  ki velja za vse tri spole. Konec hj,
eky , obj  se pred to pripono izpahuje, eh  in s  spreminja v š,
h  in s  pa v ž  in dolgi samoglasnik v deblu se krači. Pri¬
vzemajo pa to končnico naj več taki prilogi, kterim se koren
konča na d, h, eh  in pa taki, ki konec ky, eky, oky odpa-
hujejo:

blah-y - blaž-ši
drah-y - draž-ši
tich-y - tiš-ši
plach-y - plaš-ši
hluch-y - liluš-šl
star-y - star-ši
bled-y - bled-ši
pust-y - pust-ši
bohat-y - bohat-ši
tež-ky - težši

Sodnja stopnja se lika b)  še se prilogovi snovi pritakne
ejšl  (po ozkih in 1, s, z -ejši) za vse tri spole. Ta končnica
je bolj pri ljubljena, kakor M,  zlasti pa, ako se snov konča
na b, m, p, v, n , l, t.

lib-y - lib-čjši mily - mil-ejši,

pekn-y - pekn-ejši jasn-y - jasn-čjšl
slab-y - slab-čjši vesel-y - vesel-ejši

zdrav-y - zdrav-ejšl pln-y - plnejši.

Svaty ima svetčjši in bily - belejši.

Goltniki prehajajo v šumevce, r  v f, sJc  in ck  v št

in čt:

plach-y - plaš-ejši pansk-y - panšt-čjši

lidsk-y - lidšt-ejši otrock-y - otročt-čjši

bodry - bodf-ejši ostr-y - ostf-ejši itd.

ten-ky - ten-ši
krot-ky - krot-ši
krat-ky - krat-šl
nizk-ky - niž-ši
uz-ky - už-št
dal-eky - dal-ši
vys-oky - vyš-ši
šir-oky - šir-ši
bliz-ky - bliž-ši
hlub-oky - hlub-ši.

39

§. 44.

Nekteri prilogi na hj  so privzeli končnico eji,  ki pa se
je stopila v i,  in ker se je k  pred eji spremenil v č,  se je
izvila končnica ČL

To pa samo pri naslednjih:

hebky - hebči
hezky - hezči
horky - horčl
krehky - kfehči
lehky - lehči
mčkky - mekčl

mčlky - melčl
prudky - prudči
tenky - tenči
trpky - trpči
vlhky - vlhči.

Poleg či  se nahaja pri teh prilogih tudi menj pravilna
oblika na čejši:  hehčejši, hezčejšl, lehčejšl itd.

§• 45.

Presežna stopnja se obrazi:

1. Če se sodnji stopnji spredaj pridene besedica nej
(preglašeno iz naj), ki pa se v češč. tudi v pisavi vselej
sklepa s prilogom v eno besedo: nejdražši, nejtenši, nejmilejši,
nejmladši, nej lehči itd.

2. Se opisuje s prislovi: arci-, pre-, pra-, daleko,
tuze, nad miru, velice, velmi, vyborne, hodne, naramne in
enacimi: arciskoupy (erzkarg), daleko vetšl, tuze rozumny,
nad miru bohaty, prastary, naramnč veliky, tuze daleky,
velmi tvrdy itd.

Nepravilno se stopnjujejo:
dlouhy - delšl, nejdelšl,
dobry - lepši, nejlepšl,
maly - menšl, nejmenšl,
veliky - včtšl, nejvčtšl,
zly - horšl, nejhoršl.

Poleg vetšl najdeš pisano tudi vččšl.

40

§• 46.

Manjšavnih obrazil prilogov je v češčini četvero : ičhj,
inky , oučhj  in ounky.

maly - maličky, malinky, maloučky, malounky,

mlady - mladičkv, mladinky, mlacTounkv,

slaby - slaboučky, slabounky,

tichy - tichoučky, tichounky,

stary - stafičky,

lehky, lehoučky, lehounky,

kratky - kratoučky, kra£ounky, kratičkv, kratinkv itd.
Enako se zmanjšujejo tudi prislovi, na pr.: nyni - ny-
ničko, brzv - brzičko, hned - hnedle - hnedličko - hnedlinko,
malo - maličko, malounko, maloučko.

C. Števniki (čislovky).

§. 47.

Števniki ali brojniki so:

I. Določni (určitč): jeden, dva, deset, sto itd.

II. Nedoločni (neurčiti): malo, mnoho, nekolik itd.

I. Določni števniky

se dele:

A. V glavne (zakladni): jeden, dva, deset ....

B. Verstivne (radove): prvni, druhy, desaty . . .

C. Ločivne (druhove): dvoji, troji, desaterv . . .

Ostali določni števniki so sostavljeni iz teh in druzih

besedi.

1 jeden

2 dva

3 tri

4 čtyfi

I. Glavni.

5 pčt

6 šest

7 sedm

8 osm

9 devet

10 deset

11 jedenact

12 dvanact

41

13 trinact

14 čtrnact

15 patnact

16 šestnact

17 sedmnact

18 osmnact

19 devatenact

20 dvacet

21 dvacet jeden

22 dvacet dva
30 tficet

40 čtyficet
50 padesat
60 šedesat

70 sedmdesat
80 osmdesat
90 devadesat

100 sto

101 sto jeden

200 dve stč
300 tri sta
400 čtyfi sta
500 pet set
600 šest set

1000 tisic
2000 dva tisice
5000 pčt tisic
1000000 milion.

1. Med dm  in srn  v sedm in osm se vdeva v govoru u:
sedum, osum, sl. sedem, osem.

2. Brojniki od 11 do 19 so zloženi kakor v slov.: je-
denact iz jeden na deset; v poslednjem sta samoglasnika
izpadla in ds  se je stopil v c; tako se je rodila zveza ct  m.
sl. jst.  Za odmeno pa se a  povzdiguje v d.  Enaka premeinba
se je godila v dvacet, tficet, čtyficet.

Razun tega se v pet in devčt samoglasnik e  m. strsl,
* zamenjuje z a in po poslednjem se še prideva e:  patnact,
devatenact.

Desat v padesat, šedesat itd. j e enaki množ. rod. kakor
kofan; cf. §. 15.

3. Od 21—29 se šteje tudi po starodavnem: jedenme-
citma, dvamecitma, trimecitma itd. zloženo iz jeden -mezi-
desitma, dva -mezi- desitma ....  Desitma je druživnik
dvojnega števila zavolj predloga mezi, sl. med.

Pervi štirje števniki imajo svojo posebno sklanjo.

1. Jeden, jedna, jedno se pregiblje ravno tako, kakor
zaime ten, ta, to.

§. 48 ,

42

2. Dva, dve pa tako-le:

M. Ž. in Sr.

Kakor dva se sklanja tudi oba (oba) in oba dva ali
obadva, rod. obou dvou, oboudvou.

Dva,  oba  in ravno tako tri, čtyfi se stavi pri posebnem
povdarku k imenom živih bitij: dva, oba mužove, tri, čtyfi
vudcove. Sicer se rabi dva, oba, tri, čtyfi in čtyry.

4. Pčt in vsi viši števci do devadesat so v imeno-
vavniku in tož. pravi samostavniki, v vseh ostalih sklonih
imajo končnico i;  malokdaj se opušča sklanjatev: Lid šesti
krajin, s osmi muži, kral jel se šesti koni, do sedmi hodin
budete tam. — Devet in deset imata v 2. 3. 6. in 7. sklonu
deviti in desiti: po deviti meslcech se navratlm; ravno tako
dvacet - dvaciti, tficet - triclti in čtyficet - čtyriclti, pa tudi
dvaceti, triceti, čtyficeti.

5. Sto in tisi  c se sklanjata ko samostavnika po vzorih
slovo in meč.  Od sto  so ohranili Čehi tudi 1. in 4. sklon
dvojnega števila pri številki dve: dvč ste. Množina: sta, seO

43

stum itd. Tisic pa se tudi lehko pregiblje kakor pet; večkrat
pa tudi ostaneta oba, sto in tisic, nesklonljiva kakor v slo¬
venskem.

§. 49.

Verstivni.

Od. 21—29, 31—39 itd. sta navadno oba člena ver-
stivna: dvacaty druhv, redko jeden, dva a dvacaty.

2. Staro imensko sklonjevanje verstivnih števnikov po
vzoru pridevnih imen nedoločnih (bratruv) se je ohranilo pri
števnikih od čtvrty naprej samo v rod. moškem in sred. na
a , in daj. in mest. ravno tega spola in števila na u  v zvezi
z besedico pul: do pul šesta, k pul šestu, po pul šestu.

3. Pul je prav za prav samostavnik in samo kot im.
in tož. tirja drugi sklon razdelj ene reči in tudi števnika: Piti

44

pata korce žita se prodalo. Pul čtvrta vedra vina vypili.
V ostalih sklonih se ravna števnik po sklonu, v kterem stoji
razdvojena reč razun druživnika, ki se pri števniku name-
stuje z rodivnikom: do pul šesta korce jablek shnilo. Pul
s tu ovcim dej jisti. V pul o s mu mesiti ma se vratiti. S pul
dvanacta  grošem nebyl spokojen.

O ženskem spolu in pri onih na i  tudi o moškem in
srednjem ne velja to, kar je pod 2. in 3. povedano: do pul
druhe hodiny, po pul šestč hodine, s pul druhou librou, pul
tfetiho korce.

45

1. Zaimenskih in imenskih oblik je malo:

a)  m. ed. im. in tož. v dvuj, obuj in truj.

I)  žens. tož. troji (cf. moji), čtveru (rybu).

c)  im. in tož. mn.: čtvery, patei’y, šestery itd.

Toda tudi pri teh oblikah, zlasti onih pod c  so že bolj
navadne oblike po zloženi sklanji.

2. V srednjem spolu se dvoje, oboje, troje lehko skerči
v dve, obč, tre - rabi se kakor v slov. m. glavnih dve (dvoje)
lidi umfelo. Ostali skloni po zgledu me (od muj) so redki:
dveho, dvčmu itd. V srednjem spolu imajo števniki čtvero,
patero itd. ako nadomeščujejo glavne, vse sklone razun
druž.  po zgledu „slovo“  in množni rodivnik za sebo:
o šesteru mužu mluvil, ke čtveru mest, z desatera božich
prikazani jedno pfestoupil.

Mesto druživnika stoji imenovavnik: se čtvero sestrami.

Ako pa se rabijo v ločivnem pomenu, imajo samostavnik
sred. spola pri sebi in se ravnajo glede sklona po njem:
v pateru vine.

§• 51 »

1. Množivni števci so vsi sestavljeni 'in sicer mimo jedno-
duchy (simplex), sto-nasobny a tisic-nasobny je pri vseh pervi
člen oblika ločivna,  drugi pa beseda nasobny:  dvoj-nasob-
ny, troj-nasobny, čtver-nasobny, pateronasobny, šester-nasobny.

Bolj poredkem se rabi,duchy m. nasobny.  Pri šte-
vnikih do pet se sklepa z ločivno obliko: dvoj-duchy, troj-
duchy, čtver-duchy, (čtveroduchy), ali pa z rodivnikom glavnih
števcev: dvou-duchy, tri-duchy, čtyr-duchy; od pčt dalje pa
samo z rodivnikom glavnih: pčti-duchy, šesti-duchy itd. razun
sto-duchy in tisic-duchy.

Še bolj po redkem pa se najdejo končnice: ny, na, ne;
dvojny, trojny, čtverny, desaterny itd.; do pčt naj več le v zvezi
s predlogom po:  dvojne čislo, dvojna vrata, podvojny groš, po-
trojne rady (verste), počtverny vuz. Pripono aty  in ity  najdeš
le še v dvojaty, dvojity in trojaty, trojity, lat. duplus in triplus.

4G

Sklanjajo se vsi ti števniki po zgledu novy.

2. Ponavljavni so sostavljeni iz glavnih in besedice krat ;
le m. jedenkrat se rabi raje jednou  in na konci se večkrat
zavolj povdarka pripenja e:  dvakrate, tri krate, desetkrate.

§- 52.

II. Nedoločni števniky so:

I. priložni in sicer

a ) z izvestno končnico: každv (sl. vsaki), žadny (nobe¬
den), mnohy, kolikv, kolikatv, tolik}', tolikatv, nekoliky, nš-
kolikaty, veškery — všelikv (vsakteri), všelikery = všelijaky
(vsakoverstni) in enaki.

Sklanjajo se, kakor prilogi s to končnico.

b)  z nedoločno končnico sred. spola: mnoho, malo, kolik
(koliko), tolik (toliko), nekolik (nekoliko).

Pod b ) našteti se rabijo

1) samostavno v 1. in 4. sklonu: mnoho lidi zde bylo;
malo penez mam; kolik vas tam bylo ? O nekolik hodin se
vratini; kolik kraju, tolik obyčeju.

2) priložno v ostalih sklonih, kjer končnica redovnikova
-a  velja tudi za daj., mest. in druž.: k tolika lidem mluvil;
po mnoha hodinach se vratim, v tolika dnech, s tolika pfa-
teli. Le malo  je nesklonljivo: v malo dnech, pred malo veky.

Ako nista mnoho in malo  gola prilastka, se pregibljeta
kakor slovo: „Kdo si mala nevaži, po mnohu necli nebažl.“
„V nadeji mnoha nepouštej mala." Posebno po gostem se
rabita prislovno: bez mala, na male, na mnoze, mnohem,
malem, o mnoho, o malo itd. Redkeje so uni trije slišati
v prislovni rabi: s tolikem nejsem spokojen; nakolik - na-
tolik.

Nedoločni števniki so

II. samostavni in prislovni: množstvi, sila, moc, hojnosf;
sl. trna, sila, kerdelo, trop - dalje: dost, dosti, trochu, trosku,
drobet, drobatko, vice (sl. več), mene (menj), drahne = mnoho.

47

Splošni števnik ves ni več v rabi; ohranil se je samo
v imenu ve s mi r = Weltall. Prav znan pa je v srednjem
spolu: v še. K temu vše so pripeli v 1. in 4. sklonu raz¬
lične končnice, ki se pa v pomenu ena od druge ne ločijo;
sl. ves nadomeščuje češ. z všechen, všeč ek ali pa
všecken.  Pregiblje se tako-le:

M.

J. všechen, všecek,
všecken
R. všeho
D. vsemu
T. všechen, všecek,
všecken — všeho
M. ve všem
Dr. všim

J. všechny, všecky,
všeckny - všichni,
všeci, všickni
R. všech
D. všem

T. všechny, všecky,
všeckny
M. ve všech
Dr. všemi

Ednina.

Ž.

všechna, všecka,
všeckna
všl
vši

všechnu, všecku,
všecknu
ve vši
vši

Množina.

všechny, všecky,
všeckny

všech

všem

všechny, všecky,
všeckny - vše
ve všech
všemi

Sr.

všechno, všecko,
všeckno, vše
všeho
vsemu

všechno, všecko,
všeckno, vše
ve všem
všim.

všechna, všecka,
všeckna, vše

všech

všem

všechna, všecka,
všeckna, vše
ve všech
všemi.

V 3., 6. in 7. sklonu množ. števila se rabi tudi vše-
chnech, všechnem, ve všechnčch, všechuemi.

Iz „ves“ so naredili tudi veškeren, veškera, veškero n
všechen, všechna, všechno. Tož. veškeren, veškeru, veškero;
v ostalih sklonih po zgledu novy.  Všaky (sl. vsaki) =
každy se sliši malokdaj.

48

D. Zaime (zajmeno).

§. 53 .

I. Osebni zaimki so:

ja - my, ty - vy, on, ona, ono - oni, ony, ona in povra-
čavno-osebni sebe.

Sklanjajo se tako-le:
a)  ja, ty, sebe.

Krajše in daljše oblike se rabijo kakor v slovenskem, n.
pr.: knihu jsem ti dal, in: tobč jsem dal knihu. Oblika ti  ko
etični dativ se prav pogostem kerči v f in zgubi tako svoj
pervotni pomen, povdarja namreč samo predstoječo besedo,
s ktero se tudi v pisavi sklepa; s sledečim je  pa se stopi v te :
vimf m. vim ti, jat m. ja-ti, ontč m. on ti je, tote m. to ti je ;
mysl ma pevna-tč jako skala.

49

b )  od, ona, ono.

1. V množ. imen. velja pri moških „oni“ za žive, „ony #
pa za nežive.

2. V edinjem toživniku rabijo živim vse tri oblike:
prodali jej (ho, jeho) kupcum Egyptskym; neživim po pred¬
logih jej, brez predloga tudi ho: lezli na nčj, skryl se za
nej, prodali ho (dum).

3. V češkem se samo po predlogih vdeva n:  v nčm,
v ni, od' nčho, na nej, na nšho, po ni, s nim, do nich,
s nimi itd.

V druživniku stoječem brez predloga se piše sicer jim,
ji in jimi, govori pa le nim, ni, nimi.

4. V edinjem toživniku nastopi po predlogih kakor
v slov. navadno pervotni i,  ki se s pridjanim n  topi v h:
na-n, po-n, pro-h, za-fi, pred-e-n, nad-e-n, pres-e-n, ve-u
sl. vanj itd.

4

50

§. 54.

II. Svojivni zaimky so:

Ravno tako tvuj in svuj:  Svoji k svemu a vždy dle
pravdy (Palacky).

1. Pridjane daljše oblike se malo v rabi (vselej moje =
ma manželka); celo v množnem imenovavniku je slišati mi,
tvi  m. moji, tvoji. Da se v ravno tem sklonu moji, tvoji,
svoji stavi k imenom živih in me, moje itd. k imenom ne¬
živih bitij, je znano iz nauka o prilogih.

2. Jeho  m. sl. njegov, -a, -o in jich, je-jich i= eorum
sta rodivnika od zaimena on - ono in se dalje nič ne pre-

51

gibljeta. Ravno tako bi se tudi je ji = sl. njen, -a, -o ne
smelo sklanjati, kar se pa vendar večkrat godi, in sicer po
zgledu „boži“:

Im. jeji dum
R. jeji (jejibo) domu. '

D. jeji (jejimu) domu itd.

Maš jebo nuž. On ma jeho konč. To jest hrob jeji
matky. Byl jsem již v jejim dome, na jejich (sl. njenih)
polich. Nebudu sestre, nybrž jejimu manželu psati.

Učitel chvali jejich (sl. njih) chovani a jejich pilnost.
Bez jejich vule to dčlati nesmim. Jejich pomoči jsme byli
obhajeni. V jejich dome bydli muj stryc.

3. Naš in vaš se sklanjata tako-le:

Ednina.

Množina.

M., Ž. in Sr.

I. naši, naše
R. našich
D. našim
T. naše
M. našich
Dr. našimi.

V množnem imenovavniku velja naše  za ženski in
srednji spol in pa za moški pri imenih neživih bitij.

4*

52

§. 55.

III. Kazavni

Ravno tako se pregiblje tudi onen, ona, ono in pa
števnik jeden, jedna, jedno.

2. tyž, taž, tež je določna oblika nedoločnega ten,
ta, to s pridjanim z  m. že in se sklanja pravilno po zgledu
„novy“: t-eho-ž, t-čmu-ž itd.

3. Sam, sama, samo se ravna vi. in 4. sklonu po
bratruv, bratrova, bratrovo, v ostalih pa po novy,
-a, -e. V določni obliki se glasi samy, sama, samč = nemški
lauter:  sama voda.

53

4. K zaimenu ten, ta, to se pripenja časi zavolj poseb¬
nega povdarka nesklonljivi to:  tento, tato, toto; tohoto, teto,
tohoto; tomuto itd.; k onen, ona, ono pa no:  onenno, onano,
onono; onohono, onomuno itd.

5. Mesto tyž, taž, tež se rabi tudi zloženi ten-tyž,
ta-taž, to-tčž, redčeje ty-tyž, ta-taž, te-tež. Večkrat se sliši
tudi: ten samy, ta sama, to samč v pomenu sl. „ravno tisti. 0

§. 56.

IV. Oziravni.

Kdo, co, sl. kdor, kar
ktery, ktera, kterč
jenž, jež, jež = ktery, -a, č
čl - sl. čigaršen, -a, -o.

1. Zaime ky, ka, ke  je zelo zastarelo.

2. Kdo in c o se sklanjata tako-le:

Tako se pregibljeta kdo in co tudi v sostavi z nesklon-
ljivimi priveski ni, ne, koli, koliv, kolivek, leda, si, s  itd.,
ali v nedoločnih zaimenih: nčkdo, nšco; nikdo, nic (m. nico
sl. nič); kdokoli - kdokoliv - kdokolivčk (sl. kdorkoli); co-
koli - cokoliv, sl, kar koli. Ledaskdo (skrajšč. leckdo) -
ledaco - ledasco (lečo), sl. kdor si bodi, kar si bodi; kdos,
kdosi — cos, cosi, sl. kdor je, kar je.

Prestari tož. od co  je bil če  ali c, ki se je s prives¬
kom ž  ohranil po predlogih na, za, o, pro  itd.: na-če-ž (na
kar), za-če-ž (za kar) o-če-ž (o kar), pro-če-ž. V besedici
vniveč (sl. v nič) je soglasnik v  zdvojen: v-ni-ve-č.

54

3. Jenž, jež, jež (ali pa v 1. sklonu jenž  za vse tri
spole obeh števil) se pregiblje razun imenovavnika, kakor
osebni zaimek on, ona, ono,  samo da se krajše oblike ho,
mu itd. nikdar ne rabijo in š  povsod pripenja.

Ednina.

Ž. Sr.

jež (jenž) jež (jenž) - on, ona, ono

již jehož - jeho, ji, jeho itd.

Množina.

I. již (jenž) jež (jenž) jež (jenž) - oni, ony, ona

R. jichž jichž jichž - jich itd.

4. K zaimenom oziravnim pripenja se &  (strsl. se, sl. r):
kdož, což, nikdož, ničehož, kterehož in k temu časi še to:
kterehožto, jenžto, ježto, jehožto itd.

5. Večkrat stoji c o mesto ktery in jenž,  ako bi
imela stati v pervem sklonu: Pan, co tu včera byl, již odešel.
Je mi jako ptačkovi, co na poli seda. Stromy, co fkterej tu
staly; ženy, co plakaly. Tako stoji co  tudi m. jako,  sl.
kakor: moudry co (jako) Salomo.

§. 57. Prašavni.

Razun jenž  so vsa zaimena oziravna ob enem tudi
prašavna, k njim se sme še jaky, a, č in kteraky, a, e
(qualis) prišteti.

Stari tož. če (co) skerči se v c po predlogih na, za, o ,
pro, se  (s), ve (v):  nač, oč, proč, več - sl. na kaj, o kaj,
za kaj, v kaj - in seč: seč je? n kaj je vstani, wessen ist
er machtig?

M.

I. jenž
R. jehož

55

II. Glagol (sloveso).

Pri spregatvi je treba dobro ločiti: pripono, spono,
in osnovo.

§. 58.

I. Pripona.

Pripone, ki se s pomočjo spone vežejo z deblom, so
trojne: a)  pripone oseb (osebila), b)  časov in c)  pripone na¬
klonov (naklonila).

A) Osebila.

Ed. 1. osebe m, u (i) (u  je v pismenem jeziku po
ozkih soglasnikih preglasen v i)  - dčla-m, leti-m, nes-u, pij-i.

2. osebe š:  dčla-š, leti-š, nese-š, pije-š.

Pervotni si  se je ohranil samo v jsi  sl. si

3. osebe dela, leti, nese, pije.

Mn. 1. osebe me  (redko samo m)  strsl. mi: dela-me,
leti-me, nese-me, pije-me tudi pije-m.

2. osebe te:  dela-te, leti-te, nese-te, pije-te.

3. osebe ou , i:  dčlaj-i, let-i, nes-ou, pij-i. Mesto strsl.
&  je ou v pismu preglašen v i,  in m. strsl. a je v strč.
ia  poznej preglašeno v ie in ie stopljeno v i.

V pervi osebi ednine je m  pri glagolih, ki imajo v 2.
ed. osebi znanivnega naklona pred š  spono a  ali pa i, u  (po
ozkih i) pa pri tistih, ki imajo v ravno tej osebi pred š
spono e:  hleda-m, hleda-š, nosi-m, nosi-š, slyši-m, slyši-š,
ved-u, vede-š, padn-u, padne-š, vij-i, vije-š, miluj-i, milu-
je-š itd.

B) Pripone  časov,

t.j. take, ki znanijo čas, preteklost in prihodnjost, je sedanja
češč. kakor slovenščina izgubila. Edini ostanek znanila prosto-
minulega časa se je ohranil v pomožnem glagolu: bych, bys,
by, bychom, byste, by. Slovenci rabimo 3. ed. osebo bi  za
vse tri osebe vseh treh števil.

56

C) Pripone naklonov ali naklonila.

Beseda „naklon“ nam velja tu v širjem pomenu, ker
prištevamo sem tudi nedoločnik, namenivnik, narečaje in
deležja.

1. Obrazilo velevnega naklona je i:  myslim - mvsl-i, ki
pa za samoglasnikom prehaja v j  in predstoječi a  spreminja
v e:  kupuj, dej, kopej, dčlej, kakor v splošni slovenščini.

Ta i  pa v češčini, kadar ima stati za enim samim so¬
glasnikom, ali pa tudi za več tacimi, ki izreke ne teže, pra¬
vilno odpade: nes, nes-me, nes-te; slyš, slyš-me, slyš-te.
Pusti pa sled za sebo v tem, da se pred njim t, d, n, r, h
in k ožijo v f, d', n, f, z in c: vedi, vedme, vecfte; klat,
klafme, klafte; žen, ženme, žente; stvor, -me, -te; pec, -me,
-te; pust, pusfme, pusfte; ros£, rostme, rostte.

Ostane pa i  po tacih soglasnikih, ki bi kazili blagoglasje,
in spreminja se v množini večidel v e (e): padn-i, padn-eme,
padn-e-te; mri, mfe-me, mr-e-te; začn-i, začn-č-me, začn-e-te;
modl-i se itd.

Oživi pa i tudi v 2. ed. osebi, ako se zavolj posebnega
povdarka pridene ž  (m. že), kar se godi prav pogosto: nes
ali pa nes-i-ž, kvet - kvet-i-ž, pec - pec-i-ž, modl-i se -
modl-i-ž se.

Ta ž  se pripenja tudi v množini, toda i  zato ne oživi:
nes-me-ž, nes-te-ž, pec-me-ž itd

Pomniti je še to, da se dolgi korenni samoglasnik v ve-
levnem naklonu krači: klatiti - klat, klaf-me, -te; piši -
psati, -piš.

2. Nedoločnik ima pripono - ti,  ki pa se navadno skerči
v i  in celo v £; dšlati - dčlaf - delat.

3. Namenivnik t:  delat. Loči pa se v tem od nedol.,
da ima korenni zlog vselej kratek.

4. Narečaj sedanj, časa (prechodnik času pfitomneho):
a  za moški, ouc  za ženski in srednji spol ednine, v množini

57

ouce  za vse tri spole: nesti - nes-a, nes-ouc, nes-ouce. Po
mehkih soglasnikih se preglasujejo te pripone v e  (e), ic. ice:
pij-e, pij-lc, pij-ice.

5. Narečaj pretekli (pfechodnik času minuleho) v edn.
za moški spol -v,  za ženski in srelnji -vši  in v množini
za vse tri spole -vse.  Pl-ti, pi-v, pi-vši, pi-vše; milova-ti -
milova-v, milova-vši, milova-vše.

Pri glagolih I. verste z osnovo na soglasnik se v  zavolj
blagoglasja izpahuje: nes-u, nes, nes-ši, nes-še; ved-u - ved,
ved-ši, ved-še; pek-u - pek, pek-ši, pek-še.

Narečaja se rabita v češkem prav po gostem, naj po¬
stavimo toraj koj tu nekoliko zgledov:

Bratr s e d č plakal; sestra sedi  c plakala; dite sedle
plakalo; bratfi s e d i c e plakali. Oteč chode čte. Sve vlasti
neznaje beh, jsi-li Cech? Matka pracujic zpiva. Nebe, darv
berouc, lepši dava. Co se kopfivou byti stroji, hned ze zeme
lezouc pali. Ptaci zpivaji letice. Znenahle delaje, vic udčlaš.
Kral sebrav velike vojsko, vyjel z Prahy. Matka roztrhši na
sobč roucho, kvilenim a plačem svvm všecky kouty naplnila.

ii. Oeiežja (pričesti).

Deležniki so prav za prav štirje, perva dva se izpelju¬
jeta iz narečajev. Od sedanjega se konča deležje na ti,  od
preteklega na vši  (pri glagolih I. verste z zaperto osnovo na
ši:  nesouci, pijici, nes-ši, milovav-ši.

Sklanjajo se ko glagolski prilogi po zgledu boži.  Druga
dva deležnika sta kakor v slovenskem:

a)  djavno-minuli na l, la, lo.  Pomniti je le, da se gla¬
golom I. verste z osnovo na soglasnik v moškem spolu pri¬
penja l  brez spone e:  nes-u - nesi, nesla, neslo; vedu-vedl;
pek-u, peki; sl. nesel, vedel, pekel. Zato pa v izreki na¬
vadno odpada, sliši se namreč le: nes, ved, pek sem itd.

h)  terpno-minuli pri korenih na i, u , y  pravilno na -t,
-ta, -to:  kry-t, -ta, -to, pri ostalih na -n, -na, -no:  nes-e-n,
nes-e-na, nes-e-no.

58

§. 59.

Pri nekterih glagolih je treba ločiti dvojno osnovo, za
nedoločni naklon  (nedoločnikovo) in za sedanji  čas
(sedanjikovo). Na podlagi nedoločnikove osnove obrazimo
namenivnik, pretekli narečaj in deležnike;  iz
sedanjikove pa tikamo z n a n i v n i k, velevnik in na¬
rečaj sedanjega časa.  Osebila se pripenjajo osnovi
v sedanjiku brez spone ali pa s spono; sprega je to raj dvojna:
s  spono in brez  spone.

Vez, ki v nedoločniku sklepa deblo  glagolovo s pri¬
pono ti,  imenujemo verstno znanilo ali verstno
spono,  ker ravno po tej delimo vse glagole v šest verst:

I. versta obsega glagole brez verstne spone: nes-ti, bi-ti.

II. ima verstno spono nou  m. nu:  mi-nou-ti.

III. e in e m. e: um-e-ti, hof-e-ti m. hor-e-ti.

IV. i : iov-i-ti, vab-i-ti.

V. a  in preglašeni e: dčl-a-ti, vrac-e-ti.

VI. ova:  mil-ova-ti, boj-ova-ti.

A) Sponna sprega.

I. versta.

V to versto spadajo glagoli brez verstne spone.

§. 60 .

Osnova se konča na soglasnik (zaperta): nes-ti, ali pa
na samoglasnik (odperta): bi-ti.

Pri glagolih z zaperto osnovo se povzdigne v nedolo¬
čniku korenov samoglasnik a v d, e v e, e  v I, i  v i, o  v u
in u  v ou:  kladu - klasti, pletu - plesti, hnetu - hnlsti, strihu
- strici, bodu - busti, hudu - housti; ravno tako skoro vselej
tudi v sostavah: vynesti, otfasti, obleci, roztlouci sl. iznesti,
otresti, obleči, raztleči.

59

Pri glagolih z odperto osnovo je korenov samoglasnik
navadno dolg samo v nedoločnikih dvozložnih: piti, znati,
stati, hrati (igrati) - vypiti, uznati, nestati, prohrati.

Samo u  ostane večidel dolg tudi v večzložnih: obouti,
pčeplouti, vysouti itd.

Spona je v sedanjiku e,  ki pa se v 1. ed. os. staplja
s pripono po širokih soglasnikih v u,  po ozkih v i,  in v 3.
množni po širokih v ou,  po ozkih v L

Perva versta ima 7 razredov.

§• 61 .

1. Razred.

Osnova na d  in t.
Nedoločivni: ples-ti.

Z n a n i v n i:
Edn. 1. plet-u

2. plet-e-š

3. plet-e

Mn. 1. plet-e-me

2. plet-e-te

3. plet-ou

V e 1 e v ni:
plet, plet-i-ž

plet-me

ple£-te

N a r e č a j

sedanji: m. plet-a, ž. in sr. plet-ouc, mn. plet-ouce;
minuli: m. plet, ž. in sr. plet-ši, mn. plet-še.

D e 1 e ž j e

djavno preteklo: plet-I, -la, -lo;
terpno preteklo: plet-e-n, -a, -o.

Bledu - blčsti kladu - klasti

bredu - bfisti kradu - krasti

bodu - busti predu - pristi

hudu - housti vedu - vesti

60

čtu - čisti

metu - mesti
pletu - plčsti
rostu - rusti

hnčtu - hnisti
kvetu - k vesti
matu - masti

1. Korena pad  in sed  sta v oblikah „padnouti“, „sed-
nouti“ prestopila v drugo versto, v slovenskem sta se ohra¬
nila na pervotnem mestu: pasti, sesti.

2. V čt  strsl. yi,t stopi t v nedol. kot i na dan: čisti,
v deležji djavno-minulem pa ko e: čet-1, drugod pa izpade:
čtu, čteš, čte itd. - čti, čteme, čtčte - čta, čtouc, čtouce. —
Slovenščina rabi le citati v peti versti.

3. Poleg kvesti - kvetu se najdete tudi menj pravilne
oblike kvisti - kvčtu.

4. d  in č se v d j - pr. deležji nesmeta nikdar izpuš¬
čati: toraj le: kradi, vedi, kvetl, pleti, rostl itd. v sl. tudi
kral, vel, cvel, plel, rasel.

5. Matu - masti (sl. metem, medem, venvirren) ima
v preteklem narečaji in djavnem deležji (dolg) a: mat, mati;
a je tu namestnik strsl. nosnika a.

§. 62 .

2. Razred.

Osnova na s  in z.
Nedoločivni: nes-ti.

Z n a n i v n i.
Edn. 1. nes-u

V e 1 e v n i.

2. nes-e-š

3. nes-e

nes, nes-iž

Mn. 1. nes-e-me

nes-me

nes-te

2. nes-e-te

3. nes-ou

61

Nar e č a j

sedanji: m. nes-a, ž. in sr. nesouc; mn. nes-ouce;

minuli: m. nes, ž. in sr. nes-ši, mn. nes-še.

D e 1 e ž j e

djavno-preteklo: nes-1, -la, -lo,

terpno-preteklo : nes-e-n, -a, -o.

Pasu - pasti hryzu - hryzti

tresu - trasti lezu - lezti

vezu - vez ti.

1. Pred nedoločnikovo pripono z  ne prehaja v s,  kakor
sem ter tj e po Slovenskem.

2. Poleg trasti (sl. tresti) jev nedol. tudi tristi (iz pre-
glašenega triesti).

Staroslovenski nosnik v korenu ipac nadomeščujeta v češ.
a in e; poslednji v sed. znanivnem, velevnem, narečaji in
terpno-preteklem deležji: tresu, tres, tresa, tfesen; v osta¬
lih je a, ki pa je tudi v unih oblikah semtertje že e  izpod¬
rinil.

Poleg teda je (dolg) d  pri trasti in pasti v oblikah
tras, pas in trasi, pasi, kakor pri masti v prešnjem razredu.

3. Glagol vezu - vezti nadomeščujemo Slovenci stopnje¬
vanim vozim.

§. 63.

3. Razred.

Osnova na i, p , v.

Razun zabsti (zibsti) zebe in zablo mč - so vsi gla¬
goli tega razreda prestopili v druge razrede in verste.

Tako ima češ. oblike po-hrbiti, dlubati, skubati, tepati
itd. m. sl. grebsti, dolbsti, skubsti, tepsti.

Samo v sed. znanivnem se rabi še tepu, tepeš, tepe itd.

62

Koreni živ, plev, šiv in -uv so davno izgubili v  in sto¬
pili I. 7.*), le živ-u, -eš, -e se najde pri starejih pisateljih
večkrat.

§• 64 .

4. Razred.

Osnova na h, Jc.

1. Zveza M  in M  se v nedol. stopi v c  sl. č.: moči,
vleci, strici.

2. Pred spono e  v sedanjiku in terpnem deležniku
prehajajo goltniki v šumevce: vleku - vlečeš, vlečen; strehu -
strežeš, strežen; žhu, žžeš, žžen, rozžhu - rozžžen.

V prostonarodnem govoru se godi ta sprememba tudi
v 1. ed. in 3. mn. osebi sedanjega znaniv: peču - pečou
(kakor sl. pečo, tečo) kar se pa v pismu nikdar ne godi.

3. Pred velevnikovem znanilom i,  ki pa razun v rci  in
zzi  odpada, se spreminjajo goltniki v sičnike: pec, striz.
Prosti ljud govori tudi tu šumevce.

Nedol. pec-i

Znani  vni.

Edn. 1. pek-u

2. peč-e-š

3. peč-e

Mn. 1. peč-e-me

2. peč-e-te

3. pek-ou

N a r e č a j

sedanji: m. pek-a, ž. in sr. pek-ouc, mn. pekouce;

pretekli: m. pek, ž. in sr. pek-ši, mn. pek-še.

V elevni.
pec

pec-me

pec-te

*) Kimska številka pomeni versto, arabska pa razred.

63

D e 1 e ž j e

djavno: pek-1, -la, -lo;
terpno: peč-en, -a, -o.

Mohu - moči
vrhu - vrči

teku - tčci

stfehu - strici
stfihu - strici
žnu - žici

vleku - vleci
fku - fici
tluku - tlouci
seku - sici.

1. Koreni prah - sah, strsl. npar-, car- in leh so pre¬
stopili v drugo versto: pfahnouti, sahnouti, lehnouti - sl. preči,
seči, leči; tudi m. sici (sl. seči - sečem) se rabi raje sek-
nouti v II. ali pa sekati v V. versti.

2. V korenih rek in žeh ned. fici, žici je e  izpadel
v vseh oblikah, ki se izpeljujejo iz korena sedanjikovega.
Kiti se pregiblje tako-le: fku, rceš, rce, rceme, rcete, fkou.
Velev. rci, rceme, rcete. Nar. sed.: fka, fkouc, fkouce.
Terpno deležje fečen, ali ufku ima určen. V znanivnem se
m. rceš, rceme, rcete rabijo navadno oblike druge verste
fekneš, fekne itd.

Žhu (žgem) gre pravilno žžeš, žže, žžeme, žžete, žhou.
Vel. žži, žžeme, žžete - žha - žžen.

V ostalih oblikah ostane e pri obeh, v nedoločniku pa
se povzdiguje v i:  fekl in žehl, fek in žeh, fici in žici.

3. V mohu (morem) ostane o v nedol. kratek: moči.
V sed. se pred spono e  povzdigne o  v u:  mohu, mužeš,
muže, mužeme, mužete, mohou.

4. Oba stfehu in stfihu imata v ned. stfici za sl. streči
in striči. Mesto stfeh, stfehl in tluk, tlukl (od tlouci) se
pravi tudi stfah, stfahl in tlouk, tloukl; cf. pas - pasi,
tfas - tfasl.

64

§. 65.

5. Razred.

Osnova na m  in n.

M  in n  se obderžita samo pred samoglasniki, pred so¬
glasniki se kazita v staroslovenskem s predstoječim t ali h
v nosnik <*, kterega v češč. tu namestuje samoglasnik a.  Pred
njim se t  in d  omehčujeta v f in d. Pervotni ia  se rabi le
še v pial, piat  s predlogi, sicer tudi pal, pat.

Nedoločivni: pi-ti (iz pieti m. piati).

Z n a n i v n i.

Edn. 1. pn-u

2. pn-e-š

3. pn-e

Mn. 1. pn-e-me

2. pn-e-te

3. pn-ou

N ar e č aj

sedanji: m. pn-a, ž. in sr. pn-ouc; mn. pn-ouce ;

pretekli: m. pia-v, ž. in sr. pia-vši; mn. pia-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: pia-1, -la, -lo.

terpno: pia-t, -ta, -to.

jmu (jemem) - jiti, jal, jat; žnu (žanjem) - žiti, žal, žat;
tnu (tnem) - titi, tal, fat; ždmu (žmem) - ždi ti, ždal, ždat;
začnu (začnem) - začiti, začal, začat.

Koren mn  je prestopil v II. versto: mnu - mnouti, sl.
manem, meti, tako tudi kln : kinu, klnouti po II. ali pa kleji
- kliti po I. 7., kakor na Štajarskem in Goriškem, po tem
vzoru je samo proklaty. In sploh se, zlasti namesto nedoloč¬
nika iz te verste, kjer lehko nastopi dvoumnost (piti = sl.
na-peti in piti, žiti = žiti in žeti, miti = imeti in meti,

V e 1 e v n i.
pn-i

pn-č-me

pn-č-te

65

najiti = najti in najeti) kaj rade rabijo oblike druge verste
istega korena: pnouti, jmouti, tnouti, ždmouti.

Jmu, jiti (koren im) v zvezi s predlogom ve  izgubi svoj
pervi člen; vezmu sl. vzamem, vziti - vzal, vzat.

6 .

Osnova na l  in r.
Nedoločivni: mri-ti.

Z n a n i v n i:
Edn. 1. mr-u

2. mr-e-š

3. mr-e

Mn. 1. mf-e-me

§. 66 .

r a z r e d.

V e 1 e v n i:
mr-i
mf-e-me

2. mr-e-te mr-e-te

3. mr-ou —

N a r e č a j

sedanji: m. mr-a, ž. in sr. mr-ouc, mn. mr-ouce;
pretekli: m. mre-v, ž. in sr. mfe-vši, mn. mfe-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: mre-1, mfe-la, mfe-lo;
terpno: mfe-n, mre-na, mfe-no.

tru - tfiti stru - siriti

vru - vriti dru - dfiti

pru - priti melu - mliti in mleti

za-vru - za-vfiti (claudere).

1. Pred e  in i  se r  menja v r:  tru, treš, tri.

2. Od korena er  je po tem vzoru le malo oblik: žrani,
žrout, navadno se rabi žeru - žrati po V. 3., po-žfim po
III. 2. - tako tudi prim  m. pru.

5

66

3. Oblike sedanjikove so izgubile korenov samoglasnik:
dru, sl. derem, mru sl. merjeni, tru - terem, tarem; pred l
ostane v znanivniku in narečaji sedanjega časa: meli (u),
mel-eš, -e, -eme, -ete, -i (ou), mela, melouc, melouce in mele,
melic, melice. V velevniku je mel, melme, melte, pa tudi
mli, mleme, mlete.

4. V nedoločivnem korenov samoglasnik kot %  ali e
oživi; r  in l  pa preskočita: triti, mliti, mlčti.

Osnova na samoglasnik: a , u, e , e, y'

V spregatvi se med deblo in spono zavolj zevi vdeva j.
Nedoločivni: bi-ti.

§. 67.

7. razred.

Z n a n i v n i:
Edn. 1. bi-j-i, -u

V e 1 e v n i:

2. bi-j-e-š

3. bi-j-e

bi-j

Mn. 1. bi-j-e-me

2. bi-j-e-te

3. bi-j-i, -ou

bi-j-me
bi-j-te

N a r e č a j

sedanji: m. bi-j-e, ž. in sr. bi-j-ic, mn. bi-j-ice;
pretekli: m. bi-v, ž. in sr. bi-vši, mn. bi-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: bi-1, bi-la, bi-lo;

terpno: bi-t, -ta, -to.

znaji - znati kryji - kryti

zraji - zrati myji - myti

hniji - hniti ob-uji - ob-outi

67

šiji - siti
viji - viti
žiji - žiti

kuji - kouti
pluji - plouti
suji - souti itd.

S preglašenimi:

bliji - bliti, sl. bljuti

čiji - čiti „ čuti

kliji - kliti „  kij uti

pliji - pliti „ pljuti.

Glagoli:

diti se - deje se okfeji - okrati

hreji - brati seji - siti

chveji - chviti se včji - vati - viti

se klatijo med tem vzorom in V. 4.

1. Znati  ima v sed. znam,  po V. 1. redko znaji,
zrati - zram in zraji, douti - dmu in duji. Poleg pluji  in
slu  ji  živite še dan denes obliki plovu in slovu,  ploveš,
sloveš itd.

2. V velevnem se ij  in yj  tudi topi v i  in y:  pi m. pij,
kry m. kryj; y  se tu v govoru in časi tudi v pismu razpušča
v ej: krej, mej, in to je prešlo tudi na sedanji čas, kjer se
navadno govori: kreju, leju, seju.

3. Nekteri glagoli tega razreda prestopljejo radi v II.
versto: douti - dunouti, kliti - klinouti, pliti - plinouti, liti -
linouti, plouti - plynouti, souti - sunouti, vati, viti (sl. veti,
vejem) - .vanouti, viti (sl. viti - vijem) - vinouti.

4. Koreni na u  imajo v djavnem deležji tudi ou  poleg
u:  pluji - plul - ploul; kluji - klul - kloul; sluji - slul - sloul;
kuji - kul - koul.

5 *

68

§. 68 .

II. versta.

Verstna spona nou  m. nu.

V drugi red spadajo glagoli z verstno spono nu  m.
strsl. tirt., ki se v nedoločnem in namenivnem daljša v nou.
Versta ta je v čes. o mnogo glagolov bogateja, kakor v slov.,
prehaja jih veliko sem iz perve verste, kakor je bilo že pri
poedinih razredih omenjeno in poleg druzih se najde v tej
versti mnogo začinjavnih glagolov, bolj kakor v slov. navad¬
nih: mladnu, blednu, slabnu, bohatnu, chudnu itd.

Nedoločivni: mi-nou-ti.

Znanivni:

Edn. 1. min-u

2. min-e-š

3. min-e

Mn. 1. min-e-me

2. min-e-te

3. min-ou

N a r e č a j

sedanji: m. min-a, ž. in sr. min-ouc, mn. minouce;

pretekli: m. minu-v, ž. in sr. minu-vši, mn. minuvše.

D e 1 e ž j e

djavno-preteklo: minu-1, minu-la, minu-lo ;

terpno-preteklo: minu-t, minu-ta, minu-to.

Opombe.

1. Po več samoglasnikih mora v velevniku i  ostati:
tiskni, padni, mni,  v množini se spreminjave:  tisknčme,
tisknete, 'mneme, mnete.

V elevni:
min, min-i-ž

min-me

min-te

69

2. V poslednjih treh oblikah (pret. narečaji in obeh
deležjih) večidel vsi glagoli te verste z zapertim korenom
(na soglasnik) verstno znanilo nu  tudi lehko odveržejo in
prestopijo tako v pervi red; trh-nu - trh-nouti, trh, trhši,
trhše, trhl, trhla, trhlo, trž-e-n, trž-e-na, trž-e-no.

Pred spono e  v terpnem deležji se h , eh, le, sh  spremi¬
njajo v J, a, c, št:  vrhnu - vrh, vrhi, vržen, sahnu - sah, sahl,
saž-e-n; mhnu (sl. mignem) - oka-mženi (Augenblick), dotknu
(dotaknem) - dotčen, zamknu (zamaknem) - zamčen; nadchnu
(nadahnem) - nadšen; tisknu - tišten, prasknu - praštčn.

3. V narečaji in djavno-minulem deležji moškega spola
strsl. x, ki je v češ. izpadel, v slovenskem pa ko e  ali celo
a  se ohranil — ko e  oživi tam, kjer se snidejo soglasniki
ustroju jezika neprimerni: na-dchnouti (nadahniti) - nadech,
nadechši, nadechše, nadechl; u-schnouti (usahniti), usech,
usechl; do-tknouti - dotek, dotekl; za-mknouti - zamek, za-
mekl.

Najdejo pa se tudi oblike pisane brez e: uschl, dotkl itd.

4. Samo po drugi versti pa imajo te oblike glagoli
z odpertim korenom (na samoglasnik) tudi na 1 in r: hr-nu,
hr-nouti - hrnul, hrnut; vinu, vinouti - vinul, vinut; kl-nu,
kl-nouti, kl-nul, kl-nut; kakor tudi tisti, v kterih se snide
odveč soglasnikov: mnouti, mnul, mnut; usnouti - usnul,
usnut itd.

III. versta.

Verstna spona: e  (e).

Verstno znanilo se ohrani' pri nekterih glagolih tudi
v korenu sedanjikovem, pri druzih pa je spodrine samo¬
glasnik i.  Od tod dva razreda.

70

§. 69.

1. razred.

Nedoločivni: um-š-ti.

Znanivni:

Edn. 1. um-i-m

2. um-i-š

3. um-i

Mn. 1. um-i-me

2. um-i-te

3. um-š-ji

Nar e čaj

sedanji: m. umš-je, ž. in sr. ume-jic, mn. umejice;

pretekli: m. umč-v, ž. in sr. umč-vši, mn. umčvše.

D e 1 e ž j e

djavno: ume-1, -la, -lo;

terpno: ume-n v umčn-1.

Po tem vzoru grejo glagoli, kteri verstno spono e  ob-
derže tudi v naklonih, ki se izpeljujejo iz korena sedanji-
kovega in zavolj zevi vdevajo soglasnik j.

Taki glagoli so n. pr.: želeti, smiti, tliti (sl. tleti),
rozumeti, mdliti (medleti), domacnčti, bohatčti, zelenčti, sla-
bčti in mnogo druzih v pomenu latinskih na -escere na pr.:
ditescere.

Pomniti pa je:

1. V znanivnem sed. časa spojuje se spona e z verstnim
znanilom v i  razun tretje osebe množne: urnim m. umčjem,
umlš m. umčješ, umi m. umčje itd. Samo v 3. množni se
nikdar ne topi: umčji, tleji, želeji itd.

2. V nedoločnikih dvozložnih povzdigne se korenov e
v t:  tliti, mdliti, smiti, sl. smeti, tleti, medleti, v zloženinah
se pravi: setliti in setleti, zemdliti in zemdleti.

Vel e vni:

um-č-j

umč-j-me

ume-j-te

71

§• 70.

2. razred.

Nedoločivni: horeti.

Znanivni:
Edn. 1. hof-l-m

V e 1 e v n i:

2. hof-l-š

3. hor-1

hor

Mn. 1. hof-l-me

hor-me

hor-te

2. hor-i-te

3. hor-1

N a r e č a j

sedanji: m. hor-e, ž. in sr. hor-lc, mn. mor-lce;
pretekli: m. hofe-v, ž. in sr. hofe-vši, mn. hore-vše.

djavno: hore-1, hore-la, hore-lo;

terpno: hof-en (hofen-i).

Tako se spregajo glagoli, ki v korenu sed. sprejemajo
i  m. nedoločnikovega č.

V sed. znanivnem spojuje se spona e  z i  v *: hor-lm,
m. hori-e-m.

1. Zakon o preglasovanji že pojasni, da po šumevcih
v eešč. ne stoji a  m. e  kakor v slovenskem.

Toraj češki: bečeti, bčžeti, držeti, hrčeti, ječeti, kle-
četi, ležeti, mlčeti, slyšeti itd. sl. bečati, bežati, deržati, ger-
čati, ječati, klečati, ležati, molčati, slišati. Toda v stari češč.
je bil tudi a,  kakor pri nas, od tod ima še sedanje terpno
deležje: držan, slyšan.

2. V nedoločnikih dvozložnih se tudi tu e  povzdigne
v 1, n. pr.: bdlti, zriti, znlti, rdlti, dnlti, hrmlti itd., sl. bdeti,
zneti, rudeti, germeti, daniti se.

Deležje

72

Pri sostavah se nahaja oboje, e in i: zahrmiti in za-
hrmeti, uzriti - uzreti.

3. V velevniku i  ne odpade, ako so na konci skupnine
soglasnikov jeziku neljube: bdim, hfmim - bdi, hrmi. V mno¬
žini ostane t:  bdite, hfmite, pa se tudi lehko menja v e:
bdete, hrmete.

4. Nekteri glagoli izpod tega vzora radi prestopljejo
k prešnjemu, zlasti: boleti, veleti, mrzeti, museti (miissen),
sluzeti, naležeti in še drugi. Pravi se namreč v 3. osebi
množ.: boleji, velejl, mrzeji, musejl itd.

5. Sem se prištevata tudi glagola: bati se in stati m.
bojati se in stojati; zn. bojim se, stojim, vel. boj se in stuj
(nepravilno m. stoj); nar. stoje, bav se in stav; del. bal se,
stal; banl-se, stani.

IV. versta.

Verstna spona i.

§. 71 .

Nedoločivni: čini-ti.

Z n a n i v n i:
Edn. 1. čin-i-m

V e 1 e v n i:

2. čin-i-š

3. čin-i

čin, čin-i-ž

Mn. 1. čin-i-me

2. čin-i-te

3. čin-i

čih-me

čin-te

N a r e č a j

sedanji: m. čin-č, ž. in sr. čin-ic, mn. činice;
pretekli: m. čin-iv, ž. in sr. čini-vši, mn. čini-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: čini-1, čini-la, čini-lo;
terpno: čin-č-n, čin-e-na, čin-e-no.

73

Opombe.

1. V sed. znanivniku se spona e  z verstnim znanilom
topi v i: čin-im m. čiiii-em, čin-i-š m. čini-e-š.

2. Dvozložni infinitivi imajo i : ctim (čestim), ctiti,
krtim (kerstim) - kftiti (dvozložno), mstim (meščujem) - mstlti,
mšim (mašim) - mšiti itd.

3. Velevnikovo znanilo odpade tudi po več samogla¬
snikih, ako le izreke ne teže: pustim - pusf, pusfme, pusfte;
patfim, patf, patf-me, patf-te, polepšim - polepš, polepš-me,
polepš-te; pfesvedčim - pfesvčdčitd. Dolgi samoglasnik v ko¬
renu se krači: vabim - vab, vabiž, chranim - chran, svitirn-
svef, smisim - smes, soudim - sud; blaznim ima blazni.

4. V terpnem deležji pripenja se pripona -n, -na, -no
s pomočjo spone e,  pred ktero pa se verstno znanilo i :

a)  z d  in t  pretaplja v z  in c, ako stoji pred d  in t
kak samoglasnik: souiiti - souzen, roditi - rožen, hoditi -
hozen, svetiti - svčcen, platiti - plačen. Kakor v slovenskem,
so pa tudi tukaj izjeme, večkrat se sprememba ne godi
zavolj blagoglasja; dčditi - deden, kaditi - kaden, cititi -
citen, pečetiti, pečetčn itd. Zapovezen je celo nepravilno,
ker se rabi glagol le v III. versti: zapovedeti.

b)  s s  in z  se pretaplja v š  in i: nositi - nošen, kaziti -
kažen. Toda plaziti ima plazen, obmeziti - obmezen, vo¬
ziti - vozen in vozen itd.

c)  s st  in sl  v št  in šl:  pustiti - puštčn, mysliti - my-
šlen, krestiti in kftiti - kfesten in kftčn.

Skupnini zd  in žd  se ne spreminjate: hyzditi - hyzdeu,
dražditi - draždčn; n  in r  sta že pred i  mehka, in ostaneta,
se ve da, tudi tu: hončn, paren.

5. Po ustnikih 6, p, m  in v  stoji m. en  samo en:  loviti
- loven, hubiti - huben, mamiti - mamen ; sl. lovljen, gubljen,
mamljen.

74

V, versta.

Ta versta ima štiri razrede.

§. 72 .

1. razred.

Nedoločni: dčla-ti:

Z n a n i v n i:

Edn. 1. dčl-a-m

2. del-a-š

3. del-a

Mn. 1. del-a-me

2. dčl-a-te

3. dčla-j-1

N a r e čaj

sedanji: m. dela-je, ž. in sr. dela-jic, mn. dela-jice ;

pretekli: m. dela-v, ž. in sr. dčla-vši, mn. dčla-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: dela-], -la, -lo;

terpno: dela-n, -na, -no; ali delanv.

Po tem vzora se ravnajo glagoli V. verste, ki imajo
pred verstnim znanilom terd glasnik, kakor: čekati, volati,
konati, motati, skoumati, hledati, zadati, kovati, plavati itd.

1. V 1., 2., 3. oseb. ed. in v 1. 2. oseb. mn. sed. zng-
niv. se topi spona a  z verstnim znanilom a  v d: dela-m m.
dčla-j-a-m itd.

2. Pred znanilom velev. naklona i,  ki se tu objevuej
ko j,  se predstoječi samoglasnik a  preglasuje v e,  ne le
v govoru, kakor v slov., ampak tudi v pismu: dčlej m. delaj,
dčlejrne, delejte m. delajme, dčlajte. Ravno tako se pregla¬
suje tudi v narečaji sedanj, časa: delaje - dčlajte, dčlajice.

V e 1 e v n i:

dčlej

dčle-j-me

dčle-j-te

75

3. Dvozložni nedoločniki imajo (dolg) d:  dbam - dbati,
ptati se, tkati v zloženih poptati se, natkati.

4. Tudi v terpnem deležji je a dolg: dčlan, dčlana,
delano; v določni obliki ne: dčlany.

§■ 73.

Glagoli, ki imajo ozke soglasnike pred verstno spono,
se ločijo v spregi od podanega vzora v tem, da se pregla¬
suje a v e in pervotni aja  topi v* m. a:  vrac-im  (sl. vra¬
čam) 4š, 4; -ime, 4te, -eji;  vrac-eje, vraceti, vračev,
vracel, vracen.

1. Razun vraceti, klančti se (sl. klanjati se), staveti
(sl. stavljati), včšeti (sl. ob-ešati), hančti (grajati) in mizeti
(zginjati) imajo vsi ti glagoli v korenu dolg samoglasnik in
so stopnjevani iz pervih štirih verst, zlasti iz 4., spremenivši
soglasnike d  in t  v z  in c; s  in z  v š  in i; sl, st  in zd
v šl, št  in M

Na primer: bijeti, pfjeti, s vij e ti (sl. bijati, pijati, zvijati),
pobizeti od pobidnouti, dohližeti od hledčti, obouzeti - buditi,
vychazeti - choditi, ostouzeti - studiti, uhašeti - hasiti, s-našeti
- nositi, pre-kažeti - kaziti, s-važeti - voziti, pouštčti - pustiti,
vy-jiždčti - jezditi, pfe-myšleti - mysliti, s-krapeti - kropiti,
potapčti (potapljati) - topiti, rozpravčti - praviti, kaleti -
kaliti itd.

§. 14 .

2. razred.

Glagoli 2. razreda se spregajo na dveh osnovah: nedo-
ločnikova izhaja na a,  sedanjikova pa na i,  ki se topi pred
spono e.

a) z d in t v z in c:  hlodati - hlozi (sl. glojem), reh-
tati - rehci (rezgečem), šeptati - šepci (šepečem), trestati -
trešči.

76

b)  s s  in s  v š  in š:  psati - piši, plesati - pleši, česati

- češi, kazati - kaži, lizati - liži, mazati - maži, tazati - taži,
rezati - reži, vazati - važi (sl. vežem) itd.

c)  z n  in r  v n  in r: stonati - stoni, orati - ofi, pa¬
rati - pari.

d)  z goltniki v sorodne šumevce, tako tudi s sk  in zd
v št  in šd:  plakati - plači, skakati - skači, sekati - seči, pa¬
ckati - paši, dychati - dyši, strouhati - strouži, hvizdati - hvi-
ždi, piskati - pišti itd.

Da se ustniki in l  ne topč, je znano: zobati - zobi
(sl. zobljem), hybati - bybi (gibljem), dfimati - dfimi (dre¬
mljem), sypati - sypi (sipljem), tepati - tepi (tepljem), kašlati

- kašli itd.

Nedoločivni: tesati.

Znanivni: Velevni:

N a r e č a j

sedanji: m. teš-e, ž. in sr. tešic, mn. tešice;
pretekli: m. tesa-v, ž. in sr. tesa-vši, mn. tesavše.

D e 1 e ž j e

djavno: tesa-1, -la, -lo ;
terpno: tes-an, -ana, -ano.

Opombe.

1. Mesto pismenega i  in i  v 1. ed. in 3. mn. osebi
sed. znan. ima prostonaroini govor le u  in ou,  ki pa se

77

v novejem času zlasti po ustnikih tudi večkrat najdeta
v pismu.

2. Skoz in skozi le po tem zgledu sprega češ. samo
glagole kazati, tazati  se  (sl. prašati), vazati, psati in
plakati;  pri vseh druzih pregiblje se sedanjik in njegovi
odrastki tudi po vzoru 1. razreda V. verste, kar se časi
zavolj blagoglasja ali pa dvoumnosti zgoditi mora: trestam,
velev. trestej m. trešči.

3. Poleg tažiintažse, vazi invaž  najdeš tu pa
tam še nazaj preglašene oblike: tiži, tčž, viži, vež.

4. Piši  ima nedoločnik in oblike iz njega izpeljane
brez i:  psati, psav, psal, psan; pač pa v sedanjikovih : piši,
piš, piše.

5. Plakati in stonati  se spregata v sed. znanilu
tako-le: plači, plačeš, plače, plačeme, plačete, plači; stoni,
stuneš, stunš; stuneme, stunete, stoni.

Velevnik: plač, stun.

V zdaj bolj priljubljeni spregatvi glagola stonati  po
zgledu d č 1 a m ostane o  povsod kratek: stonam, stonaš,
stonej itd.

§. 75.

3. razred.

V ta razred spadajo glagoli z osnovo nedol. na a, in
sedanjikovo na kak soglasnik. Taki glagoli so:

kolu - klati
pošlu - poslati
stelu - stlati
deru - drati
peru - prati
žeru - žrati
rvu - rvati
fvu - rvati

zvu (zovu) - zvati
žvu - žvati
štvu - štvati
pivu - plvati
Ženu - hnati
lhu - Ihati
ssu - ssati
epu - epati.

78

Vzor beru - brati se pregiblje zdaj tako-le:
Nedoločivni: brati.

Znanivni: Vele v ni:

N a r e č a j

sedanji: m. ber-a, ž. in sr. ber-ouc, mn. ber-ouce;

pretekli: m. bra-v, ž. in sr. bra-vši, mn. bra-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: bra-1, -la, -lo;

terpno: bra-n, -na, -no.

Opombe.

1. Poleg podanih oblik ima beru v ed. znan. tudi beru -
bereš - bčre, bčfeme, bčfete, berou. Ravno tako tudi deru,
peru, žeru;  2) defeš, peres, žčfeš; 3) defe, pere itd.
Velevnik: ber, ber-me, berte in bef, ber-me, ber-te, tako
tudi: der, per in der, pef itd.

Enako tudi: koli, kiileš, kule, kiileme, kulete, koli in
zovu, zuveš, zuve itd. poleg zoveš, zove.

2. Lhati  ima lhu, lžeš, lže, lžeme, Ižete, lhou. Vele¬
vnik: lži, lžeme, Ižete; rvu (rujem) - rvi, rveme, rvete; štvu
(ščujem) - štvi; rvu (rjovem) - rvi; epu - epi.

3. V zloženih je v nedoločniku a  kratek: pošlu - po¬
slati, rozberu - rozebrati, rozženu - rozehnati.

4. Mesto s s u se rabi tudi v sedanjikovih oblikah ssam,
ssaš itd. po zgledu dšlam ali pa ssa-ji, -ješ, -je; -jeme,
-jete, -ji. Tako je slišati tudi lham, epam m. lhu, epu.

79

§•

4. razred.

Tudi glagoli tega razreda se spregajo na dveh osnovah;
nedoločnikova izhaja na a , sedanjikova pa tudi na kak samo¬
glasnik, čerka j  zapira zev v sedanjiku.

N a r e č a j

sedanji: m. hre-j-e, ž. in sr. hfe-j-lc, mn. hre-j-ice;

pretekli: m. hfav, ž in sred. hra-vši, mn. hfa-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: hra-1 in hri-1, -la, -lo;

terpno: hra-n, -t in hfit, -a, -o.

Opombe.

1. Od kati se (sl. kesati se) je sed. zn. po V. 1. pra¬
vilo: kam se; poleg plaji (sl. poljem, plati) se najde tudi
plam - plaš itd.; ostali na a  se ravnajo po vzoru: laji, taji
(lajam, tajam), laješ, taješ itd.

80

2. V nedoločnikovih oblikah se staplja v češčini aja
v d:  lati, tati, kati m. lajati, tajati, kajati, lal m. lajal itd.,
ejci  in ija  pa pred terdimi priponami navadno v d:  pfe-ji -
prati, pral, pran; veji - vati, val, van, pa tudi v i : viti, žiti,
priti, okfiti, vil, vin, okfil, pfin.

3. D iti se (sl. goditi se) je glagol neosebni: dčje, deji
se, dalo se. Pravilno se sprega tudi na-diti ali na-dati se
(sl. nadjati se).

4. Pri glagolu siti (sejati) so redke oblike sal, sil, sat;
bolj so v rabi po I. 6. sel, set ali pa sil, sit.

§•

V glagolih V. verste, kteri so prenešeni iz druzih verst,
povzdiguje se večidel korenov samoglasnik:

a  in o  v d : kladu - dokladam, pasu - vypasam, hraji -
zahravam, kropim - pokrapim, lomim - nalamam, napojim -
napajim, mohu - pomaham;

e (e) v e («): beru - vybiram, kvetu - vykvitam, vykve-
tam; odeji - odivam, teku - utikam, pletu - zaplitam;

ivi:  biji - pobijim, hniji - vyhnivam, liji - zalivam,
piji - dopijim, žiji - uživam, vidim - predvidam;

y  v y:  kryji - ukryvam, myji - vymyvam, ryji - za¬
rivam itd.;

m  v ou:  obuji - obouvam, tluku - vytloukam, zuji - vy-
zouvam, suji - sesouvam.

§• TO.

Vi. versta.

V šesto versto štejemo glagole, kterim izhaja nedoloč-
nikova osnova na ova,  sedanjikova na u.

Pomniti je, da se ne preglasuje ova  v eva  nikdar:
osvecovati, ohlašovati, bojovati, kralovati.

81

Pregibljejo se vsi po zgledu:

kupovati.

N a r e č a j

sedanji: m. kupu-je, ž. in sr. kupu-jic, mn. kupu-jice;

pretekli: m. kupova-v, ž. in sr. kupova-vši, mn. kupo-
va-vše.

D e 1 e ž j e

djavno: kupov-al, -la, -lo;

terpno: kupova-n, -na, -no.

Pri premikanji glagolov iz IV. v VI. versto se korenov
samoglasnik krači, soglasniki pa se pred ovati  menjajo sploh
kakor v terpnem deležji IV. verste: d  in t  v z  in c, s  in z
v š in I, st  in zd  v št  in M; n, r , dl  in f  ostanejo kakor
so, ozki namreč; 0  (iz dj  m. sl. j)  se ne sme menjati v ž:
zplozovati od ploditi, odsuzovati od souditi, osvecovati od
svititi, oklašovati od hlasiti, pohrožovati od hroziti, ujištovati
od jistiti, zhyždovati od hyzditi, sklonovati od kloniti, spa-
tfovati od patfiti, pocitovati od cititi, shromaždovati od shro-
mažditi, obmezovati od obmeziti (sl. obmejiti), kupovati od
koupiti. Tudi glagoli, ki iz V. verste prestopljajo v VI.,
kračijo samoglasnik pred ovati:  vyhazovati od hazeti, pre¬
magovati od pfemyšleti, pohybovati od hybati, požadovati
od žadati, poletovati od litati itd. Ravno to se godi tudi
pri izpeljevanji od samostavnikov: bida - bedovati, kral - kra-
lovati, pan - panovati, križ - kfižovati, pčče - pečovati, pouf -
putovati itd.

6

82

B) Pravilna sprega brez spone.

§. 79 .

Brezsponska sprega obsega razun pomožnega jsem -
budu samo tri glagole s sostavljenicami vred.

1. Dati.

83

N a r e č a j

sedanji: jed-a, jed-ouc, jed-ouce
pretekli: jed, jedši, jedše.

D e 1 e ž j e

djavno: jed-1, jed-la, jecl-Io;
terpno: jed-e-n, jed-e-na, jed-e-no.

3. V e d š  t i.

Znani v ni: Velevni:

N a r e č a j

sedanji: všd-a, včd-ouc, ved-ouce;
pretekli: včdš-v, včdč-vši, vedš-vše.

D e 1 e ž j e

terpno-sedanje: ved-o-m, všd-o-ma, ved-o-mo ;
djavno-preteklo: vede-1, vede-la, všde-lo ;
terpno-preteklo: vede-n (vedčn-i).

4. Byti.

Spregatev tega glagola je sestavljena iz trojnega ko¬
rena: jes, by  in hud.

Samo jes  se pregiblje brez spone in tudi to le v sed.
znanivnem.

6 *

84

I. Od jes  se snuje

1. sedanji znanivnik:

Edn. 1. js-e-m Mn. 1. js-me

2. j-si 2. js-te

3. jes-t, je 3. js-ou

2. sedanji narečaj: js-a, js-ouc, js-ouce.

II. Iz hud  se izpeljuje

1) po obliki sedanji, po pomenu prihodnji čas :

Edn. 1. bud-u Mn. 1. bud-e-me

2. bud-eš 2. bud-e-te

3. bud-e 3. bud-ou.

2) Edn. 2. bud, bud-i-ž. Mn. 1. bud-me, bud-mež

2. bud-te, bud-tež.

3. Narečaj prihodnji: bud-a, bud-oue, bud-ouce.

III. Koren by  pa služi

1) času prostominulemu

Edn. 1. by-ch Mn. 1. by-eh-o-m, by-s-me

2. by-s in by-si 2. by-s-te

3. by 3. by.

2) Nedol.: by-ti;

3) pret. nar.: by-v, by-vši, by-vše;

4) daj. pret. del.: by-l, -la, -lo;

5) terpno pret. del.: by-t (byt-i).

Pomniti pa je o tem glagolu še to-le:

a)  Pridjani j  se v jsem, jsi, jsme, jste, jsou in jsa ne
izrekuje, v opisanih minulih časih se tudi piše samo sem,
si, sme, ste: delal sem, si; delali sme, ste. V jest,  je  in
nikavnem nejsem, nejsi, nejsme, nejste, nejsou, nejsa se
izrekuje; tretja ed. oseba se glasi n e ni.

•h)  V jest  pred etičnim daj. t  (m. ti §. 53) priponovi i
oživi: j e s -1 i - £; v jsi pa večkrat j  in i  odpade in s se
pripne k predstoječi besedi: Jestif jeden Buh. Tys byl m.
ty jsi byl; kdes byl? Byls doma? Videls bratra mho ičtd.

85

c) V 3. osebi minulega časa obeh števil se pomožni
glagol jest  ali j e in j s o u izpušča.

C) Nepravilna sprega.

§. 80 .

Nepravilno se spregajo glagoli: jeti (peljati) - jedu, jiti
(iti) - jdu, stati (fieri) - stanu se, chtfti (hoteti) - chci, miti
(imeti) - mam, spati - spim in vidčti - vidim.

1. Jeti.

Zn. jed-u, -eš, -e; -eme, -ete, -ou.

Vel, jed - jedrne - jedte.

Nar. 1. jed-a, jed-ouc, jed-ouee;

2. je-v, je-vši, je-vše.

Del. 1. je-1, je-la, je-lo.

Koren jed se ohrani samo v oblikah sedanjikovih,
v nedoločnikovih mu d  odpade.

2. Jiti.

V češčini pervi člen korena id  tudi v nesostavljenem
glagolu preide v j:  zn. jd-u, -eš, -e; -eme, -ete, -ou; vel-
jd-i, -eme, -čte; nar. jd-a, -ouc, -ouce.

Ostale nedoločnikove oblike zajema iz osnove šed-na-
rečaj: šed, šedši, šedše; deležje: šel, šla, šlo.

3. Stati

ima sedanjikove oblike po II. versti. Zn. stanu, -eš, -e itd.
Vel. stan, staiime, stante. Nar. stan-a, stan-ouc, stan-ouce.
Nedoločnikove oblike so le v prostonarodnem govoru dosti,
krat po II. versti, v pismenem malokdaj: stanouti, stanuv in
stanul m. stati, stav in stal, sl. po-stanem - postati.

86

4. C h 11 t i.

Znanivni: V e 1 e v n i :

Edn. 1. chc-i —

2. chc-e-š chtč-j

3. chc-e —

Mn. 1. chc-e-me chte-j-me

2. chc-e-te chte-j-te

3. cht-1 in cht-eji —

N a r e č a j

sed.: chte-je, chte-jlc, -jice in cht-č, cht-ic, -lee;
pret.: chte-v, chtš-vši, chte-vše.

D e 1 e ž j e

djavno : chte-1, -la, -lo;
terpno: chtč-n, -na, -no.

5. Mit i.

Pervi člen korena se je ohranil samo v „jmčnl“ (imetje)
ko j,  drugod je odpadel.

Znanivni:
Edn. 1. ma-rn

2. ma-š

3. ma

Mn. 1. ma-me

2. ma-te

3. ma-jl

V e 1 e v n i:

mč-j

mš-j-me

me-j-te

N a r e č a j

sed.: ma-je, ma-jlc, majice;
pret.: mč-v, me-vši, me-vše.

D e 1 e ž j e.
djavna: me-1, -la, -lo.

87

6. Spati.

Zn. sp-im, -iš, -i; -ime, -ite, -i in -čji.

Vel.: sp-i, -črne, -ete.

Nar. 1. sp-č, -le, -lee in spč-je, -jic, -jice.

2. spa-v, -vši, -vše.

Del. 1. spa-1, -la, -lo.

2. spa-n, -na, -no (spani).

7. V e d 6 t i

ima v velevniku: viz, viz-me, viz-te, v prostem govoru tudi
vid’, vid'me, vidte; v sed. narečaji: vid-a, vid-ouc, vid-ouce,
in kakor vedeti je ohranil še terpno deležje sed. časa:
vid-o m, vid-o-ma, vid-o-mo.

V ostalih oblikah, v sostavah pa tudi v teh gre pra¬
vilno po III. 2.: vid-im, -iš, -i; -ime, -Ite, -i in vidč-j-i,
za-vid, za-vid-e itd.

D) Nepopolna sprega.

1. vece,  3. ed. oseba zastaranega prosto-minulega časa
= dixit, rek-el, -la, -lo je.

2. pry = pre, pravi se, dicitur.

8. diti  = sl. djati - dem (dicere) rabi se samo v se¬
danjem znanivniku: dim, diš, di; dime, dite, di in deji. Diti
= sl. goditi se je glagol neosebni in sprega se po V. 4.:
deje in deji se, deje se, dalo se, bude se diti.

§. 81. Opisovanje časov in naklonov.

I. Prihodnji čas

se naznanja na trojni način:

1. Doveršivni  glagoli so že v sedanjikovi obliki
prihodnjega pomena: dam, hvizdnu, koupim, lapim, kopnu,
padnu itd.

88

2. Ravno tako izrekajo prihodnjost glagoli doveršni in
nedoveršni, če se s predlogi sostavijo: dotknu, na\e zu,
omladnu, odv olam, jponesu, ttmru, «/dam, grebem, predsta¬
vim, pritahnu, napiši itd.

3. Prihodnjik se obrazi tudi, toda samo pri glagolih
nedoveršnih, če se pomočnik budu, -eš, -e itd. zveže z ne¬
določnikom:  bud-u, -eš, -e; -eme, -ete, -ou ctiti, milo-
vati, sedčti, stati, volati itd.

Da se glagoli doveršni ne morejo tako opisovati, se
razumi samo po sebi, dovelj že znanijo prihodnji čas v seda-
njikovi nezloženi obliki in k večemu se sostavijo če s kacim
predlogom.

1!. Pretekli čas

se opisuje kakor v slovenskem: dal, dala, dalo jsem (sem), jsi
(si), jest (je); dali, daly, dala jsme (sme), jste (ste), jsou(sou).

Pomniti pa je, da se v tretji osebi obeh števil pomožni
glagol jest  ali j e in j s o u izpušča. Na krobe zabite sestry
vyrostla vrba. I prišel jednou pastyf, udčlal sobe z prutu
pišt-alku a zapiskal na ni. Byly tri sestry.

III. Predpretekli čas

se obrazi in je redek kakor v slovenskem. Rabijo se raje
doveršivni glagoli v preteklem času. Byl sem byl, byl sem
nesi.

IV. Pogojni naklon

se obrazi s preteklim deležnikom in pomožnikom: bych, bys,
by, bychom ali bysme, byste, by: Rad bych se učil, rada
byla bych pracovala, prosil bych te o to. Cely den bys
sedčl itd.

V. Žeievni naklon

se opisuje z besedicama nech, nechf  in a£  sl. naj: Nechf
(af) zahyne pycha, sobstvi, neduvera; nechf (af) vas všecky
spoji laska.

89

VI. Terpna oblika

se opisuje a)  s terpnim deležnikom na n  in t  in s pomožnim
glagolom byti:  Jsem milovan a eten. Neprttel byl poražen;

V)  če se tvornemu glagolu povračavno zaime se  pri-
dene: chvall se, mluvi se, piše se itd.

iši. Členki.

A) Prislovi (prislovky).
§• 82 .

Prislovi kakovosti se likajo večidel iz pridevnih imen;
določna priložna končnica y  (i) se zamenja z e (e) in široki
soglasniki se spremene v ozke, na pr.:

h  v e:  blahy - blaze
drahy - draze
ch  v š:  hluchy - hluše
tichy - tiše

Jc  v c:  kratky - kratce
velikv - velice
r  v r:  dobry - dobre

moudry - moiidfe itd.

Pridevniki na shy  in ckij  postanejo prislovi, ako se y
v teh končnicah skrači, na pr.:

chybny - chvbnč
tvrdy - tvrde
staly - stale
stfidmy - stfidme
siiny - silnč

posledni - posledne
slepy - slepe
hotovy - hotovš
jisty - jiste
pravy - pravč itd.

90

prilog :
bratrsky
kralovsky
krestansky
katolicky
pratelsky
česky
turecky

prislov:
bratrsky
kralovskv
kfesfansky
katolicky
pfatelsky
česky

turecky itd.

Slovenski: bratovsko, kraljevsko, kerščansko itd. Toda
nikdar se ne pravi: po česky, po rusky, po slovenskv, po
selskv itd., ampak vselej le po česku, po rusku, po sloven-
sku, po selsku.

Tu tudi lehko omenimo prislove: zpatky - sl. nazaj
mlčkv - molče, pššky - peš, stoječky - stoje, vespččky -
v spanji.

Za prislove se rabijo tudi nedoločni prilogi srednjega
spola na o, na pr.:

šero (mračno)

široko

teplo

ticho

vysoko itd.

Ako so taki prislovi spojeni s predlogi, se sklanjajo
kakor samostavniki na o  v 2., 4. in G. sklonu: na pr.: z da-
leka, z hluboka, do cela, do čista, z jasna, na kratce, na
male itd. cf. §. 42.

Za prislove se rabijo tudi samostavniki, na pr.: rodiv-
nik: doma, včera, bez pochyby (sl. brez dvoma), dokonce,
shury (odzgor), svrchu, za tmy, z počatku, z pameti, zširi,
ztloušti, zstari, zvyši, zdčli, zhloubi, ztlži itd. Poslednji so
sostavljeni samostavniki s predlogom z  m. vz\

Most pražsky jest zdčli 862 lokct; sl. je dolg. Ohrada
byla sedmi set kročeju zdeli a tolikež zšlri - ograja je bila
sedem sto korakov dolga in ravno toliko široka itd.

91

Toživnik: dnes, drobet, večer, letos, trochu, včru (od
imen. trocha, včra), nahlas, naopak, naspčch, navzdor (vkljub),
opravdu (v resnici), vesmčs (skoz in skozi), vštric, vubec
(v obče), vukol (okol), zarovežt (ob enem) itd.

Mestnik: dole (doli), nahore (gori), vloni (vlani), po-
ruznu (narazno), potmč, popfedu (spredaj), pozadu, povrchu,
vnitrku (notri) itd.

Druživnik: bleskem (bliskoma), celkem (celoma), dilem
(deloma), honem (urno), kolem (okol), mistem - misty (me¬
stoma), skokem itd.

Nekteri prislovi so izpeljani iz glagola; končajo se na
mo, v pomenu pa se vjemajo z latinskim gerundijem in
s slovenskim prislovnim deležnikom: let m o sl. lete, stojmo-
stoje, tajmo - skrive.

Taki so tudi:

bodmo

hodmo

naklonmo

okročmo

kradmo

pošepmo

sečmo.

§. 83 .

Nekteri prislovi časovni:

druhdy - drugikrat
hned, hnedky / . .

Vi Tl rt/11 rt ( "

budoucnč - vprihodnje

často - često, dostikrat
davno - davno

do dneška - do danes
dopoledne - dopoldne

brzy, brzo - berzo, kmali

doslej

onehda j

onehdy - ondaj
ondyno i

podnes - do danes
pokaždč - vsikdar
porad - zmiraj
potom - potem
pozejtfi - po jutranjem
predne - poprej, naj prej
prave - ravno
poprvč - v pervo

92

jincla, jindy - drugikrat, inde
již - že
leckdys - včasi
kdys, kdysi - kedaj, časi
kdvkoliv - kedar koli
malokdy - malokdaj
mnohdy - mnogokrat
napotom - potem
nejprve - naj pervo
nekdy - nekdaj

j - nikdar
mkda '

nyni - zdaj

od dneška - od danes

odpoledne - popoldne

Prislovi krajevni

č. sl.
doma - doma
domu - domu
dole - doli
dolu - dol
dotad
dotud

jinam - drugam
jinde - inde, drugje
jinady j _ j n0( j ^ rU g 0( j
,pnudy )
kam - kam
kde - kje
kdekoliv - kjerkoli
kdes, kdesi - nekje
kady, kudy - kod
ledakde j . tam  p a  t am
leckde \

dotle

še le

pfište - vprihodnje
sic, sice - sicer
teci, tečtko l , .

teika ; ■ 2d,J
tehda ) , , .

tehdy 1 ' tedi,J
teprv *
teprva j -
teprve J
tudiž - koj, tedaj
vloni - vlani
vždy, vždycky - zmiraj
zejtra - jutri
zfidka - malokdaj.

č. sl.
onde - ondi
pokad

pOkud I -

J - do tukaj
potud J

pryč - preč

pozadu - zadej

sem a tam - sem ter tje

shora - odzgor

spredu - spred

svrchu - zverk

tady - tu, tod

tam - tam, tje

tamhle

tamto

tu - tu

ven - ven, venkaj

| - tamle

93

- nekod

nahoru - gor
nahofe - gori
napred - naprej
nekam - nekam
nekde - nekje
nekady j
nekudy i
nikde - nikjer
nikudy - nikoder
odkad 1 .

odknd i

odsad, odsud - odslej
odtad, odtud - odtod

venku - zunaj

vespod - spod

vne - vne, zunaj

vnitf - notri

všudy - povsod

vzhuru - kvišku, vzgor

zde - tukaj

ze spodu - iz pod

ze žadu - od zad

zevnitr i ,

zvenči j - zuna J) od zunaj

itd.

Prislovi druzih razmer

č.

sl.

da

- to je da

vsaj

ano -
arci
arcif
alespon
aspon
ani - niti, ni
as, asi - (ungefahr)

ba  1 XI

bodejf ! ‘ P ac da
jak - kako
jedva - komaj
jen, jenom - le, samo
jedine - edino
ješte - še

jinak } ’ <lr " g,C
již, juž - že
ledva - komaj
možna - mogoče

č. sl.

naskrz - skoz in skozi
nelze - ni mogoče
nic - nič

ovšem - se veda, res da

puliš - preveč

snad - znabiti

sotva - komaj

spolu skupaj

tak - tako

takmef i - malo da ne,

temef J skoraj

už - že

velmi - zelo

veru - v resnici

veskrz - skoz in skoz

zhola - celo, zgola

zase - zopet

zpčt - nazaj

zvlaštč - zlasti itd.

94

§. 84. Stopnjevanje prislovov.

Pri prislovih na e (e) se obrazi druga stopnja, če se
pridene končnica ji:

čistč - čistčji mocnč - mocneji

chudš - chudčji slabe - slabeji

mile - mileji tiše - tišeji

Pri onih na ce  in ze  se menja c \ č m z v ž:

sladce - sladčeji draze - draže

tence - tenčeji tuze - touže itd.

Prislovi na chj  in sky  spreminjajo v sodnji stopnji te
končnice v čtčji  in šteji:

katolicky - katoličtčji lidskv - lidšteji
nemecky - nčmečtčji pansky - panšteji itd.

Tretja stopenj se nareja kakor pri prilogih:
tenčeji - nejtenčeji draže - nejdraže

štedfeji - nejštčdfeji

Naslednji prislovi daljšajo
stopnjujejo tako-le:

blizko : bliže ali pa
daleko : dale „

dlouho : dele „

dobre : lepe „

draze : draže „

hluboko : hloubč „
huste : houštč „

malo : mene „

innoho : vice „

nizko : niže „

poslednč : poslčze „

vyše - nejvyše
korenov samoglasnik in se

bliž - nejbliže
dal - nejdale
del - nejdele
lip - nejlepe
draž - nejdraže
hloub - nejhloubč
houšf - nejhoušte
mčn - nejmene
vic - nejvice
niž - nejniže
poslez - nejposleze

95

snadno : snaze
široko : sire
tčžko : tiže
tuze : touže
ozko : uže
vysoko : vyše
žadu : zaze
zaby : zaže
zle : hure

ali pa snaz - nejsnaze
„ šir - nejšire

„ tlž - nejtiže

„ touž - nejtouže

„ už - nejiiže

„ vyš - nejvyše

„ zaz - nejzaze

„ zaž - nejzaže

„  hur - nejhufe.

B) Predlog (predložka).

§. 85 .

Predloge ločimo alvnesamostojne ali neločljive,
ki nam rabijo le v zvezi z drugimi besedami; in b)  v samo¬
stojne ali ločljive, kije  tudi same za se v rabo jemljemo.

Nesamostojni predlogi so v češčini ob , pa, pra, pfe,
ros, pro, su, vs  in vy.

Po ob  se korenni v  večkrat izpahuje: obet m. obvčt.
oblek, oblak m. obvlek in obvlak itd. kakor v slovenskem,
in vs  po gostem v  izgubi: z-rust m. vz-rust sl. zrast; su,
pfe  in vy  se v sostavi z imeni navadno daljšajo: sou-sed,
pri-voz, vy-pad sl. sosed, prevoz, izpad.

Predlogi samostojni se vežejo z enim, z dvema ali trema
skloni.

A. Predlogi z enim skionom.

1. z rodivnim:

b e z, b e z e - sl. bez, brez: Žadny bez prače neji ko¬
lače. Buh jest bez počatku. Jaka sestro, to rybička, beze
hlavy, bez ploutvička? dle, podle, vedle  — poleg, prek,
po: Človek vše dle sveho zraku vidi v svetle nebo v mraku.

96

Zclali podle rozumu tveho leta jestrab ? Beži, beži podle skaly.
Nenl v svete podle meho vedoml veti skvostnejšl nad dobre
svčdoml.

do - do tretice všeho dobreho. Komu slunce sviti, co
mu do mčslce? Sebral vojsko do Prus. Co je mne do svčta,
do sveta celeho. Jest mi do smlchu. Nenl mi do žertu.
Dal se do plače, do kriku, do smlchu, do vady, do hry itd.,
začel je plakati, smejati se, kregati, igrati.

krom,  k r o m e ~ razun: Nemam pfltellčka pod širym
nebem, krome Boha. Krom neho nebylo tu nikoho.

od, ode - od: Od času — do času, rok od roka, sl. od
leta do leta, den ode dne, sl. od dne do dne. Ode všeho lidu
byl milovan.

u  - pri: U nas, u nas j de raz na raz. U noh mu labuf,
u hlav mu labuf, labuf po boku: u noh mu nevčsta, u hlav
sestfička a pri boku matička.

z* ze -  iz: Miluj Boha ze všeho srdce sveho. Neraduj
se pflliš ze štestl, aniž zarmucuj se z neštestl. Co se kopfivou
byti stroji, hned ze zeme lezouc pall.

Rodivnik se veže tudi z besedami: .

blizko  - blizo: I meho srdce on jest blizko.

dal ek o: Daleko feky, sl. od reke.

kolo, okolo, kolem, vukol  - okoli: Roznesla se
radosf kolem Prahy. Človek na svete okolo smrti se plete.

mlsto  - mesto: Liternl umen! jest obecnym lidem
mlsto stflbra, urozenym mlsto zlata.

prostfed  - sredi: Prostfed roli stoji veliky dviir.

strany  - zastran: Buh bude biti hflšnlka i strany
duše, i strany tel a.

vne (zunaj), vnitf  (znotraj), konec  itd.

97

2. z dajavnim.

h, lee, leu:  Stary pes k fetšzu nepujde. Lide jsou stvo-
feni k prači tak, jako k letani ptaci. Ku  stoji zlasti pred p :
ku Praze, ku pfikladu (na primer).

proti, naproti:  Proti veku neni leku. Stfibro za
blato proti moudrosti se počita. Co jsou križe svčta toho
proti vččnd radosti?

Dajavnik stoji tudi po prislovih vštric, k vuli, na
vzdor, na vzdory, na vzdoru,  sl. vkljub: Vyšli pfatelum
vštric. Učin to matce k vuli. Na vzdor memu zškazu vyšel.

3. s toživnim.

mimo:  Chceš-li moudrym slouti, dej rečem mimo se
plouti. Reka teče mimo mčsto. Nechod mimo dum svuj po
vyraženi. — V prostonarodnem govoru se sklepa navadno
z rodivnikom kakor v slovenskem.

pfes, preše  - čez. Sli skrze pustč lesy preš velikč
hory. Jak ja pujdu do kostela, pfes tve srdce pujde strela.
Po mori pluli pfes jednu noc a jeden den.

pr o - za, po, zavolj: pro Buh, sl. za Boga! Poslali
pro mne. Pro mne dčlej, co chceš. Ach muj mily! ach pro
nebe, tu dobu myslim na tebe.

skrz, skrze  - skoz: Mnohy skrze malčho dojde čile
velkeho. Vltava teče skrz Prahu. Pfisahamf tobe skrze tvou
velikou moc, že se od tebe nikdy neodloučim.

4. z mestnim:

pfi  - pri: Jest pfi sile a zdravi. Jest pfi svych letech
dosti mlady. Pfi sve dobre mysli nebude s to, aby škodil.

7

98

B. Predlogi z dvema sklonoma.

1. stoživnim in mestnim:

na - na a)  Neprišels na svšt, kdys chtel, nepfljdeš take
z neho, kdy chtiti budeš. Smrt na zuby nehledi.

b)  Na svete se všecko meni. Na černem poli pšenička
se rodi.

o - o: a)  Kdo stoji o cizi, prichazi o sve. Žebrak
prosil o chleb a vodu. Strom se podpira o strom a človek
o človeka.

b)  Co oči vidi, o tom mohou usta mluviti. O boji, o
valce premyšlejme.

v, ve  - v: a)  Telo človeka v prach a popel se obrati.
V tu dobu vstavaji mrtvi ze hrobu.

b)  Ve svem dome každy jest panem. V široširem svete
neni v ničem žadne stal osti.

2. s toživnim in druživnim:

mezi  - med: a)  Pritel stan se z nepritele, pak se
postav mezi nas.

b)  Znej rozdil mezi liorkosti slunečnou a ohnivou.

nad, nade  - nad: a ) Moudrost dražši jest nade všecko
zboži. Nad tebe po Bohu nic krasnejšiho neni. Miluj Boha
nade všecka stvofeni.

b)  Smiluj se nade mnou chudou ženou. Nad hlavami
vašimi vznaši se boufe velika.

pod, pode  - pod: a)  Pfijiti z dešte pod okap. Sed-
nete si pod strom.

b)  Nemam pfitelička pod širym nebem. Pod skalou a
pod dubem, v haji i za pluhem ozyvaji se narodni pisnč naše.

pred, prede  - pred: a)  Zle se neutaji a s dobrym
mužeme pred Boha i pred lidi. Vedte ho pred soudce.

b)  Vez, že pred Bohem všickni rovni jsou. Pred nčko-
lika hodinami tu bvl.

C. Predlogi s tremi skloni.

1. Z dajavnim, toživnim in mestnim.

99

po  - sl. po: a)  Tretji sklon se je ohranil samo pri
nedoločnih prilogih v srednjem spolu: Po lidsku mluvim,
po česku upflmne miuim. Žije po pansku. Po tichu, po
domacku (sl. po domače), po fidku itd.

b)  = do: Stal ve vodč až po uši. Švedove nemohli
dale vraziti než po stare mesto.

c) Pozname ptaka po perl a človeka po reči. Človčk
dychtl po svetske slave. Ptak nenese všech vajec po je-
dnou, ale po jednom.

2. Z rodivnim, toživnim in druživnim:

s, se - s, z:  a)  Komu neni s hury dano, v lekarne ne-
koupi. Pfilltla s nebe holubice. Vojinove metali s hradu
na nepfatele ohnive kule.

b) =  latinski circiter, par: Vypili s liolbu vina = okoli
enega poliča. Nenl s to = non est par sl. ne zmore. Když
s neho byti nemužeš, pomohu ja tobe; sl. ako ga ne zmoreš
ti, jaz pomorem.

c) S Bohem, ma matičko zlata. Poj d se mnou.

ea  - za: a)  Za starych času byli lide dele živi než
nynl. Za zdraveho života dobre činiti treba; po smrti času
nebude.

b)  Za pravo a pravdu. Na tč jsem vždycky myslila,
za te se pravč modlila. Slunce zašlo za koru. Kdo se za
svuj jazyk stydl, hoden potupy všech lidl.

c) Za Pardubicemi se rozprostlra krasna rovina. Varuj
se hflchu, za hflchem pokuta v patach bčžl.

7 *

100

C) Vezniki (spojky).

§. 86 .

Najnavadniše podamo tu v abecednem redu, ker se pri
vsaki razdelitvi nektere večkrat ponavljajo :

a -  sl. a, i, in: Svet se meni, a my v nem. Ja dam
dva, a ty tri zlatč. Čin dobre, a zlč neprijde na tš. Cti
otce svčho a matku svou.

abrž, anobrž  - da celo, in sicer, marveč: Sily se mi
dostalo, abrž mnoho. Bazen Boži nesmi byti pouha bazen,
anobrž plna vira, nadčje a laska k Tvurci nebes a zemč.
Ne to dobrč, co dobrč, abrž co se komu libi.

alebrž  - ampak, marveč: Netoliko ho netrestal, alebrž
ho propustil.

aby - da bi: Proto kovač klešte ma, aby se nespalil.
Zpivaš, slaviče, ne aby zpival, ale abvs lidem plodil veseli.

ač, ačkoli, ačkoliv  - akoravno: Tvuj jsem ještč
cely, ač nas zavist mnoha krajin dšli. Stari Slovanč, ačkoli
pohane byli, vefili v jednoho nejvyššiho Boha.

ale - ali, ampak: Mnohy pritelem se nazyva, ale hada
v srdci zahriva. Slibuje hory, doly, ale nic nečini. Nebud
marnotratnv, ale šetrny. Ne mista lidi, ale lide mista po-
svčcuji.

alespon, aspon  - vsaj. Alespon mu reknete: sl.
vsaj recite mu. Dej mi aspofi dva.

a n, ana,  a n o m. a on, a ona, a ono - glej, ko: Uzfeli
ho, an s plačem se do sve otčiny vracel. Nčjaka to veska
žena, ana v naruči cos nese. To synek se svou matičkou,
ana ho doprovazi.

aneb, anebo, anebo-li  - ali, ali pa: Vidime-li ho-
diny aneb pžkne vystaveny dum, hned nam hodinar anebo
stavitel na mysl pripada. 'Cokoli chceš činiti, mluviti aneb
počinati, prvč rozvaž a rozmysli dobre a pomysli na konec.

101

a neb - aneb sl. ali - ali: Všecky statky aneb nahoda
nivoči aneb odjima nasili.

ani, a n i ž sl. ne, ni, niti: Ani mesic vychazeti nechce.
Když jsi bratra otravila, ani mne bys nešetrila. Nemam
bratra ani muze. I spalo ditko, spalo sen tichounky, aniž
je jitro ze sna zbudilo.

ani - ani - ne - ne, niti - niti: Pokojneho života ani
zlato ani drahe kameni nedava. Ani slunce, ani deštš naši
ruži neškodi.

af - naj: At se blyska, at hrom bije, spravedlivy tiše
žije. Nad svevoli af zvitezi pravo, co je chore, af bude
zdravo.

až - dokler, do: Mčj strpeni, až se navratim. Džban
vodu nosi, až se rozbije. Nepujdu domu, až bude den.

ba - da, da celo: Soused za pfitele stoji, ba lepši
blizky soused, než daleky pfitel. Buh muže do času nešle-
chetnosti bezbožnych pfehlidati, ba i dobrych veci jim udileti.

b y, b y f - če bi, ko bi tudi: Osel zustane oslem, by
na sobe zlate sedlo tnel. Ivaždemu sve milo, bvf by na poli
bylo shnilo.

byf i - ko bi tudi: Stiskla bvch mu mile ruku, byf i
držel hada v dlanich. O chovej vroucne vence toho kviti,
byf v nčm i mihala se krve zaf.

b u d - b u d, b u d, - aneb,  b u d t o - a n e b - ali sl. ali:
Bud zvitezime, aneb padneme. V zimš se krmi dobytek
budto senem, anebo slamou. Hned nas budto kvitim anebo
rozličnym podčloval ovocem.

bud,  bud  si  - bodi si: Bud si bohaty, preče mu to
nepomuže. Bud si velky, bud si maly, jen když čestnou
mysl maš.

či, čili  - ali: A co tvor ma vic milovat skumny, či
vlasf mrtvou, či narod umny? I prišli k nčmu ptat se ho,
sluši-li dah dati cisari, čili nic.

102

čim - tim - čim-tčm: Čim jsou vody kalnejšl, tim
jsou lovy valnčjšl. Čim se sobč vetšlm byti zdaš, tim u lidl
menšl ceny maš.

dilem - dilem  - n. theils - theils: Ovoce se poziva
dilem čerstve, dilem sušene.

dokud  - dokler: Narody nebasnou, dokud jazyk žije.
Ptak nellta, dokud nema krldel.

dokucl - dotud, pokud- potud  - dokler - dotlej:
Všrnl dokud na svetč jsou, dotud bojujl. Pfltel nebud ti
eo kvltek, ktery potud mily, pokud čerstvy.

dflve-než  - prej - preden: Drl ve tušlm slunce jasne
svadne, nežli žel muj zchladne.

i  - i, in, tudi: I nam dal Buh um a ramena. Pina jsou
nebesa i zemč slavy jeho. Laska jest plna i medu i jedu.

jak, jako  - ko, kakor: Jak jaro nastava, priroda již
okflva. Nic nenl lepšlho, jako bazen Panč.

jak,  tak  - kakor, tako: Jak vidite ruži mrlti, tak se
bude s Vami eliti. Jak se prazdny klasek pozdvihuje, tak si
hloupa pycha vykračuje. Jak prijde, tak odejde.

jak mile, jak brzo, jak j en, jak nalile  - berž ko
kakor hitro: Jak mile se probudl zeme ze spanku svčlio,
hned se vše zelena. Jak brzo nastane podletl, včelka na
sta kvltku obleti.

jesti i, jestliže  - ako: Jestliže se domnlvaš človčkem
byti, hled, bys takč tak jednal. Jestliže poručlš Bohu krivdu
svou, on tč pomstl; jestli škodu, onf ji nahradl; jestli bolest,
on tč uleči; jestli smrt, on te vzkflsl.

jelikož  - ko, kolikor, kakor: Jelikož narod ku sebe-
včdoml pfichazl, musl neustale se živlem jemu neprejlclm
zapasiti. Jelikož oteč, staram se o deti, jelikož občan, o obec.

jinač, jinak  - sicer, drugač: Nemohu ja ani žadny
pred tebou kfivych reči mluviti, jinač bys to ihned spatfil.

kdy, když  - kedar, ako, ko: Když ruka ruku myje,
obč bile budou. Neprišels na svčt, kdys chtčl, nepujdeš take
z nčho, kdy chtlti budeš.

103

kolik - tolik - kolikor - toliko: Človčk jen tolik
plati, kolik dela. Kolik kraju, tolik kroju.

leč - le: Lakomy žadnemu dobre nečini; leč když
umre, statek poberou jini. Nelze se ti odmeniti, leč pisni.

-li - li:  Vlastniho se človek boji stinu, ma-li na svč-
domi tčžkou vinu. Ma-li človek človekem byti, učiti se musi.
Povčz, muj mily, fekni pfec, živ-li a zdrav je tvuj oteč.

ledva, sotva, jedva  - komaj, toliko, da: Ledva
j sem rozkvetl, žalosti usycham. Sotva vkročim, vidim v bile
rize anjela.

neb, nebo, nebof  - ali, ker. Ty neb on. Strom
nesmi vlahy miti na zbyt, nebo prilišna mokrost koren hnoji
a na zkazu privodi.

nejen - ale i - nybrž take, netoliko  - ale  i -
ne samo, ampak tudi, ne le - veliko več: Ont to, ktery nejen
narod zradil, ale i vyhubil. Tčlo nejen stankem, ale i na¬
strojeni jest duše rozumnč. Obeh jest živel, nejen velmi
blahodčjny, nybrž take často velmi zahubny. Zrakem stihame
netoliko blizkč, ale i vzdalene veci.

než, nežli  - nego, kakor: Jeden jazyk dal ti Buh a
dvč uši; proto slyšef vic, než mluvif, sluši. Lepe s poctivosti
umriti, nežli bez cti živu byti. A me ucho neslyšelo nic než
rev, a mč oko nevidelo nic než krev. Lčpe pozde, nežli
nikdy.

nybrž,  neb  rž  - ampak, temuč: Ne oteč, nybrž matka
plakala. Hospodafove hornorakoušti maji  pole sva ne ruzno,
nebrž vždy v jednom.

pak - pa, pak: Kdes pak byl? Ja pujdu, ne pak ty.
pakli, pakliže  - ako pa, ko pa: Pakli chce kdo po¬
misliti o počtu, co je stvofenčho: zečti hvezdy, zečti rozlična
pokoleni zvirat itd. Pakli ne Buh, kdož by pomohl. Pakliže
to učini, hude trestan.

104

p one v a dž, protože: - ker, za to ker: Mysll ovšem
mnohy, ponevadž hospodarl, že take hospodariti umi. Duše
naše, ponšvadž z Boha jest v nas vdechnuta, k Bohu zase
patri.

prede e, preče, preč  - vendar: Na smrt každyčeka,
predce se ji leka. Zajlc ma pri spanl otevrene oči a predce
nic nevidl.

proto, protože: zato,  za to ker, ker: Jazykemsvym
plšeme proto, že narodu svemu plšeme. Človek proto pra-
cuje, aby mel čim živ byti.

si c - sicer: Chrante se lži, sie vas pripravi o duvčru
jinych lidl. Osud pohubil sice svazky naše, ale nezrušil jich.

spiše - než, prve  - než  sl. prej - preden: Spiše po-
jdeš ve svčm dlle, nežli dojdeš sveho clle. Pfičinme ruce
k boji prve, než všecko mdlobou a nestatečnostl klesne.

tak - tako: Tak užlvej svvch včcl, abys jich jinym
nezavidel. Tak jest povaha nepfatel pravdy, že mlsto medu
podavajl jedu.

take, take  i - tudi: Ne vždycky rak, take nekdy
žaba. Všecky hvčzdy nebeške jsou kulate, take i naše zemč
ma podobu kulatou.

tedy, teda, tedaž  - tedaj: Pri mne nic zleho nevidlš;
podle čeho tedy mne za zradce maš? I nam dal Buh um a
ramena, nech je tedy každy vynaložl.

tež - tež i - tudi, in še: On a dcerajeho, tež i vnu¬
kove.

t feb as - če tudi: Tfebas teple slzy z oči leji, predce
plešam v hlubinach duše.

tudlž  - zatoraj: Plsečna puda jest pfiliš lehka, tudlž
malo chranl rostliny proti prudkym vetrum.

však  - pa, vendar, saj: Ja vsak reki Panu.

avšak, ale však, však preče, nic mčne však  -
vendar le, pa vendar.

105

zda, zdali, zdaž, zdaliž sl. ali: Ukaže čas, zdali
dojde clle sveho. A zdali pak mne ještč znaš, aneb jineho
v srdci maš. Zda to neviš? Zdaž to k dobrčmu povede,
či ne?

že - da: Myslim, že vždy nebyva ani nebe bez mraku.
Nezapomen, že i chudi tvoji bratri jsou. Svata a večna
pravda, že duch jen duchem živ jest.

D) Medmet (mezislovce).

§. 87 .

Tudi tu podamo mesto vsega druzega koj nekoliko
vzorov:

A!  to jest krasna vec.

Adi  muj mily, ach  pro nebe. Muj lid adi  nežna času

spasy.

Ah ! prave dobre, že již pficbazite.

A Me,  tisice z hrobuv vstavaji.

Však ajhle\ Vzhuru  volal andčl Panč.

Aj\  jak krasne slunko vychazi z hor.
j Beda  ti! jenž jsi nas zradil.

Bolida \  že nam lepši dobv nastanou!

BohužeU  že tomu tak.

Žel B6hu\  kde muj tatiček?

E  bratfe mily.

Ej,  jak krasna jest naše vlasi
Ejhlel  beranek boži.

Ha,  tedy at zeme vypije drahou krev!

He,  budu-li ja tak šfastny.

Hej  Slovane! ještč naše slovanska reč žije.

HleMel  jak se nam vjsmivaji.
j Uoho,  to zlato proklate!

Hoj , ma panenko, co delaš?

I  nebojlm se! vždy t  jsi se mnou.

Ii ! jak sladke jsou vymluvy tve.

Inn,  vždy€ preče jednou se skledame!
Nuše, nušel  bratfl mili zplvejme.

6  nech mne již, 6  nech mne tak!

Po hnchul  (sl. gorje) kam se vrhate.
Pryč\ pryč\  zly duch mne ovlada.

Pst\  dlte ticho bucE!

Vzhuru,  bratfl, vzhuru ! pojdme do boje.

II.

BERILO.

Troji pritel.

Nevef priteli, drive než bys jej zkusil; vice jich byva
na hodech a kvasech, nežli u dveri žalafe.

Muž j eden mel tre pratei; dva miloval nad miru, k tre-
timu se choval chladnš, ačkoli teuto nejupfimneji s nim smy-
šlel. Byv jednou tšžce obžalovan a maje se staveti pred
soud, di k nim: „Kdo pujde se mnou a bude mym svedkem?
Nebot tčžce jsa obžalovan uvalil jsem kraluv hnev na sebe.“

I vymlouval se hned prvni pritel, že mu nemožna jiti
pro zamestnani jina. Až ke dvefirn soudnice jej doprovodiv,
druhy obratil se a zpet ustoupil, boje se rozhnevaneho soudce.
Treti ale na nejž byl nejmene spolehal, predstoupil s nim
a mluvil za nej, s ochotnosti dokazuje navinnosf jeho, tak
že soudcove jej propustili a obdarovali.

Trojich pfatel ma človčk na tornto svetš: ale jakž se
maji k nčmu v hodine smrti, když ho buh na soud povola?
P e nize,  jeho nejmilejši pritel, nejde s nim prvni jej spou-
šteje. Pfibuzni a pratele jeho,  doprovodivše jej ke
dvefim hrobovym, vracuji se v domy sve. Treti, na kterehož
v živote nejvice zapominal, jsou dobri skutkove jeho.
Jenom tito jej doprovazeji až ke trunu soudnemu; ano, už
pfešedše jej, zah se pfimlouvajl a vyjednavaji mu milosrden-
stvi a smilovani.

108

Hadi studanka.

V ndoli travnatčm, ovenčenem kolem stinnymi buky,
pasla se stada dvou pastyruv, pro svuj libezny zpev v celem
okoli nejznamenitejšich a umejicicli tež z pišfal lahodne lou-
diti zvuky, až se i ozvena ve stranich radosti ozyvala. Prave
dozpivali stfidave sve pisne, sedice u studanky v stinu hu-
stych javoruv, když stary Milota s vršku k nim pfichazel,
chtčje uhasiti žizen z čerstveho židla. „Prijemne jste zpivali,
jonaci,“ mluvil k pastyrum, n že jsem se u podiveni nad zpe-
vem vašim nahofe zastavi!, malem na žizen svou zapomena.
Zvukem pišfal vašich okfiva srdce, jako večernim včtfičkem
unaveni ženci.‘ :

Pfiklekna starec na kamen k studance a sejma klobouk
široky s hlavy a nabiraje cldadnč vodičky, žizefi hasil. „Jako
kfišfal tento pramen se temeni a studenosti nenajdete podal
jemu rovny; a predce tak mnohymi lidmi posud povčra vla¬
dne, že se pod ztratou života boji napiti se z teto studanky.“

P a s t y f. A proč se boji? Mvf tedy každičky den pi-
vame a jsme zdravi a ohebni, jako kdy jindy.

Druhy pastyf.  Ano, a smali jsme se ondyno, když nas
včelar jda okolo opravdovš napominal, abychom z pramenku
tolioto nikdy nepili. I proč? tazali jsme se; on ale nevčdel
žadne dostatečne pfičinv nam povedeti.

Milota.  Což nevite, pastyfove, že studanka tato jme-
nuje se hadi studanka?

Pastyfove.  Tak ji sami rikame, ale proč to jmeno ma,
nevime žadnv; nebo v celem tom okoli ještč jsme bada ani
ne videli.

Milota.  Poslvšte tedy: Naš oteč, bylif jsme ješte mali
pacholici, nam často vypravoval pfibčh ten, a pro cely svčt
nebyl by se z teto studanky napil.

Posadiv se starec podle pastyfuv na kamen mčkkym
mechem porostly, jal se vypravovati dale:

109

Za zlatych starych časuv — tenkrate se arci ledacos po-
divnčho prihodilo — zdržoval pry se v našem kraji, a obzvla-
štš v tčto strani podivny had, jakych asi podnes malo na
SYČtš. Na tele mel pry lupiny pfekrasnych meiiavvch barev;
co však pri nčm nejdivnejšiho bylo, že na hlavičce nosil zla-
tou korunku. Zadnemu sice, kdo nechal ho na pokoji ne-
ubližil ani za mak, a pastyfove často vidali jej u studanky.
Tu brzo do jasne vody se dival, jako by se nad svymi bar¬
vami a ozdobou radoval; brzo zas ve všelikych kotoučich po
travč se svijel anebo po stromech se zavčšoval. O poledni
chvili nejspiše na vršku v kapličce spaval, rozložen na ohri-
tych sluncem cihlach, a když slunce s oken kapličky sešlo,
zase v strani bylo jej vidati. Dlouho však tyto sve hry ne-
tropil, nebo brzy se zachtelo tamhle na blizku bydlicimu sa-
dari, ktery toho divneho hada často pozoroval, jeho zlate
korunky. Povidaji, že hadovi tomu nadevšecko bila barva se
protivila, tak že, zahlednul-li kdy bilou plenu na dčvčatech,
už zdaleka na utek se daval. I užil tedy sadar te Isti, a
rozprostfev v kaplici na podlaze bily šat, rychle odtud se
odebral. Než jakč bylo jeho podiveni, když druheho dne
s usvitem pfišed uvidel na mnoho kusuv zpreraženeho hada
a na bilem šatu složenou lesknouci se korunku!

A což dčlal s podivnou tou korunkou? tazali se pa-
styrovč.

Milota.  Co s ni delal, holečkovč, nevim. Ale nepo-
chybnš že ji nškde draze prodav napotom i se svou rodinou
pansky vedi život. Vice ho už v tomto kraji nikdo ani okem
nespatril. Od tč doby ale nazy vali tuto studanku h a d i,
i bali se dlouho, ano i podnes ještč množi se boji z ni piti.
Blahovi! povidaji totiž, že z toho preraženeho hada tolik jedu
vyteklo, že i sem do tohoto temence nabčhna vodu nezdra-
votou naplnil. Ukazuji posud na strani stružky, po kterych
jedovatina tekla; což nic jineho neni, než vymoly, ktere voda
snčhova dolu na jafe se pouštčjici delava; a protož muže
jedenkaždy smšle napiti se z toho pramenku krišfaloveho.

110

Libila se povšsf z davnveh času pastyfum; stary pak
Milota opet do Strane se ubiral.

Tobias Vitek.

Pan Tobias Vitek rodem byl z maleho mestečka a mimo
okolni vsi daleji do sveta nepfišel. Pfedce videl a znal svčt
vice nežli mnohy, ktery sve dedictvi v Pariži nebo v Neapoli
promrhal. I povidaval rad male povidačky, kterych ze zku-
šenosti nabyl. Basnicke zasluhy neinelv ovšem, ale tim vetši
mely zasluhu praktickou; i to jim bylo zvlaštniho, že vždy
dve a dve patfily k sobe. Jednou chvalil lio pan Bouček,
mlady znamv, pro jeho opatrnost. — Aj, pravil stary Vitek,
usmivaje se; což bycb mel skutečne tak moudrym byti? —
Celičky svet tak pravi, pane Vitku; a pončvadž bych i ja rad
byl moudrvm —

I nu chcete-li, tof snadna vec. — Treba jen, abyste nato,
pane Boučku, pozor dal, co čini blazni.

Jak? co čini blazni?

Ovšem, pane Boučku! a abyste jinak činil a jednal než oni.

Ku pfikladu? —

Ivu pfikladu, pane Boučku: za mladosti me živ byl zde
jisty stary počtar, vyzably a škaredy mužik pfijmim Vorel.
Jen chode bručel a mumlal vždy sam k sobe; v celem živo-
byti svem s žadnym nikdy človekem nepromluvil. — Tim mčnč
se podival komu do oči, potmešile vždy do sebe hledš. Jak
medle myslite, pane Boučku, že ho lidč nazyvali ?

Jak? — hlubokomyslnou hlavou.

Ano, — blaznem. Ha, pomyslim sobe (nebo titul bla¬
zna nebyl mi vhod), jako pan Vorel nesmiš se chovati; tof
neni dobre. Do sebe hledeti za nic nestoji. Divej ty se
lidem smčle do oči! Aneb sam k sobe mluviti — ba ano!
mluv ty radši s jinvmi! Nužb co myslite, pane Boučku, mel-li
j sem dobre?

Aj, ovšem! ovšem!

111

Ale nevlm, snad pfedce ne tak docela dobre. Nebo tuto
opet bčliival jiny co čamrda a to byl tanečnv mistr, pan
Spech; ten ovšem bledel lidem do oči, hovofil s každym, kdo
uši mel. A tobo, pane Boučku, co mvsllte, jak opet imeno¬
vali lide?

Bez pochyby veselym společnlkem.

Chvba lavky, i tobo nazyvali blaznem.

Ha, pomysllm opet sobč, to£ divna vec; jak to tedy na-
strojiti, abych moudrym byl? Ani zcela tak jako pan Vorel,
ani zcela tak jako pan Spech. Prve hled' každemu pekne do
oči jako tento, pak i pčkne pozorlive sbleaej do sebe jako
onen. Drive mluv s každym zfetelne jako pan Spech, pak
potajmu sam s sebou jako pan Vorel. — Vidite, pane Boučku,
tak jsem ja se choval, a v tom vezi cele tajemstvl.

Jinym časem navštlvil Vitka mlady kupec, pan Soukup,
naramne sobe na nestestl naflkaje. — I co, pravil stary Vitek,
potfasaje mu rukou; muslte, mily Soukupe, hledati štestl.

To jsem učinil; ale co naplat? vždy£ opet pfijde nehoda
za nehodou! Budoucne radšl vstrčlm ruce do kapes a zustanu
doma.

Ne tak! ne tak! pane Soukupe! jlti muslte za štestlm,
ale spolu pozor dati, jak tvar nesete.

Kterak to! jak tvar nesu?

Ano, pane Soukupe, jak tvar nesete. Vvsvčtllm vam to.
Když tuto muj soused v levo stavel dum, byla jednou ulice
plna travu, kameni a lati. I jde tudy naš purkmistr, pan
Dvorsky, — byl tehda pramladvm radnlm, — i beži, rukama
rozhaneje, nos maje skoro v jedne mire s oklaky. Bac! pa-
dne, zlomi nohu a kulha až podnes. Co chci tim rlci, pane
Soukupe ?

Stare naučeni, že nemarne nikdy nos pflliš vysoko nositi.

Vida! ale take ne pflliš nizko. Nebo nedlouho potom
jde mimo i pan Zplval, mestsky basnlk; ten bud že kul verše,
aneb trampoty že v hlave mel, krači ztichounka zamyšlen a
hledl do zemč, jako by do ni propadnouti chtšl. Prask! utrhne

112

se provaz, klada leti dolu a bleskem pred jeho nohy. Stra-
chem skači se ubohy basnlk, omdll a rozestune se, že za ne¬
kolik nedel z lože nepovstal. Znamenate-li, co tlin rlci cbci,
pane Soukupe, jak tvar nesti mame?

Vy mysllte, tak hle pčknč prostrednlm smerem.

Ovšem! ani pflliš opovažlive vzhuru k nebi, ani pflliš
bazlivč dolu do zemč nehledlce. A když tak hle tiše oči na-
horu i dolu, v pred i v zad, v levo i pravo, kratce na všecky
strany obraclme: tut lze jest ve svete s prospšchem ujlti
dale, a neštestl se tak snadno nestane.

Jeste jineho času navštlvil pana Vitka mlady začatečnlk,
pan Novak, chteje od neho k jiste male špekulaci penez se
dlužiti. Mnoho zisku, pravil, pri tom nebude, toho pfedvl-
dam: ale pfichazl mi to mane do rukou a nepohrdnu tim.

Tato slova nellbila se docela panu Vltkovi. A kolik my-
sllte, muj mily pane Novaku, že k tomu potrebujete ?

Ach, nemnoho! maličkost! asi sto tolarkuv.

Nenl-li vice, tyf vam pujčlm. Rad, rad! a abyste videl,
že vam preji, dam vam jeste nad to vše pfldavek, jenž mezi
bratflmi za tislc tolaruv stoji. Mužete jim zbohatnouti.

Jak to, pane Vltku, ješ tč nad to pfldavek?

Nic vice — jest to jen pouha povldačka. Za sve mla¬
dosti mčl jsem jistčho vinare zde sousedem, mužlčka vese-
leho jmenem pana Chvoje. Ten navvkl jedinke prupovldce,
ktera ho vyprovodila z mčsta.

Aj, to by bylo! Jak pak znčla?

Když se ho nčdko časem ptaval: Nu, jak jest, pane
Chvoji? Co jste pri tom obchodu vyziskal? Maličkost, pravil,
asi padesat tolarkuv. Což jest to ? — Aneb když mu to reki:
Nu, pane Chvoji, vy jste takč pri tom par grošuv ztratil?
Ach co, pravil opčt, nestojl to za reč. Maličkost, asi pčt set.
V dobrčm stavu byl ten muž, ale jak pravim, ta proklata
prupovldka privedla ho na mizinu. — Mnoho-li bylo, pane
Novaku, co jste chtčl?

113

Ja? pravil jsem o sto tolaruv, muj mily pane Vltku!

Ano, dobre! pamet mne pomalu opoušti. Ale mel jsem
jeste jednoho souseda a ten byl pan Vymel, obilntk: ten opet
vystavel jinou prupovidkou cely ten veliky dum. Co tomu
flkate ?

Aj, pro pana! tu bych rad vedel; jak ta znela?

Když se kdo časem tazal: Nu jak se vede, pane Vymele?
Co jste v tom obchodu vydčlal? Ach, mnoho penez! odpo-
vedel, mnoho penez ! I bylo videti, kterak se mu srdce v tčle
smeje. Celičkych sto tolaruv! Aneb když mu nekdo reki:
Co vam chybi, proč tak mrzut, pane Vymele? Ach, pravil
opet, mnoho penčz jsem ztratil, mnoho penčz, celych pade-
sat tolaruv! — S malem začal ten muž, ale jak pravim, cely
ten veliky dum vystavel. Nuže, pane Novaku, ktera z tech
prupovidek lepe se vam libi?

Aj, to se rozumi, že posledni!

Avšak tak docela se mi nelibil pan Vymel. Nebo rika-
val take: Mnoho penčz! když chudym dati aneb vrchnosti
platiti mel, kdežto ovšem byl by radši mšl rikati jako pan
Chvoj, muj druhy soused. Ja, pane Novaku, ktery jsem mezi
občma prupovidkami v prostredku bydlel, jsem sobe pamato-
val obe a fikam, dle času a potreby, brzo jako pan Chvoj,
brzo jako pan Vymel.

Ne, na mou včru, ja se držim pana Vymela; dum a sypka
se mi libi.

Vy chcete tedy ?

Mnoho penez! mnoho penez, pane Vitku! celičkych sto
tolaruv.

Vida, pane Novaku. Nu mam dobrou nadšji o v&s. To
bylo dobre! Když se od pritele dlužime, mame rikati jako
pan Vymel, a když pfiteli v nouzi pomahame, mame likati
jako pan Chvoj.

Thad. Sattelein.

8

114

Zlatovlaska.

(Nšrodni pohadka; vypravuje K. J. Erlen.)

Byl jeden kral a byl tak rozumny, že i vsem živočichum
rozumel, co si povldali. A poslouchejte, jak se tomu naučil.
Prišla k nčmu nčjaka stara babička, prinesla mu v košlku
liada a povida, aby si ho dal ustrojit: kdvž ho sni, že bude
všemu rozumet, co ktere zvife v povetfi, na zemi i ve vode
mluvi. Tomu krali se to libilo, že bude umčt, co nikdo ne-
umi, dobre babičce zaplatil a hned poručil sloužicimu, aby
tu rybu k obedu pripravil. „Ale,“ pry, „at ji ani na jazyk
nevezmeš, sic mi to svou hlavou zaplatiš!“

Jifikovi, tomu sloužicimu, bylo divne, proč mu to kral
tak tuze zapovedčl. ,Jak živ jsem takove ryby nevidčl,‘ po¬
vida sobč sam; ,vypada zrovna jako had! A jaky by to byl
kuchaf, aby ani neokusil, co stroji? 1  Když to bylo upečeno,
vzal kouštiček na jazyk a pochutnaval. V tom slyši kolem
uši neco bzučet: n Nam taky neco! nam taky nčco!“ Jirik se
ohliži, co to ? a nevidi než nekolik much, co v kuchyni litaly.
Tu zas venku na ulici nčkdo siplavč vola: „Kam pak? kam
pak?" A tenči hlasy odpovidaji: „Do mlynarova ječmene,
do mlynarova ječmene.“ Jirik koukne oknem a vidi housera
s hejnem hus. ,Aha!‘ povida, ,takova to ryba?‘ Už vedel,
co je. Čerstve vstrčil jeste jeden drobet do ust, a pak hada
donesl krali, jako by nic nebylo.

Po občde poručil kral Jifikovi, aby mu osedlal kone,
že se chce projet, a on aby ho doprovazel. Kral jel napred
a Jirik za nim. Když jeli po zelene louce, poskočil Jirikuv
kun a zahfetal: „Hohoho, bratfe! mne je tak lehko, že bych
chtel pfes hory skakat!" — ,Což je o to‘, povida druhy; ,ja
bych taky rad skakal; ale na mne sedi stary: skočim-li, s vali
se na zem jako mšch a srazi vaz. 1  — „Af si srazi, co z toho “
reki Jirikuv kun; „misto stareho budeš nosit mladeho." Jirik
se tč rozmluve zasmal, ale jen tak potichu, aby kral nevedel

115

Ale kral taky dobre rozumel, co si konici povldali, ohlidl se,
a vida, že se Jifik smeje, pta se: „Čemu se smčješ?“ —
,Ničemu, kralovska Jasnosti! jen mi tak neco pripadlo , 1  vy-
mlouval se Jifik. Stary kral však už ho mšl v podezfeni, a
konum už taky nedovefoval; obratil a zas domu.

Když prijel do zamku, poručil kral Jifikovi, aby mu nalil
do sklenice vina. „Ale tva hlava za to,“ povida, „jestliže
nedoleješ anebo pfeleješ!“ Jifik vzal konvici s vinem aleje.
V tom pfileteli oknem dva ptačkove; jeden druheho honil, a
ten co utikal, mel tfi zlate vlasy v zobačku. ,Dej mi je, po¬
vida ten jeden, však jsou moje!“

„Nedam, moje jsou! ja si je zdvihl!“

,Ale ja je videl, jak upadly, když se zlatovlasa panna
česala. Dej mi aspon dva.‘ — „Ani jednoho!“ — Tu ten
druhy ptaček za nim, a ty zlate vlasy pochytil. Když se tak
o ne letmo tahali, ziistal každčmu v zobačku jeden, a tfeti
zlaty vlas upadi na zem, jen to zazvonilo. V tom se Jifik po
nem ohlidl a pfelil. „Propadi jsi život!“ vykfikl kral; „ale
chci s tebou milostive naložit, když te zlatovlase panny do-
budeš a pfivedeš mi ji za manželku.“

Co mel Jifik delat? chtel-li svuj život zachovat, musil
pro pannu, ačkoli ani nevčdčl, kde ji hledat. Osedlal si konč
a jel kudy tudy. Pfijel k černemu lesu, a tu pod leseni u
cesty hofel kef; zapalili jej pasaci. Pod kefem byl mravenči
kopec, jiskry na nej padaly, a mravenči se svymi bilymi va-
jičky sem tam utikali. .,Och pomoz, Jifiku, pomoz“ volali
žalostne, n uhofime, a naši mladi ve vajičkach.* — On tu hned
s kone dolu, kef ufal a ohen uhasil. „Až budeš toho potfe-
bovat, zpomeh si na nas, a taky ti pomužem.“

Potom jel tim lesem a pfijel k vysokč jedli. Na vrchu
jedle bylo krkavči hnizdo a dole na zemi pištčly dvč krkav-
čata a nafikaly: „Otec i matka nam uleteli; mame si samy
potravy hledat, a my uboha pisklata ještč litat neumime. Och
pomoz, Jifiku, pomoz! nasy£ nas, sic umfeme hladem.“ — Jifik
se dlouho nerozmyšlel, skočil s kone a vrazil mu do boku meč,

8 *

116

aby krkavčata mela co žrat. „Až budeš toho potrebovat,"
krakoraly vesele, „zpomefi si na nas, a taky ti pomužem!"

Potom dal už musel Jifik pešky. Šel dlouho, dlouho
lesem, a když konečne z lesa vychazel, videl pred sebou da-
leke široke more. Na bfeliu kraj more dva rvbafi spolu se
hadali. Chytili velkou zlatou rybu do siti, a každy chtel ji
miti sobe sam. „Ma je sif, ma ryba!“ — A druhv nato:
,„Malo by ti tvoje sif byla platna, kdyby me lodi a me pomoči
nebylo.“‘ — „Až po druhd zas takovou chytime, bude tva.“
— ,„Ne tak! ty na druhou počkej a tuhle mi dej.‘“ — ,Ja vas
porovnamj povida Jifik; ,prodejte mi tu rybu, dobre vam ji
zaplatim, a penize rozdelte mezi sebou na polovic. 1  I dal jim
za ni všecky penize, co mžl od krale na cestu; nic si nene-
chal. Rybafi byli radi, že tak dobre prodali, a Jifik pustil
rybu zase do more. Vesele zašplachala vodou, pohroužila se
a pak nedaleko bfehu ješte jednou vystrčila Mavu: „Až mne,
Jifiku, budeš potrebovat, zpomeii si na mne, odsloužim se ti.“
A po te se ztratila. „Kam jdeš?“ ptali se rybafi Jifika. —
,Jdu svemu panu, staremu krali, pro nevestu, pro zlatovlasou
pannu, a nevim ani kde ji hledatJ — „Och, o te ti dobre mu-
žem povedet," rekli rybafi; „je to Zlatovlaska, dcera kralova
z krišfaloveho zamku tamhle na tom ostrovč. Každy den
rano, když se rozedniva, rozčesava sve zlate vlasy; jde žare
od nich po nebi a po mori. Chceš-li, sami te tam na ten
ostrov dovezem, proto že’s nas tak dobre porovnal. M4j se
vsak na pozor, abys pravou pannu vybral: dvanact je panen,
dcer kralovskych, ale jen jedna ma zlate vlasy.“

Když byl Jifik na tom ostrovč, šel do kfišfaloveho
zamku prosit krale, aby svou zlatovlasou dceru jeho panu
krali dal za manželku. — „Dam,“ fekl kral, r ale musiš ji
vysloužit: musiš za tfi dni tfi prače udelat, co ti uložim,
každy den jednu. Zatim si do zejtfka mužeš odpočinout." —
Druhy den rano povida mu kral: „Ma Zlatovlaska mela tkanici
drahych perel; tkanice se pfetrhla a perly vysypaly se do
vysoke travy na zelene louce. Ty perlv musiš sebrat, aby

117

ani jedna nechybovala.“ — Jifik šel na tu louku, byla daleka
široka, klekl do travy a počal hledat. Hledal, hledal od rana
do poledne, ale ani perličky nevidel: ,Och, kdyby tu byli
moji mravenci, ti by mi mohli pomoct ! 1  — „Však tu jsme,
abychom ti pomohli , 11  rekli mravenci; kde se vzali, tu se vzali,
ale koleni neho se jen hemžili. „Co potrebuješ ? 11  — .Mam
perly sebrat na te louce, a nevidim ani jedne! ;  — „Maličko
jen počkej, my je za te seberem . 11  A netrvalo dlouho, snesli
mu z travy hromadku perel, nepotfeboval než tkanici navlikat.
A potom, když už chtel tu tkanici zavazat, pfikulhal ješte
jeden mraveneček, byl chromy, noha mu tehdaž uhorela, když
u nich horelo, a kfičel: „ Počkej, Jifiku! nezavazuj, nesu
ješte jednu perličku!" —

Když Jiflk ty perlv krali prinesi a kral je pfepočital,
ani jedna nechybovala. „Dobfe’s udelal svou vec,“ povida;
„zejtra ti dam jinou prači!“ — Rano Jiiik prišel a kral

jemu reki: „Ma zlotovlaska koupala se v mori a ztratila tam

zlaty prsten: ten mi musiš najit a prinest." — Jifik šel k mori
a chodil smutne po bfehu; more bylo čiste, ale tak klubokč,
že nemohl ani dna dohlednout, a což teprva na dnč vyhledat
prsten! — ,Och kdyby tu byla nia zlata ryba, ta by molila

pomoct . 1  — V toni se neco v mori zablesklo a z lilubiny

na vrch vody vyplynula zlata ryba: „Yšak tu jsem, abycn ti
pomohla; co potrebuješ?" — ,Mam v mori najit zlaty prsten
a nevidim ani dna . 1  — „Ted prave potkala jsem stiku rybu,
nesla zlaty prsten na ploutvi. Maličko jen počkej, ja ti ho
pfinesu . 11  A netrvalo dlouho, vratila se z hlubiny a prinesla
mu štiku i s prstenem.

Kral Jirika zas pochvalil, že dobre svou vec udelal; a
potom rano mu treti prači uložil: „Chceš-li, abych svou Zla-
tovlasku tvemu krali dal za manželku, musiš ji prinest mrtve
a žive vody; budef ji potreba . 11  — Jiiik neveda, kam se pro
tu vodu obratit, šel na zdaf buh, kudy tudy, kam ho nohy
nesly, až prišel do černeho lesa. „Och, kdyby tu byli moji
krkavci, snad by mi pomohli . 11  — Tu mu nad hlavou cosi

118

šustlo, a kde se vzali, tu se vzali dva krkavci: „Však tu jsme,
abychom ti pomohli. Co chceš? 11  — ,Mam prinest mrtve a
živč vody, a nevlm kde ji hledat. 1  — „0 te mv dobre vime.
Maličko jen počkej, my ti ji prinesem. 11  A za malou chvili
prinesli Jifikovi každy jednu tykvici plnou vody: v jedne
tykvici byla živa voda, v druhe mrtva. Jifik byl rad, že se
mu tak dobre poštestilo, a pospichal k zamku. Kraj lesa
videl od jedle k jedli rozpatou pavučinu, prostfed pavučiny
sedčl veliky pavouk, cucal mouchu. Jifik vzal tykvici s mrtvou
vodou, postfikal pavouka a pavouk svalil se na zem jako
zrala višne, byl mrtev. Potom postfikl mouchu z druhe ty-
kvice živou vodou, a moucha začala sebou hazet, vyškrabala
se z pavučiny ven a fuk do povetfi. „Tve štesti, Jifiku!
že’s mne vzkfisil, 11  bzučela mu kolem uši; „však beze mne
sotva bys uhodi, ktera z dvanacti je Zlatovlaska. 11

Když kral videl, že Jifik tu tfeti vec takv dokazal, fekl,
že mu zlatovlasou dceru da. „Ale,“ pry, „musiš si ji sam
vybrat.“ — Potom ho vedi do jedne velike sine, tam upro-
stfed byl kulaty stul a kolem stolu sedelo dvanacte krasnfch
panen, jedna jako druha; ale každa mela na hlave loktušku
dlouhou až na zem, bilou jako snih, tak že nic nebyio videt,
jake ma ktera vlasy. — „Tuhle jsou me dcery,“ povida kral;
„uhodneš-li, ktera z nich je Zlatovlaska, ziskal si ji a mužeš
ji hi^ed sebou odvest; pakli neuhodneš, neni ti souzena, musiš
odejit bez ni.“ — Jifik byl v nejvčtši ouzkosti, nevedel co si
počit. V tom zašeptalo mu cosi do ucha: „Bz — bz! jdi
okolo stolu, ja ti povim, ktera to je.“ Bvla to moucha, co
ji vzkrisil Jifik živou vodou. „Tahle panna to neni — ta
taky ne — ta taky ne — tahle je Zlatovlaska! 11  — ,Tu
dceru mi dej! 1  vykfikl Jifik; ,tu jsem vysloužil svemu panu. 1
— „Uhodrs,“ fekl kral a ta panna hned taky vstala od stolu,
odhrnula loktušku, a zlate vlasy plvnuly ji hustymi prameny
s hlavy až na zem, a bylo od nich tak jasno, jako když rano
s kmečko vyjde, až Jifikovi oči zachazely.

119

Potom dal kral na cestu sve dcefi, jak sluši a patri,
vypravu, a Jirlk odvezi ji svemu panu za nevčstu. Staremu
krali se oči jiskrily a poskakoval radosti, když Zlato-
vlasku vidčl a hned poručil, aby se pflpravy delalv k svatbe.
„Chtčl sem tč sice dat obesit pro tvou neposlušnost, aby tč
krkavci snčdli,“ povlda Jiflkovi; „ale že’s mi tak dobre po-
sloužil, dam ti jen sekyrou hlavu srazit a pak tč dam po-
čestnč poehovat." — Když Jiflka odpravili, prosila Zlatovlaska
stareho krale, aby ji toho mrtvčho služebnlka daroval a kral
nemohl toho sve zlatovlasč nevčstč nijak odepflt. Potom ona
srovnala hlavu Jiflkovu k telu, pokropila ho mrtvou vodou
a telo srostlo s hlavou tak, že po ranč ani pamatka nezu-
stala; pak ho pokropila živou vodou, a Jirlk zase vstal,
jako by se byl znovu narodil, čerstvy jako jelen a mladost
jen se mu z tvarl svltila. ,Och, jak jsem to tvrdč spal! 1
povlda Jirlk a mnul si oči. — „Ba včru tvrdč si spal," rekla
Zlatovlaska, „a kdyby mne nebyvalo, na včky včku bys byl
se neprobudil!"

Když stary kral vidčl, že Jirlk zas ožil, a že je mladšl
a krasnčjšl než prve byl, radby byl taky tak ještč zas omladl.
Hned poručil, aby ho taky stali a pak tou vodou pokropili.
Stali ho a kropili živou vodou pofad, pofad, až ji všecku
vykropili: ale hlava nijak nechtčla k tčlu prirast; potom teprv
začali mrtvou vodou kropit, a v tom okamženl pfirostla: ale
kral byl zase mrtev, proto že už nemčli žive vody, aby ho
vzkrlsili. A pončvadž kralovstvl bez krale nemohlo byt, a
nikoho tak rozumnčho nemčli, aby všem živočichum rozumčl
jako Jirlk, udčlali Jiflka kralem a Zlatovlasku kralovnou!

120

P 1 i v n l k. *)

U Myslibora jest plivnik, mila kmotfičko, svefila polo-
hlasne Sobena sve sousede Nedčlce, když z kostela jdouce
novy peknv dum Mysliboruv mijely. Onelidy teta Zorka ua
sve oči videla, kterak ohnivy drak letev povetfim rychle jako
blesk na jeho dvur se snesl.

To je plivmk, pravila Nedelka, poznamenajic se križem
na čele. Snadno staveti domy a zakladati zahrady; ale,
odpust panbfih, nechtela bych spati pod tim krovem, nebo
jisti jablek z toho sadu.

Jde tu o spaseni, rekla opčt kmotra Sobčna. Všecko
u neho jako z vody a jako po lihach. Jen se podivejte na
jeho dobytek, konč, kravy, ovce, vše to bujne, tučne; a
s obilim letos nevi kam; stodola plnička i pfistodolek, a jeste
vysoky stoh! Povidaji, že leži pofad v knihach a vi napčed,
co se stati ma. Mila kmotfičko, on vam fekne: bude dešt,
a dešt jisty jako hodina; bude jasno, a jasno co rybi oko.

To nejde dobrou cestou, doložila Nedelka, on ma jiste
plivnika.

Myslibor ma plivnika! šlo jako po trubach v celem
sousedstvu. Tam je pokladuv, pro pana krale! — pfidavali
množi ne bez tajnč zavisti. Jini hrozili se tak blizkeho
s duchem nečistym sousedstvi, a ktefi povesti o plivniku
prvč neverili, nyni s podivenim v pochybnosti se viklali.
Kdo prvnich osm dni okolo domu Myliborova šel, do pul kola
na deset kroku obchazel, divaje se plachym okem na zelene
barvena vrata, na čista velika okna a na krytou taškami
stfechu; mraz ale pochazel toho, kdo s samym Mysliborem
se potkaval; toliko tomu divili se, že se tvar jeho nezmenila,

*) Plivnik  nebo plevnik,  jinde plevel, slove ohnivy drak v povetri
letid, o nemž povera baji, že ku komu v staven! vpadne, bohatstv!
prinese. Pochaz! to slovce od jmena plivny,  jinač pl!ny nebo
plenny, slovensky plšnny, t. j. bojny, bobaty. Pravilne plivne neb
p linč žito, t. hojne na semeno. — Primeri slov. žito plenja.

121

i svou obyčejnou barvu, bodro st a privetivou veselost na
jevo davala. Zdalo se jim, že by ten, kdo se zlymi duchy
občuje, nšco strašliveho, peklern paehnouciho už v samem
obličeji miti mel. — Čiliž dobry to duch, ten plivnik? —
tušil prvni soused Nadej, že neškode nikomu, vyvolence sve
poklady obsypa? I osmelil se k samičkemu domu, a po
kratkem rozmyšleni i v dum vesel. Libilf se sobe sam ve
sve srdnatosti, i pudila jej všetečnosf, jestlif ne sameho
ducha, aspoii poklady, o kterych slyšel, očima svyma spatfiti;
ano jakasi nadeje co blesk mysl jeho projela, kdy by snad
i on take —. Ale nic nikdež; což vidal jindy, videl dnes;
prostranny dvur do čtyf nhluv, vukol bospodarske staveni,
chlevv, stodolu, kulnu s senikem a obydli dukladne s ta vene,
pohodlne a pro sedlaka i pekne; všecko v poradku. A do¬
mači? Tif, myslil on, davše vyhosč vsem pracem, budou
sedeti s založenima rukama a miti jedinou starost — hlidani
pokladuv. Ano pak všichni, jako jindy, hospodynš, čeladka,
deti v sve obyčejne prači a činnosti. Nad čimž, když kyva-
nim hlavy podiveni svč neme vyjevoval, nahle ujat jsa za
ruku a jako ze spani probuzen, vidi pred sebou stati — My-
slibora. Vitam vas, sousede Nadeji! Co tak ostychave, jako
cizi? Mezi sousedy duvčrne! Musimet spolu dobrč i zle nesti.
Soused s sousedem, rikavaji, plane hrušky jisti povinen.
Soused za pfitele stoji, ba lepši blizky soused než daleky
pritel. Co byste radi? —

Ja — koktal pomateny Nadej, ja jsem — ja bvch —
nehnevejte se — ja slyšel —

Neco o plivniku a pokladech, neni-li pravda? navrhl
Myslibor.

Pravda, odpovedčl Nadej.

Pozorny na všecko Myslibor už byl zvedel, co se mluvilo
ve vsi, a vzav o to radu s vybornym duchovnim spravcem
te osady, ku kteremuž, jakožto moudry k moudrčmu, neob-
mezonou mel duvernosf, radoval se, že mu naskytla se tak
dobra pfiležitosf ospravedlniti se u svych poverečnvch sou-

122

seduv, a snad i nčktereho z nich poučiti. Mily sousede
Nadčji, pravil s pfivetivym usmivanim, žadosf vaše bude take
žadosf nčkterych jinych souseduv našich; pročež, aby to
razem všecko se odbylo, sreknete se s temi, kterym v hod
a v chuf, a navštevte mč zytra, jest boži nedčle, odpoledne
na sklenici čerstveho piva. Ja se pred svymi sousedy a pfa-
teli ničimž tajiti nechci, a sveho plivnika rad vsem ukaži.
Zle se neutaji, a s dobrfm mužeme pred boha i pred lidi.

S dobrvm? — Tehdy jsem uhodi, a neni se tu čeho
bati! — Tak sobe opakoval Nadčj, odchazeje, a vrtč hlavou
nad Mysliborem, jehož sdilnosti a otevfenosti dosti nadiviti
se nemohl.

Druheho dne u Mvslibora sedeli za stolem sousede Ra-
dislav, Podiva, Svatoch, Honek a jini, ktere premluviti udalo
se Nadčjovi, aby, padni co padni, na ten div se podivali.
Ivaždemu čisti bylo neco jinčho na čele. Jedni pochvbujice
o dobrote ducha Nadčjem tvrzenč, se strachem pfemahanym
pohledu jeho očekavali; jini s nedoverou hledčli na Myslibora,
s pravdou-li se vytasi, čili s klamem obejde; čast zavidela
jemu tak nahlčho štesti a lehkčho zbohatnuti; čast — a v te
byl soused Nadčj, tajnč sobe lichotila, že by snad podobne
štesti i na nč dojiti nčkdy mohlo. Darmo chvalil Myslibor
sve pivo: nebylo žizne. Konečne vida všechnčch neukrocenou
žadosf a nestrpeni odtahu, počal mluviti takto:

Mili pfatelč a sousedč: Neni mne tajno, co se o mčm
dome v obči od nčkterčho času rozpravi, že — at dim bez
okolku — dueli jakys, jehož plivnikem jmenuji, zde obyvati
ma. Že jsem padi na lidske jazyky, nemnoho važim. Rika-
vaji: Chceš-li moudrym slouti, dej rečem mimo se plouti;
aby pak vsem usta zavazal a zašil, musil by mnoho niti a
platna miti. Nezapiram toho, jest u mne, bohu chvala, jakvsi
dobry duch; ale duch ten u každčho rad obyva, kdo mu pri¬
stopu k sobč nebrani. On nehledi k osobam, jako nespra-
vedlivy soudee, netahne se po bohatych, jako zisku hledatele,
ano rad čini z chudych bohate; prinaši potravu, šatstvo, po-

123

maha staveti domy, vzdelavati role, štepovati sady a čini
z pustin raje. Jest to dudi Jiospoddfsky,  mili pratele, vam
všechnem znamy, ač ne ode všech rovnou poetu beroucl.
Pravy jest on pllvnlk, bohate a pllvnč obill s pomoči božl
plodlcl. Tomu duchu muže každy z vas zapsati se bez ubll-
ženl svedoml, ano to i bohu samemu llbezno bude. Slyšte
ale vyminky a zakony, kterež on tomu klade, u koho by-
dleti ma.

Prvnl zakon jest bazen boM,  z čebož vidite, že sam
z boha jest a ducb dobrv. Bazen ta nesml byti pouha bazen,
anobrž plna vira, nadeje a laska k tvurci nebes a zeme,
odhodi anos£ na vše a spokojenost se všlm, co by koli človčka
potkalo, bud’ to dobre nebo zle, pri všem stejna, vesela, bobu
oddana mysl. Což i platno protiviti se bohu; more nevypiješ,
boha nepfevallš. Dej se tedy vule božl. Varuj se bflchu,
za hrlcbem pokuta v patach beži. Odtud pry až potud;
žban vodu nosi, až se rozbije. — Nezvede se neco v hospo-
dafstvl? pomysli sobe, že nenl vždvckv uroda, ale take nekdy
škoda, a jak pravi prislovi: Ne vždycky rak, take nekdy žaba.
Jest co tebe hnete? pomni na to, co tebe kdy tčšilo; kdo
vypil vino, vypij take droždl, a kdo uživati chce sladkeko,
musl take okusiti kyseleho. Trpels ztratu? mysli: Co tam,
to tam, o to hlavy nelam; pan buh dal, pan bub vzal,
bud jmeno jeho pochvaleno. Neraduj se prlliš ze štčstl,
aniž zarmucuj se z neštestl. Moudrv blazen smaval se
jda k vrebu: plakaval jda s vrehu. Blkavajl: Stčstl když
chrestl, boj se neštestl. Neštestl ujde jako mrak, a bude
i pred tvymi vraty slunce. Všelike femeslo svou poetu
nese, a v každem stavu mnobo davu: ma-li jen tvflj bez
psoty byti? — Druhy zakon jest duvernost k vrehnosti ,
duchovnl i svetske. Dej, co jest clsafovo, clsafi, co božlho,
bohu. Cin dobre a pravč, neboj se clsare a krale. Nestyskej
si na dane a povinnosti; bez nich obec velika, v kterč živeš,
stati nemuže. Ona tebe ochranuje, aby bezpečnš orati a
kliditi mohl: ty k zachovanl a vedenl jejlmu napomahati po-

124

vinen jsi. Nereptej na poplatky a poraysli sobe, že jsou
to vyminky, pod kterymi tobe statek sveren byl, a nalezi
ke koupi. — Mame, mili pratele, my jine poplatky a desatky,
ktere nam vice ujlmajl, než panske a knežske. Poplaclme
zahalce, poplaclme hram a rozkošem, robotujeme novym kro-
jum a nadhernemu šatstvu, robotujeme starym škodlivj^m
zvykum, neumelosti a hlouposti.

A protož treti, čehož žada pllvnlk, jest urnem hospo-
ddfslce.  Mysll ovšem mnohy, ponevadž hospodafl, že take
hospodafiti umi. Ale nenl každy mistr, kdo se femeslem
obira; ne každy orač, kdo se pluhu drži. Nikdo se nedoučil.
V každem femesle a umen! lide postupujl: ma-li naše umen!
hospodafske jedrne do skonanl sveta na jednom mlste stati?
Nestojl, mili pratele! Tislcove vybornych hospodafuv pfemyšlejl
o tom stale, kterakby to neb ono lepe činiti a vesti mohli; co
den dčjl se nalezovč ve všech tfldach umenl, kterež promv-
slny hospodaf k svemu užitku obraceti se vynasnažuje. Vy-
chazejl kniby k zlepšenl hospodafstvl polnlho vedoucl. Nelze
ovšem sedlaku, aby každou četi; ale jine jest čisti všecko,
jine s potrebu. Kdo čte, dočte se. Dobra kniha jest dobra
rada v potrebe, a kdo drži se rnoudre rady, nedojde brzo
vady. O čem se nedočteš, ptej se u lidl, nebot prislovi jest:
Kdo chce vedeti a znati, musl se na to pilnč ptati. Čemus
pak se naučil, zkušuj sam. Cvičenl a zkušenl dava umčnl.
Nerci, že jen bohaty zkušovati muže: mužef i chudy, toliko
ve sve mire. Kdo ma kratke nohy, drobne kroky delej, a
jakou duchnu ma, tak lehni, tak se pod ni obrat a stehni.
Kdo na zkoušenl mnoho naklada, ten na zlatou udici ryby
chyta, hleda jehly a pall svlčku; kdož pak spravuje se cizi
zkušenostl, ten hraje jisteho, a ikoupaje se neutone, nebot
drži se bfehu.

Dale predpisuje muj duch hospodarsky pilnost.  Pilny
hospodaf hledl k času, a nejen co, ale kdy a jak konati ma.
Rlkame, kdo ma k čemu prlhodny čas, necht na jiny nečeka
zas. Kovati železo dokud horke. Stfez se zahdlkip.  zahalka

125

jest všeho hfichu počatek. Stojata voda zesmradi se. Pročež
boha vzyvej a ruku prikladej. Žadny bez prače neji kolače,
a peeeny holub nikomu do ust neleti. Kdo chce jadro jisti,
musi prve skorepinu rozlouštiti. Kdo neseje, ten neveje.
Prijde čas, že se zepta zima, co jsi delal v letč. Pravi moje
stara knižka: Kdo Martinka často svčti, husy, koury mu za¬
leti; dum, dvur, louku i dedinu privede vše na mizinu.

Bud opatrmj:  opatrnosti nikdy nezby va. Dobre z predu
i z žadu oči miti. Kdo neproklčda očima, prohledne mešcem.
Dobre v čas jiskru uhasiti, ale pozde zavriti kleč, když ptaci
vyleteli, a delati zavory, když kone vyvedli. Porad se s roz-
umem, než co učiniš; po učinku zla rada.

Nechaf deti tve zvykaji prači. Zvyk jest druhe pfi-
rozeni; čim hrneček za nova navre, tim, až se rozbije, pachue.

Čeladce dohlidej. Bikavaji: Jaky hospodar, takova če-
ladka: jaky pastyf, takove stado; jak velike liodiny ukazuji,
tak malč se po nich spravuji. Oko pane nejlepe kone vy-
obroči, a kde pan sam do koutuv nahleda, tu hospodarstvi
dobre stoji; kdo vsak chce ve psi byti, spust se na čeled.

Nebud marnotratny, ale šetrny. Kdo šetfi, ten ma.
Rika se: Neutracej vic, než ziskaš, sic se na hlavu potfiskaš.
Jednim zubem chlčb jisti, když jest potreba.

Dlukuv  varuj se. Dluh s tebou z misy jida a byva
čim dal vždy mladši. Dluh, fika moje stara knižka, ma nohy,
vede te do Nuzovic, a odtud na korab, a koho korab zachvati,
nebrzo se z neho vrati.

Vec pujčenou opatruj. Za ztracene cizi lyčko remenem
zaplatiš.

Nehrej!  Prvni vyhrani z kapsy vyhaui, a posledni pro-
hrani z kabatu.

Nestuj o cizi.  Kdo o cizi stoji, prichazi o vlastni.
Cokoli byva zle nashromaždčno, toho neužije treti koleno.
Jak prijde, tak odejde.

Nebud lakomy , ale dobročinmj.  Lakomec žadnčmu
dobre neučini, leč když umre, statek poberou jini. Pravi

126

opšt moje stara knižka, že lakomec moudrosti a baznč boži
nema, pravdy mu se nedostava, uprimnosf pred lidmi zakopal
a spravedlnosti oči vyloupal; viru do pytle zašil, nadčji udusil,
a lasku v komine usušil; kostel mu daleko, pan buh priliš
vysoko; modlitba ho mrzi, chudymi pohrzi: pakli by kdy
pred lidmi komu pro hanbu peniz dal, hledi, aby ho prvč
ustrouhal. Rikavaji: kdo se boji nouze, nerad pro buh dava;
a kdo rad z sveho udšli, toho pan buh nadeli. Neodkladej
s dobrvm skutkem. Za zdraveho života dobre činiti, po smrti
času nebude. Pomahej sousedum, pomohou tobč. Když ruka
ruku myje, obe bilč budou.

Mšj dobroti vuli  v dome i se všemi. Dobra vule kolače
ji, zla hlavu tepe, a fidkč pivo pi. Nechod mimo dum svuj
po vyraženi. Kdo nema radosti doma, jinde ji darmo hleda,
a blazen, kdo jinam pro to jde, což doma na zbyt ma. Každy
jest sveho štesti strujce. Jak kdo čini, tak odplatu bere.
Jak sobč uštele, pravi prislovi, tak lehne.

Toto jsou tedy ty vyminky a zakony, mili pfatele, kterč
vyplnite-li ochotne, duch hospodafsky, jehož treba plivnikem
nazovte, u vas se uhosti, a poklady, rozumšjte požehnani
boži, zdafilosf obili i dobytka, a neni-li toho, aspon spo¬
koj enosf a veselost mysli, chleb s soli s dobrou voli, vam
prinese hojnš a bez nedostatku. Z techto pokladuv — jinych
u mne, sprosteho jako vy sedlaka, nehledejte, — ja bohu
neustale dekuji, a vam jich z toho srdce preji a žadam.
A nuže, sousedč! ješte sklenici za zdravi naše společne!

Posluchači jeho, kteri se byli pri tčto reči mnohokrat
v tvari zmenili, nemohouce jinak, nežli zdvorilost a srdečnou
privetivosf Mysliborovu zdvorile prijmouti, vlidnš dekovali,
prosice, aby ničeho jim ve zlč pokladano nebylo, a odešli
v tichosti, ačkoli s nestejnou mysli; nškteri smali se sve
vlastni lehkovernosti, že k tak hloupym klevetam viru pri¬
ložili; jini mrzeli se, že je Myslibor zahanbil, ajakož pravili,
rozumy z nich vlačel; soused Nadej temef litoval, že ta
cela vec pouha bajka byla, a tudy jeho pekna nadčje v nic

127

se obrabila; nejmoudfejšl z nich Radislav, rozchazeje se
s nimi, oslovil je s usmanim: „Myslibor ukazal nam sveho
plivnika: tecE jest starati se, abychom i my jemu sveho co
nejdrlve ukazati mohli.“

Druhou nedeli spravce duchovnl mel v kostele kazanl
o poverach, kdež zvlašte iikaz letajlclch ohnivych drakuv
prirozenym a opatrnym zpusobem vysvetlil a prihodne poučil
sve posluchače, kterak lepši jest pravd osvlcenl rozumu,
jemuž vek naš radovati se počlna, nežli poverčiva neumelost
predešlych časuv, kdež častokrate nevinnl, bohabojnl lide
z pouhe povery a nafčenl kouzel stlhani, mučeni a paleni by vali;
pfi čemž rodičum, aby dltky do školy pilne posylali, pohnu-
tedlne domlouval. Od te doby jmeno plivnika v osade naši
v žert pošlo, a když se na urodu a zdarenl čeho jedni druhych
ptali, rlkavali: Co dela pllvnlk? — Matedi letos u vas pli¬
vnika ?

I my, moji draži! jsme-li mezi nouzl a nadbytkem
uprostfed, mame-li čiste svedoml, dobrou, spokoj enou, ani
štestlm ani neštčstlm nezviklanou mysl, rlci mužeme, že
v dome našem pllvnlk obyva. Jos - Jungmann.

Svatebni košile.

(Z kytice povesti narodnich.)

Již jedenacta odbila,
a lampa ješte svltila,
a lampa ještd hofela,
eo nad klekadlem visela.

Na stenš nizke svetničky
byl obraz Boži rodičky,
Rodičky Boži s defatkem,
tak jako ruže s poupatkem.

A pred tou mocnou svčtici
videti pannu klečici:

Klečela, lice sklonene,
ruce na prša složene:

Slzy ji s oči padaly,
želem se Mdra zdvihaiy.

A když slzička upadla,
v ty bile nadra zapadla.

»Žel Bohu! kde muj tatiček?
Již na nem roste travniček!

Žel Bohu! kde ma matička?
Tam leži — podle tatička!
Sestra do roka nežila,
bratra mi koule zabila."

»Mela jsem smutna mileho,
život bych dala pro neho!

Do ciziny se obratil,
potud se ješte nevratil."

»Do ciziny se ubiral,
tešil mne, slzy utiral:

»»Zasej, ma mila, zasej len,
zpominej na mne každy den.
Prvni rok pfadla hledivej,
druhy rok platno polivej,
treti kosile vyšivej:

Až ty kosile došiješ,
veneček z routy poviješ.““

»Již jsem kosile ušila,
již jsem je v truhle složila,
již moje routa v odkvčtš:

A mily ješte ve svetč,

129

ve svžte širem, širokem,
co kamen v mori hlubokdm.

Tri leta o nem ani sluch,

Živ-li a zdrav — zna, mily Buh ! “

„Maria, panno premočna!

Ach, budiž ty mi pomocna :

Vrat mi mileho z ciziny,
kvet blaha mšho jediny;
milšho z ciziny mi vrat —
aneb život muj nahle zkraf:

U neho život jary kvet —
bez nšho však mne mrzi svet.
Maria, matko milosti!
bucf pomočnici v žalosti!“

Pohnul se obraz na stčne —
i zkrikla panna zdešene:

Lampa, co temnž hoibla,
prskla a zhasla docela.

Možna, žet vetru taženi,
možna i — zle že znameni;

A slyš! na zaspi kroku zvnk,
a na okenko: tuk, tuk, tuk!
„„Spiš ma panenko, nebo bdiš?
Hoj, ma panenko, tu jsern již!
Hoj, ma panenko, co dšlaš?

A zdali pak mne ješte znaš,
aneb jineho v srdci maš?““

„Ach muj mily! ach pro nebe!
tu dofcu myslim na tebe ;
na t<5 j sem vždycky myslila,
za te se pravč modlila! 11

9

130

„„Ho, nech modleni — skoč a pojd,
skoč a pojd a mne doprovod;
mešiček sviti na cestu:

Ja prišel pro svou nevčstu.““

„Ach, pro Boha! ach co praviš?
Kamž bychom šli — tak pozde již ?
Vitr buraci, pusta noc,
počkej jen do dne — neni moc.“

„„Ho, den je noc, a noc je den —
ve dne me oči tlači sen!

Dfiv než se zbudi kohouti,
musim tč za svou pojmouti.

Jen neprodlevej, skoč a pojd,
dnes ješte budeš moje cho£!““

Byla noc, byla hluboka,
mčsiček svitil s vysoka,
a ticho, pusto v dčdine,
vitr buracel jedinč.

A on tu napfed — skok a skok,
a ona za nim, co ji krok.

Psi houfem ve vsi zavyli,
když ty pocestne zvčtfili;
a vyli, vyli divnou včc:
že-tč na blizku umrlec!

„„Pčkna noc, jasna — v tu dobu
vstavaji mrtvi ze hrobu,
a nežli zviš, jsou tobe bliž —
ma mila, nic se nebojiš?““

„Což bych se bala? tys se mnou,
a oko Boži nade mnou. —

Povšz, muj mily, rekni preč,
živ-li a zdrav je tvuj oteč?

Tvuj oteč a tva mila mat,
a rada-li mne bude zna£?“

„„Moc, ma panenko, moc se ptašl
jen honem pojd — však uhlldaš.

Jen honem pojd — čas nečeka,
a cesta naše daleka. —

Co maš ma mila, v pravici ?““

„Nesu si knlžky modlicl. 11

„„Zahod je pryč! to modlenl
je tčžšl nežli kameni!

Zahod je pryč! af lehce jdeš,
jest-li že postačiti chceš.““

Knlžky ji vzal a zahodil,
a byli skokem deset mil. —

A byla cesta vyšinou,
skalami, lesni pustinou;
a v rokytl a v uskall
divoke feny štškaly;
a kulich hlasal povčsti:
že-te na bllzku neštčstl. —

A on vždy napred — skok a skok,
a ona za nlm, co ji krok.

Po šipkovi a po skali
ty bile nohy šlapaly:

A na hložl a kremeni
zustalo krve znamenl.

„„Pekna noc, jasna — v tento čas
mrtvi s živymi chodi zas ;
a nežli zviš, jsou tobe bllž —
ma mila, nic se nebojiš?““

„Což bycb se bala? tys se mnou,
a ruka Pane nade mnou. —

Povez, muj mily, fekni jen,
jak je tvuj domek upraven?

Čista svetnička? vesela?
a zdali blizko kostela?"

„„Moc, ma panenko, moc se ptaš!
Však ještš dnes to uhlidaš.

Jen honem pojd — čas utika,
a dalka jeste velika. —

Co maš, ma mila, za pasem ?““

,.Ruženec s sebou vzala jsem.“

„„Ho, ten ruženec z klokoči
jako had tebe otoči!

Zuži te, stahne tobš deck:

Zahod ho pryč — neb mame spčch!““

Ruženec popad, zahodil,
a byli skokem dvacet mil. —

A byla cesta nižinou,
pfes vody, luka, bažinou;
a po bažine, po sluji
modra svetelka laškuji :

Dve fady, devet za sebou,
jako když s tčlem k hrobu jdou;
a žabi havčd v potoce
pohfebni pisen skrehoce.

A on vždy napfed — skok a skok
a ji za nim již slabne krok.

Ostrice divku ubohou
britvami reže do nohou;
a to kapradi zelene
je krvi jeji zbarvene.

„„Pčkna noc, jasna — v tu dobu
spčchaji živi ke hrobu;
a nežli zviš, j si hrobu bliž —
ma mila, nic se nebojiš?““

„Ach nebojim, vždyf tys se mnou,
a vule Panč nade mnou!

Jen ustan malo v pospechu,
jen poprej malo oddechu.

Duch slabne, nohy klesaji,
a k srdci nože bodaji!“

„„Jen pojd a pospeš, dčvče me!
vsak brzo již tam budeme.

Hostč čekaji, čeka kvas,
a jako strela leti čas. —

Co to maš na te tkaničce,
na krku na tč tkaničce

„To križek po mč matičce.“

„„Hoho! to zlato proklatč
ma hrany ostre špičatč!

Boda tč — a mne nejinak,
zahod ho, budeš jako ptak!

Križek utrh a zahodil,
a byli skokem tricet mil.

Tu na planine široki
staven! stoj! vvsoke;
uzka a dlouha okna jsou,
a všž se zvonkem nad stfechou.

„,,Hoj, ma panenko, tu jsme již!
Nic, ma panenko, ne vidiš V ““

„Aeh, pro Boha, ten kostel snad?“

„„To nen! kostel, to muj hrad!““

„Ten hrbitov — a tech križu rad? : ‘

„„To nejsou križe, to muj sad!

Hoj, ma panenko, na mne hled,
a skoč vesele pfes tu zecT!““

„0 nech mne, již! 6 nech mne tak!
Divy a hrozny je tvuj zrak;
tvuj dech otravny jako jed,
a tvoje srdce tvrdy led!“

„ „Nic se, ma mila, nic neboj!
Veselost u mne, všeho hoj:

Masa dost — ale bez krve,
dnes bude jinak poprve! —

Co maš v uzliku, ma mila?““

„Košile, co jsem ušila.“

„„Netreba jich vic nežli dvš:
ta jedna tobe, druha mnč.““

Uzlik ji vzal a s chechtotem
prehodil na hrob za plotem.

„„Nic ty se neboj, na mne bled,
a skoč za uzlem pfes tu zed.““

„Však jsi ty vždy byl prede mnou,
a ja za tebou cestou zlou;
však jsi byl napfed po ten čas:

Skoč a ukaz mi eestu zas!“

Skokem preskočil ohradu,
nic nepomyslil na zradu.

Skočil do vyšky šahu pet —
leč pannu venku nevidet:

Jenom po bllem obleku
zablesklo se jest v uteku. —

*«-

*

Stoji tu, stoji komora,
v komore klapla zavora;

Staven! skrovne, bez oken,
mčsic lištami šeni jen;
staven! pevnč jako kleč,
a v nem na prkne — umrlec.

Hoj! jak se venku zmaha hluk,
hrobovych oblud mocny pluk;
šum! kolem a klapaji,
a takto pisen skuhraj!:

„„Tčlu do hrobu pfisluš!,
beda, kdo’s nedbal o duši!““

A tu na dvefe: buch, buch, bucb!
burac! z venč! jej! druh:

„„Vstavej, umrlče, nahoru,
a odstrč tam tu zavoru!““

A mrtvy oči otvira,
a mrtvy oči protira,
shira se, hlavu pozveda,
a piilkolem se ohlčda.

„Bože svaty! i'ač pomoči,
nedejž mne cfablu do moči! —

Ty mrtvy lež a n e vs ta vej,
pan Buh ti pokoj večny dej!“

A mrtvy hlavu položiv,
zamhouril oči jako driv. —

A tu poznovu: buch, buch, buch
silnšji tluče jeji druh:

„„Vstavej, umrlče, nahoru,
a otevri svou komoru!““

A na ten hrmot, a na ten hlas
mrtvy se zdviha s prkna zas,
a rame ztuhle namčri,
tam kde zavora u dveri.

„Spas duši, Kriste Ježiši!

Smiluj se v bldš nejvyšši!

Ty mrtvy nevstavej a lež;
pan Buh tč potčš — a mne tčž!“

A mrtvy zas se položiv,
natahnul udy jako dfiv. —

A znovu venku: buch, buch, buch!
až pannš mizi zrak i sluch!
„„Vstavej umrlče! hola, hou!
a podej mi sem tu živou!““

Ach bžda, beda dšvčeti!
umrly vstava po treti,
a velke, kalnč sve oči
na polomrtvou otoči.

»Maria panno! pri mne stuj,
n syna sveho oroduj!

Nehodne jsem te prosila:

Ach odpust, co jsem zhfešila!

Maria, matko milosti!

Z tč moči zle mne vyprosti.“

A slyš! tu pravč na blizce
kokrha kohout ve visce;
a za nim, co ta dedina,
všecka kohouti družina.

Tu mrtvy, jak se postavil,
padem se na zem povalil.

A venku ticho — ani ruch:

Zmizel dav, i zly jeji druh. —

Rano, když lidč na mši jdou,
v džasu stati zustanou:

Hrob jeden duty nahore,
panna v umrlči komore,
a na každičke mohyle
utržek z nove košile. —

138

Dobre se’s, panno, vadila,
na Boha že jsi mjslila,
a druha zleho odbyla!

Bvs byla jinak jednala,
zle bysi byla skonala:

Tve telo bild, spanild,
bylo by co ty košile!

K. J. Erben.

III.

A.

A  - a, i, in.

abrz -  da, da celo, marveč.
dbych  - da bi (jaz), abys -  da bi
(ti), aby  - da bi (on, ona, ono),
abyehom , abysme -  da bi (mi),
abyste -  da bi (vi), aby -  da bi
(oni, one, ona).

ač, ačkoli, -v, -vele -  da si, ako-
ravno, da si tudi.
ale  - ali, pa, ampak, vendar.
alebrž  - ampak, marveč.
alespon  - vsaj.

an, ana, ano -  a, in, ko, ker (on,
ona, ono).

andel, anjel -  angelj.
aneb, anebo, aneboli, aneboliz  -
ali, ali pa, ker.

ani, aniž, umit  - ne, ni, niti, in
ne, tudi ne.

ani  - ani  - niti-niti, ni-ni, ne-ne.
ano -  da, tako je.
anobrž -  da, da celo, ampak, marveč.
arci, arcit, arciže  - res da, se ve
da, kaj pa de, tako je.
arch , u  - pola.

as, asi -  okoli, skoro, tako pri eni
meri.

aspon -  vsaj.
at -  naj, da.

avšah -  vendar, toda, ali.
až -  do, dokler, da, ko.
až do -  do.

B.

ha -  da, tako je, pač de, da celo.
babička, y -  babica.
babisko, a -  babura.
bajka, y  - basen, bajka.

basen, sne -  pesem.
basnicky -  pesnišk.
basnih, a -  pesnik.
bazen, zne -  bojazen, boječnost,
strah.

bazlivy -  boječ, plašen.
baznive  - bojazljivo, plašno.
bažina, y -  močvir.
bažiti po čem, za čim -  truditi se,
hlepeti za čem, hoteti kaj.
beda, y -  revščina, nadloga, gorje.
bedlivy -  pazljiv, bdijoč, skrben.
beranek, nka -  jagnje.
beru, brati -  vzeti, jemati.
bez -  bez, brez.
bezpečny -  brezskrben, varen.
bezpochybny -  brezdvomen, gotov.
bida -  beda.
bili/ -  bel.
birič, e -  berič.
blaho, a -  blagor.
blahovij -  blažen, srečen, drag, mil.
blazen, zna -  norec, bedak.
blaznovstvi, i -  norost, neumnost.
bliti -  bljuti.
blizko, na blizce -  blizo.
bohyne, e -  boginja.
bolest, i -  bolezen, bolest.
bot, u ; bota, y -  škoren, škorna.
borne, e -  burja, vihar.
bratr, a -  brat.
bricho, a  - trebuh.
bristi, bredu -  bresti, bredem.
bud -  bodi.

budoucne  - v prihodnje.
busti, bodu -  bosti, bodem.
buk, u, m.  - bukev.
burdcim, eti -  vihrati, razsajati.
bydleti, iti -  stanovati, prebivati.
byt, u -  bivališče, stanovanje.
bzučeti -  bučati, berneti, brenčati.

140

C.

Celičktj  dem. od cely, d, e.

cikan, a  - cigan.

cisar, e  - cesar.

cititi -  čutiti.

cizi  - tuj.

cizina, y  - tujina, inostranstvo.
co , což  - kaj, kar; co den -  sle¬
herni dan; co pan  - kakor gospod.
cpati, epu -  mašiti, čepiti.
cti  v. čest.
ctiti  - čestiti.

etnost, cnost, i  - čednost, krepost.
cvičiti  - vaditi, uriti.

Č.

čast, i  - del, oddelek.
často  - cesto - dostikrat.

Čekati  - čakati.

čelddka, y  - posli, družina.

čeled  - čeladka.

čerstve  - čversto, urno, krepko.

čest, cti  - čest, čast.

či, čili  - ali.

či -  čigar, čigaršen.

čislo, a  - število.

čisti, čtu -  čitati, brati.

člun, u  - čoln.

črnel, e -  čmerl.

čtu  v. čisti.

D.

Bal, dale -  dalje.
dalece -  daleč.
dan, ne  - davek.
darmo  - zastonj, brez vspeha.
dav, u -  gnječa, stiska.
dbdti  - skrbeti, meniti se, briniti se.
dedič, e -  dedič.
dedietvi, i  - dedšina.
dedina, y -  dedšina; selo.
deje se, diti -  goditi se.
dekovati -  zahvaliti se.
den, dne -  den, dan; ve dne -  po
dnevu.

desatek, tku -  desetina.
deši, deste -  dež.
detdtko, a  dim. od dite.
devče, ete -  dekle.
dika, y -  zahvala.

dil, u -  del, oddelek.
dilo, a -  delo.

dim, diti  - dem, deti, djati.
dira, y -  luknja, dupljo.
dite, ete -  dete.

div, u -  čudež.
divka -  deva.
divadlo, a -  gledišče.
divati se -  gledati.
divny -  čuden.
divohj -  divij.
dle -  po, poleg.
dlouhy -  dolg.

dliti, dltm -  biti, bivati, obotav¬
ljati se, zderževati se.
dluh, u -  dolg, a.
dluziti se  - zadolževati se.
dmu, dmouli  - dujem, duti; pihati,
sopsti.

dnešek, šku -  dnešuji dan, danes.
dnešni  - današnji.
dobytek, tka  ; n tku -  domača ži¬
vina.

dokad, dokud. dokavad -  doklej,
dokler.
dole -  doli.
dolu  - dol.
domači -  domač.
aomlouvati -  prigovarjati.
domov, u -  dom.
domu, domuv -  domu, domov.
dopoledne  - dopoldne.
doprovdzeti -  spremljati.
doprovoditi  - spremiti.
dosavad, dosad, dosud  - doslej do
zdaj, do tu.

dostatečnj -  veljaven, dober, do¬
stojen.

dostati, dostanu  - dobiti.
clostdvati, dostava se  - dobivati,
imeti.

dosyta -  do sitega.
dotad, dotavad -  do tu, do tod.
dotknouti  - dotekniti.
dovezti  - do-, pripeljati.
drahne  - mnogo, veliko, precej.
draze -  drago.
dfive, driv  - prej, pred.
dfive než -  prej, predno.
dfiveji -  prej; drivejši  - prešnji.
dru, driti -  derem, dreti.
druh  - drug, tovarš.
duha, y -  mavrica.

141

duchna, y  - odeja, pernica.
duchod, u -  dohodek.
diikaz, u  - dokaz.
dulešitost, i  - važnost.
dumneni, i -  domišljija.
dustOjnost, i  - dostojnost, vrednost,
čast.

duty  - votel.

duverne  - zaupljivo, odkritosrčno,

dve -  dvoje.

dvefe mn.  - duri.

dviir, dvoru -  dvor.

džban, u -  verč.

H.

Sad, a  - kača, gad.
hadati  - ugibati - ukrepati.

Jiddati se  - prepirati se.
kadi  - gadij, kačij.
hadka, y  - prepir.
hdjiti -  čuvati, braniti.
kaluž, i  in kaluža, y  - veja.
hanba, y  - sramota.
havecT, di -  pernata živad; derhal,
merčes.

hazeti -  -metati; h. se  in sebou -
premetavati se.
hebky -  gibčen, uren.
hejno, a -  truma, trop.
kem žiti -  gomazati, gnjetiti se.
hezky -  lep.
hladovy -  lačen.
lile , hlehle, klele -  lej, lej no!
hledati  - gledati, iskati.
hledatel , e -  gledavec, iskavec.
hledivati -  iskati, oskerbljevati.
hliclati -  gledati, čuvati.
htoži, i -  glog.
hloubka, y -  globina.
hloupy -  bedast, neumen.

Muk, u -  ropot, šum, hrup.
hnev, u  - jeza, serd.
hnevati se  - jeziti se.
hnisti -  gnjesti.
hniti -  gnjiti.

linuti -  gibanje, nagib, nagon, ga-
nutje.

hod  - čas, priložnost; god.
liody mn. -  pojedina, gostije.
hodincc, y -  ura (Stunde).
hcdiny mn.  - ura (Uhr).
hodinaf, e  - urar.

hodne  - dobro, vredno, dovelj.
hodny -  vreden, pošten, pripraven,
dober.

lioch, a -  mladeneč, dečko.
hoj, e -  obilnost, dosti, množica.
hojne -  dosti, dovelj, mnogo.
holec, holeček  - dete, milo dete,
dragi, mili moj!
hollca, y  - deklič.
honem -  urno, berzo.
honositi se -  ponositi se.
hore, e -  gorje.
horky -  grenek.
liospoda, y -  gostilnica.
hosp6dsJcy, elio  - gostilničar.
hostinec, ce -  gostilnica.
hostinsky  - gostilničar, gostoljuben.
houba, y -  goba.
houf  - kup, kopa, truma.
liouser, a  - gosjak.
housle mn. -  gosle.
houšt, i -  gošča.
hovado, a -  govedo.
lira, y  - igra.
hrabe, ete •  grof.
lirabe, i, mn.  - grablje.
hrabeci -  grofov.
hrabenka, y -  grofinja.
hram, krati -  igrati.
hrana, y -  rob, kraj.
krati, kriti -  greti.
hraze, Ivraz, e -  ograja.
hfbitov -  pokopališče.
hrdati  - zaničevati.
krdina, y -  junak.

Meji -  grejem.

Mick, u -  greh.

Milnati -  germeti.

Mmot, u -  ropot, šum, grom,
krneček, čku -  piskerček.
kromnice, e -  svečnica.
kudu, kousti  - godem, gosti.
kul, koli, z. -  palica.
kus, i; kusa, y -  gos.
kusty -  gost, a, o.

Mezda,, y -  zvezda.
kvizdati -  žvižgati.
llynouti  - giniti.
kyzditi -  gnjusiti.

142

Ch.

Clici -  hočem, čem.
chechtot, u  - hrokot, smeh.
chlapec, ce -  deček, hlapec.
chleb, a  - kruh.
chory -  bolan, slab.
choi, i m.  - ženin, soprug.
choi , i z.  - zaročnica, sopruga.
chovati  - varovati, čuvati; ch. se -
obnašati se, vesti.
chram, u  - hram, cerkev.
chrcstati  - hersteti, veršeti, pras¬
ketati.

chrtan , u  - goltanec.
chtiti -  hoteti.
chuclnouti  - božati, obožati.
chudy -  reven, ubog.
churamj  - bolan, bolehen.
chui , i  - okus, slaj, želja, sla, po¬
žel j enj e.
chuze, e,  hoja.

chveji , chviti se  - tresti, bati se,
trepetati.

chvile , c - trenutek; ugoden čas;

čas, doba sploh.
chyba , y  - napaka.
chybeti, iti  - grešiti.
chijtati -  loviti.
cliytry -  zvit, premeten.

J.

Ja  - jaz, jez.
jadro, a -  jedro.
jahla, y mn.  - proso.
jak -  kako, kakor.
jakkoli, -v, vek  - kakor koli, ako-
ravno.

jakož, jakoito -  ko, kakor, ker.
jaky -  kakov, kakošen, kakoršen.
jahjs, jakysi -  neki, nekakšen.
jakž - takž -  kakor - tako.
jaro, a  - pomlad.
jatra mn.  - jetra.
jdu  - idem.

jedovatina, y  - strupenina.
jed, u -  strup.
jedcnkazdj)  - sleherni.
jedine -  edino, samo.
jedle, e -  jela.
jeclnati  - delati, ravnati.
jednou -  enkrat.

jedno  - eno, edino.

jednostejmj  - ravno tak, isti.

jedu  - peljem se, jezdim.

jedva -  komaj.

jehla, y -  igla.

jehne, ete  - jagnje.

jelikož  - kolikor, kar, ker, ko.

jen, jenom -  le, samo.

jenž, jež, jež -  kteri, a, o.

jesle mn.  - jasle,

jestli, jestliže -  če, ako, ko.

jestfdb, a -  jastrab.

jeste -  še.

jeito, ježto -  kteri, ker.
jeti  - peljati se, jezditi.
jezvec, zevce  - jazvec.

Ježiš, e  - Jezus.
jho, a -  jarem.
jidlo, a  - jelo, jedilo.
jih, u -  jug.
jim  - jem.

jinai, jinak  - inač, drugač, sicer.
jinam -  inam, drugam.
jinda, jinda, jindy -  sicer, drugi¬
krat.

jinde -  inde, drugje.
jinoch, a -  mladeneč.

■Jiri -  Juri; Jirik  - Jurček.
jiste  - gotovo.
jisti -  jesti.

jistiti  - terditi, zagotovljati.

jiti, jdu -  iti, idem.

jiti, jmu  - jeti, jamem.

j it f ni  - jutranji.

jitro, a -  jutro.

již, juž, už  - že, vže.

jmeni, i -  imetje, premoženje.

jmeno , a  - ime.

jondk -  junak, mladeneč.

K.

K, ke, ku -  k, h.

kabat, u  - suknja.

kady, kudy -  kod, koder.

kaji se, kdti  - kesam se, kesati.

kalhoty mn.  - hlače.

kamna mn.  - peč.

kaplička, y  - kapelica.

kaprad, u -  praprot.

kapsa, y  - žep, torba.

kazani, i -  zapoved, pridiga.

kazatel, e -  pridigar.

143

každy -  sleheren, vsak, pokazde -
vsakrat.

kde, kdež -  kje, kjer.

Icdes, kdesi  - nekje.
kdo, kdoi  - kdo, kdor.
kdos, kdosi  - nekdo.
kdy, když  - kedaj, ko, kedar.
ke -  k.

ker, kefe -  germ.

Idam, u  - zmota, prevara.
klapati -  klopotati, ropotati.
klapet, pte  - krepelec.
kleč, e -  kletka.
klečeti  - klečati.

kleji, kleti, kliti  - kolnem, kleti.
klekadlo, a  - klečalo.
kleveta, y -  opravljanje, raznašanje.
klic, e -  ključ.
kliditi -  pospravljati, žeti.
klidmj -  miren, tih.
klesati  - padati, omagovati, oma¬
hovati.

klika, y -  kljuka.
klokoči, i  - klokačje.
lanen, e  - deblo, rod.
kmet, a -  starec, kmet.
kmotr, a -  boter.
kmotriika -  boterea.
knez, e  - duhoven.
knežstvo, stvi  - duhovstvo.
kniže, -ete -  knez.
kohout, a  - petelin.
koktati  - jecljati.
kolem -  okoli.
komin, u -  dimnik.
komora, y -  izba; k. umrlči -  mer-
tvašnica.

konati -  končati, delati, opravljati.

konečny -  končni.

konvice, e -  ponev, čutara, verček.

kopec, pce -  grič, hribec, kupec.

korak, u -  ladija.

koren, a  - korenina, koren.

korist, i -  plen.

korunka, y -  kronica, molek.

kostel, a -  cerkev.

kosile, e -  srajca, košulja, robača.

kotouč, e  - ovinek, svitek.

koule, e  - kroglja.

koupe, e -  kup; blago.

koura, y -  kura, kokoš.

kout, a, u -  kot.

kouzlo, a -  čarobnost, milenost.

kozlec., zelce -  kozlič.
krajan, a -  rojak.
kralovna, y •  kraljica.
krapet, pte -  kaplja.
kratce -  kratko.
kreč, e -  kerč.
krehkj) -  kerhek.
kr e j car, u  - krajcar.
krejči, iho  - krojač.
kremen, e -  kremen.
kfest, u  - kerst.
kresian, a -  kerstjan.
krev, krve -  kri.
krivda, y -  krivica.
kHz, e -  križ.
krkavči -  krokarjev.
krkavec, vce -  krokar.
krm, u; krme, e -  kerma, živež,
hrana.

kročej, e  - korak.

krok, u -  korak.

krape, š ; krupeje, e -  kaplja.

kulaty -  okrogel.

kule, e -  kroglja.

kulhati -  šepati.

kulich, a  - čuk, sova.

kvas, u -  kvas; pojedina.

kvesti -  cvesti.

kvetinka, y -  cvetlica.

kviti  - cvetje.

kpvati -  kimati.

kyž, kež  - o ko bi, da bi.

L.

Labut, e -  labud.
lahodny ■  mil, prijeten.
lamaii -  lomiti, lamljati.
laska, y -  ljubezen.
laskavi) -  ljubeznjiv.
laskovati -  šuliti se, čačljati.
latka, y  - snov, tvarina.

lavice, e -  klop.

Idvka, y  - klop, steza.

leč, lečby ■  le, le da bi, razun,

razim če, ali, toda.
leda -  le da, le ako, razun če.
ledaco, ledacos, lecco, leccos -  kar¬
koli, kar le, kar že, nekaj, mar¬
sikaj.

ledakde, ledakdes, leckdes -  kjer
koli, nekje.

144

ledakdo, ledakdos, ledaktenj -  kdor
koli, nekdo.

ledakdy, leckdy  - kedar koli, enkrat.
lekati se -  strašiti se, bati se.
len, Tenu a Inu  - len, lan.
lepe -  bolje.

lest, Isti  - zvijača, prevara.
lestnij -  zvit, prekanjen.
letmo  - lete.
letnice  - Duhovo.
lež, Iži  - laž.

Ihati  - lagati.
lliu  - lažem.

liha -  podlaga, lega, legar.
libezny -  ljubeznjiv.

Ubiti se  - dopasti, všeč biti.
liby  - ljub, lep, ljubeznjiv.

Ud, u  - ljud, ljudstvo.
liliati -  legati.

lichotiti  - tolažiti; prikupovati,
prilizovati se.

Usti  - listje.

liska, y  - lesica.

lista, y  - letvica, lata, poklina.

lištička, y  - lesičica.

litati -  letati.

litovati -  obžalovati.

lity  - lj ut, divi j.

lod, i  in lodi, i  - ladija.

loket, kte  - komolec, laket.

loktuška, y -  peča, ogrinjalo, ruta.

Ioni, luni, vloni, vluni -  lani, vlani.

louditi -  vabiti.

louka, y -  loka.

loupežnik, a  - tolovaj.

louskati -  luskati, luščiti.

lože, e  - postelj.

lyko dim. hjčko  - ličje, lika.

Ize  - mogoče je, lehko; nelze •
nemogoče je, ne da se.

Ižice, e -  žlica.

M.

Maceclia, macocha, y -  mačeha.
malem -  malo. da ne, skoro.
maličko  - prav malo.
malokdy  - malokdaj.
manžel, a -  mož.
manželka, y  - žena, sopruga.
mame  - marno, nepotrebno, zastonj
brez vspeha.

marnotratny_ -  zapravljiv.

maso, a -  meso.
matu, masti -  metem, mčsti.
mat; mati, matere -  mati.
matčin, a, o  - materin.
matička, y -  mamica.
matka, y -  mati.

medle, mnedle -  zastran mene, no
da, ali.

mech, u -  mah.

melky  - plitev.

mene  - menj.

meriti -  meriti.

mesec, šce -  mošnjiček.

meze, mez, e -  meja.

mijeti -  mimo iti.

mile, e  - milja.

milenec, nce -  ljubljenec.

milosrdenstvi, i  - milosrčnost.

milovati -  ljubiti, milovati.

misa, y -  skleda.

misto, a -  mesto.

miti -  imeti.

mizeti -  zginjati.

mizina, y -  revščina, izguba.

mluva, y -  govor.

mluviti •  govoriti.

mluvnice, e -  slovnica.

mnohdy -  marsikdaj.

mnouti -  meti.

moc, i  - moč. adv. veliko, mnogo.

modlici -  molitevni.

m odliti se -  moliti.

more, e ■  morje.

možna  - mogoče.

mostne, eho -  mostnina.

moucha, y -  muha.

mrak, u -  mrak, oblak.

miriti -  mreti.

mHže, e  mreža.

mstiti -  meščevati.

mše, e -  maša.

mšiti, rušim -  mašiti; maševati.
mudrc, mudrec -  modrijan.
museti, musim -  moram.
muzik, a  - možic.
nmžne  - možato.
myliti -  motiti.

N.

Ndboženstvi -  pobožnost, vera.
nabudu, nabyti -  dobom, dobiti.

145

nai  - na kaj, zakaj; načež  - na
kar, za kar.
nadarmo  - zastonj.
nadbijtek, tku  - obilnost.
nadeje, e -  upanje.
nadherny  - sprelep, ošaben.
hadra  mn. njedra.
nahoda, y -  naključba, osoda.
nahofe  - gori, na gori.
nahraditi  - poverniti.
ndležeti  - biti koga lastnina, spa¬
dati.

naplat -  v korist, koristno.
naplniti -  napolniti
napotom  - po tem.
napred  - naprej.
ndramne  - zelo, ogromno.
nafčeni, i -  obdolženje, opravljanje,
tožba.

naribati  - narekati, obdolževati,
tožiti.

naroini -  vogelnji, na voglu.
naruzno  - narazno.
ndruživt/  strasten.
nashromažditi  - nakopičiti, nabrati.
naskytnouti se -  ponuditi, prigo-
diti, primeriti se.
navštiviti -  obiskati.
naryknouti -  navaditi.
nazbyt -  odveč, na ostaje.
nebezpečenstvi, i -  nevarnost.
nebo  - ker, ali; nebot -  kajti.
neboli -  ali, ali pa.
nebrž, nybrž -  pa, ampak, da celo,
marveč.

nedostatek, tku -  pomanjkanje.
nedrih, u  - neduha, bolezen.
nehodnr) -  nepripraven, nevreden,
neprimeren.

nech , necht, nechai -  naj, da.

nechati -  nehati, pustiti.

nechei -  nočem.

nekde -  nekje.

nekolik -  nekoliko.

nekterak -  nekak.

nelze -  ni mogoče, ne da se.

nemoč , i -  bolezen.

nenavideti  - sovražiti.

nendvist, i -  sovraštvo.

neni -  ni, nije.

nepochpbne -  brez dvoma.

nepHtel, e  - neprijatelj, sovražnik.

nespravedlivy -  nepravičen.

nestatečnost, i -  slabost, pomanj¬
kljivost, maloserčnost.
nestejnp -  neenak, različen.
nešleclietr.ost, i -  malopridnost, ne-
plemenitost.

nesvornosi, i  - nesloga, needinost.
nešporp  mn. večernice.
neštastny -  nesrečen.
neštesti, i -  nesreča.
neustale  - neprenehoma, vedno.
nevdek -  nevšeč, neljubo.
nevinen -  nedolžen.
nevinnost, i -  nedolžnost.
než, nežli -  prej, predno, nego,
kakor.
nic -  nič.
nijak -  nikakor.

nikda, nikdy, nikdaž, nikdyž -

nikdar.

nikde, nikdež -  nikjer.
nikterak •  nikakor.
nikteraky  - nikakoršen.
nikady , nikudy -  nikoder.
nivočiti •  vničevati, razdevati.
nobrž  - ampak.
noc, i •  noč.

nouze, e -  nuja, sila, potreba, ne¬
sreča.

nutiti ■  siliti, morati.
nuž, nože  - nož.
nuže  - no tedaj, nuj, nujte!
nuže , nužkrj  - škarje.
nybrž -  ampak tudi, marveč.
nyni, nyničko •  zdaj.

O.

Obec, obče  - občina, srenja.
obecny  - občen, splošen.
obchod, u -  obhod, kupčija.
obril -  žito.

obilnik, a -  žitnik, žitni kupec.
obirati se  - pečati se.
obluda, y -  prikazen, pošast.
obrdtiti  - oberniti.
obyčej, e -  običaj, navada.
obydli, i  - bivališče, stanovanje.
obzvldsi , obzvldHne -  zlasti.
obžalovati -  obtožiti.
ocas, u -  rep.

oč  - o kaj, za kaj; o kar, za kar.
odhodlanosi, i -  pogum, serčnost,
odločnost.

10

146

odmeniti  - poverniti, obdarovati.
odonad, odonud  - od ondod.
odsad, od$ud -  odslej, od tu.
odvaditi  - v odpeljavati.
ohebny  - gibčen, čverst.
ohližeti se  - ozreti, ogledati se.
olircida, y  - ograja.
ochota, y; ochotnost, i  - priprav¬
nost, urnost, dobrovoljnost.
okamženi, i -  trenutek.
okap, u  - kap.
okenko, a -  okence.
okoli, i  - okolica.
okolni  - okolnji, bližnji, sosednji.
okolo  - okoli, okrog.
okfeji, okrati, okriti -  okrevati,
okrepčati se.
omyl, u  - zmota.
ondyno  - ondaj, unikrat.
onehdy, ondy, onehdd, onda  -
ondaj, unidan.
opatrovati  - oskerbljevati.
opatrnost, i  - previdnost, varnost.
opatrny  - previden, skerbljiv.
opousteti -  opuščati.
opet  - opet, zopet.
opovašiti se -  prederzniti se.
opovažlivy  prederzen.
orodovati -  prositi, besediti za
koga.

osloviti -  ogovoriti.
ospravedlmti  - opravičiti.
ostrice -  ločje, ločnica.
ostrouhati -  ostergati.
ostrov, a in u -  otok.
ostnivek, vku -  otoček.
ostychavy -  boječ, plašljiv.
osud, u -  osoda.
otevrenost, i -  odkritost.
otevnti -  odpreti.
otočiti -  obdajati, obsegati.
otravny -  strupen, otravljiv.
otrok, a  - suženj.
ovoce, e -  sadje.
ovseni  - da, se ve da, pač de.
ozdoba  - kinč, lišp.
i zvena -  odmev, oglas.

P.

Packati -  delati, storiti.
pdchnouti -  dišati, smerdeti po čem.
pacholik -  dečko.

pakli  - ako pa, če pa.
pamdtka, y  - spomin.
pan, a -  gospod.
pdne -  gospoda, gospodov.
panenka, y -  deklica.
pani, i  - gospa.
panic, e -  gospodič.
panna, y -  devica, deklica.
panovati  - gospodovati.
panovitij -  vladoželjen.
panovnik, a  - gospodar, vladar.
panski) -  gosposk.
panstvi -  gospoda; gosposka; po¬
sestvo.

pantata, y  - gospod očka.

pašah, a -  pastir.

pastyr, e  - pastir.

patriti -  gledati, biti koga lastnina.

patrmj -  razviden, jasen.

pavouk, a -  pajk.

peče, e -  skerb.

pekny -  lep.

penis, e -  denar.

pesi, iho -  pešec.

pevny -  terden.

pice, e  - piča, kerma.

pilnost, i -  pridnost, marljivost.

pisečiiy -  peščen.

piskle, ete -  mlad tič.

plač, e  - jok.

plany -  divji, suh, nerodoviten.
platno  - veljavno, koristno.
plena, y -  rjuha, peča.
plesati -  radovati se, ploskati.
plničky  - polen.
plul;, u  - polk.

pobidnouti  - spodbosti, prignati.

pobizeti -  spodbadati, spodbujati.

pocestni)  - popoten.

poeta, y -  počastenje.

počet, čtn  - število.

počkati -  počakati.

počtdr, e -  računar.

počitati  - šteti.

podal -  deleč.

podekovani  - zabvaijenje.

podezieni  - sum, sumljivost.

podivati se -  pogledati.

podiveni -  začudenje.

podivmj  - čuden.

podle  - poleg, po, pri.

podleti, i -  spomlad.

147

podmaniti  - premagati, vzeti v svojo
oblast.

podnes  - do danes, dan denes.
podzim, u  - jesen.
pohnouti  - ganiti.
pohodlmj -  pripraven.
poJmutedlne  - ginljivo.
pohrdnouti, pohrdati  - zavreči, za¬
ničevati.

pochdzeti  - pohajati, priti.
pochovati  - spraviti, pokopati.
pochutnati, pochutnavati  - pokusiti,
pokušati, pustiti si dišati.
pochybnost, i  - dvom, dvomljivost.
pochytiti  - poloviti, vjeti.
poimouti  - sprejeti, vzeti.
pokoleni, i  - rod.
pokora, y  - pokora, ponižnost.
pokračovati  - nadaljevati.
pokrok, u  - napredek.
pokata, y  - kazen.
polepiiti  - poboljšati.
pomoč, i  - pomoč.
pomsta, g -  meščevanje.
ponekud  - nekoliko, nekaj, en čas.
ponocny, eho  - ponočni čuvaj.
poplatek, tka; poplatnost, i •  dav¬
ščina, plačilo, stroški.
poprati -  povoliti, privošiti.
popuditi  - razkačiti, razjeziti.
poprve -  pervič, v pervo.
pofdd -  zaporedoma, zmiraj, v eno
mer.

poradek, dku -  red.
poroditi -  posvetovati.
poraziti -  potleči, premagati.
poručiti -  poročiti, ukazati.
posavad, posud, posad  - do zdaj,
do slej, do tu.
posluchac, e -  poslušavec.
postačiti  - dohajati, zadostiti.
postfikati -  pokropiti.
poštestiti se  - posrečiti se.
posviceni  - god cerkven.
pota d, potud  - do tu, doslej.
potajmo -  skrivaj.
potešiti -  potolažiti.
potkati -  zadeti, srečati.
potmeiiti  - hliniti se.
potfasati  - potresati.
potrava, y -  hrana, živež.
potupa, y  - sramota, zaničevanje.
pouhy  - sami, a, o.

poupdtko dim. od poupe, ete -  berst,
p opica.

pouiteti -  puščati.
povaha, y -  važnost, lastnost, zna¬
čaj, običaj.
považeti -  premisliti.
povera, y -  vraža.
poverčivy -  vražji, lehkoveren.
povetri, i  - zrak.
povinen -  dolžen.
povinnost, i -  dolžnost, poklic.
povolati -  poklicati.
po žadu  - zadej.
pozde -  pozno.
prače , e -  delo, trud.
pfddlo, a  - predivo, preja.
pradli, t  perica.
pramen, e -  vir, studenec.
pfasti  - presti.
pravda, y  - resnica, pravica.
pravd -  ravno, ravno kar.
pravice, e -  desnica.
preč, preče  - vendar, vendarle.
predne  - v pervo, naj prej.
preji, priti, prati  - privošiti.
preraziti  - presekati.
preš  - čez.

presvedčiti  - prepričati.
pribeh, u -  prigodba.
pribuzmj -  soroden, v rodu.
pričina, y -  vzrok, razlog.
prihoda, y  - prigodba, primerljej.
prihoden -  ugoden, primeren.
priclidzeti  - prihajati, priti.
prijemny -  prijeten.
priležitost, i -  priložnost.
piimlouvati -  prigovarjati.
primo -  ravno, naravnost.
prisahati  - prisegati.
prislibiti -  obljubiti.
prislovi  - pregovor.
pfitel, e -  prijatelj.
privetivost, i -  prijaznost.
pfivozne, eho  - voznina.
pr iz, e; prize, e  - preja.
prizem, zne  - priveržnosč, prijaz¬
nost.

prkno, a -  deska, oder.
pro -  za.
proč -  zakaj.

prodlevati -  zderževati se, odlašati.
proieti se -  sprehoditi se.
promluviti -  spregovori

10 *

148

promrhati  - zapraviti.

promysl, prumysl -  obertnija.

prostred  - sredi, v sredi.

prostredek, dku -  sredstvo, pomoček.

proto, protož -  za to, zategadelj.

provaz, u  - verV.

prsknouti  - prasniti.

prudky  - nagel, strasten, silen.

prut, u  - prot.

prve -  v pervo, predno.

pri/ -  pre, pravi se, boje, neki.

pryč  - preč, proč.

psota, y  - revščina, tuga.

ptdk, a  - tič.

ptdti se  - prašati, pitati.

pada, y  - zemlja, perst.

puditi -  priganjati, spodbadati.

pujčiti -  posoditi.

pol  - pol.

pusobiti  - posobiti, delati, poslovati.
piivod, u  - povod, začetek, vzrok.
pycha, y  - ošabnost, prevzetnost.
pytel, tle  - vreča.

R.

Račiti  - rad imeti, bteti, blagovoliti.
rad, rad, u -  red, versta.
rada, y -  svet, posvetovanje.
rada, y, m. -  svetovavec.
radi ti  - svetvati.
radni, iho -  svetvavec.

Rakousky  - avstrijansk.

ravieno, a -  rama.

raz, u -  mah, mahljej.

reč, i -  govor, glas.

rečnih, a -  govornik.

recky -  gerški.

rehtati  - rezgetati.

rek, a -  junak.

remen -  jermen.

remeslo -  rokodelstvo.

reptati -  godernjati, mermrati.

retez, u -  veriga.

riža, y  - dolga obleka, plajš.

ročni -  letni.

rodička, y -  porodnica, mati.

rok, a in u  - leto.

radii,  e - roditelj.

role, roli  - njiva, polje.

roucho  - obleka, ogrinjalo.

rozcesti -  razpotje.

rozhnevati -  razserditi, razjeziti.

rozkoš, i  - veselje, radost.

rozvdžeti -  premišljati, prevdarjati.

rty, rtove ■  ustnici.

ruka, y -  roka.

ruženec, nce -  kronica, molek.

rychly -  nagel, uren.

S.

S, se  - s, z.

sad, u -  vert, drevesnica, sadjorej-
nica.

sadar, e  - sadjorejec, vertnar.

sdhnouti -  segniti.

sah, u -  seženj.

sane mn.  sani.

saze mn. -  saje.

sebevedomi, i  - zavednost, samo-
ljubnost.

sedldk, a -  kmet.
sejmouti -  sneti.

shledati -  zagledati, najti, poiskati.

shromaždovati -  zbirati, kopičiti.

schody, mn. -  stopnice.

schrana, y -  shramba.

sidlo -  selo, sedež, prebivališče.

sin, ne in sine, e -  veža, dvorana.

siplavy -  hripav, osipljiv.

sit, i in site, e -  mreža.

skali -  skalovje.

sklenice, e  - steklenica.

sklo, a  - steklo.

skonati  - končati, umreti.

skorepina, y -  lupina, luščina.

skoumati -  preiskovati.

skrehotati -  škripetati, ragljati.

skrovny -  mal, pohleven.

skutečne -  res, v resnici.

skuhrati  - veršeti, škripetati.

skutek, tku -  delo, dogodha.

skviti se -  bleščati, lesketati se.

slepice, e -  kokoš.

slibili  - obljubiti.

sloužici, iho -  služnji.

slu j, e z. -  berlog, votlina.

slunce, e  - solnce.

slušny -  čeden, spodoben.

smilovani -  usmiljenje.

smisiti -  zmešati.

snad -  znabiti, mar, li?

snadne, snadno  - lehko, brez težave.

snaha, y -  moč, sila, hrepenenje.

snažni/ -  marljiv, delaven.

149

sobstvi, i  - sebičnost.
soud, u -  sodba, sodnija.
soudee, e -  sodnik.
soudnice, e  - sodnija, sodnja hiša.
spasa, y  - zveličanje.
spanily  - lep, mil, prijeten.
spasiti  - rešiti, zveličati, ohraniti.
spatriti, spatfovati  - zagledati,
opazovati.

spech, u  - hitrina, speh, naglost.
spivati  - pevati.
spokojenost, i  - zadovoljnost.
společmk, a  - drug, tovarš.
společny  - splošen, družbinsk.
spolehati se  - opirati, zanašati se.
spolu, vkup  - ob enem.
sporddati -  vrediti.
sprdvce, e  - oskerbnik.
spravedlivost, i  - pravičnost, po¬
štenost.

spravovati se -  ravnati se.
spusobiti  - pripraviti, narediti.
sfehnouti  - dogovoriti se, odreči se.
srdnatost, i -  serčuost.
srst, i  - dlaka.
stado, a -  čeda, staje.
starati se -  skerbeti.
statek, tku -  posest, premoženje.
stati se -  zgoditi se, postati.
staveni, i  - stavba, poslopje.
stejny -  ravno tak, enak.
stikati -  loviti, obseči, preganjati.
stin, u -  senca,
stinny -  senčnat.
šiiti  - sesekati, odsekati.
stodola, y -  žitnica, hram.
stonati -  bolan biti, stokati.
stok, u -  stog, kopica,
str ata, y -  izguba.
stfevic, e -  čevelj.
stfidati  - menjati, verstiti se.
stridnvi) -  zmeren.
strom, u -  drevo.
strouha, y -  struga.
strouhati  - stergati.
strpeni, i -  poterpljenje, sterplji-
vost.

strujce, e  - strojar, izdelovavec.
stydeti se -  sramovati se.
stpska se mne  - toži se mi.
stj/skati si nač -  tugovati, žalo¬
stiti se.

studanka, y  - studenec.

studenost, i  - merzlost, hladnost.
svadnouti  - uveniti.
svedek -  priča.

svedomi -  vest, zavest, spričevalo.
svetilko, a  - lučica, vesa.
svefiti  - zaupati, poveriti.
svornost, i  - edinost, sloga.
svetnice, svetnička, y  - stanica,
izba, izbica.

Š.

Šatstvo, a -  oblačilo.
sat, šatek -  robec.
iaty, mn. -  obleka.
šero  - sivo, mračno.
setriti  - varovati.
šetrny  - varčen.
skaredt)  - gerd.
šlechetny -  plemenit.

Mastni/ -  srečen.
štedry -  radodaren.
itepiti -  cepiti.

Mesti, i -  sreča.
stika, y  - ščuka.
švadli, i -  šivilja.
sveč, ševce  - čevljar.

T.

Tajemstvi, i  - skrivnost.
take, taky -  tudi.
tanecnik, a -  plesavec.
tatiček, ika  - očka, ljubi oče.
taži, tdzati se  - prašati.
taženi od taluiti  - vleči.

Ud  - zdaj; tedko  - ravno zdaj.

temeniti se •  cerljati, teči, iskriti se.

temenec, nce -  studenec, vir.

temer  - skoraj.

ten -  te, ta.

tenkrate  - takrat.

t.esknost, i  - tesnota, žalost.

tešiti -  tolažiti.

tez  - tudi.

tkanice, ikanička  - trak.
tlouci -  tleči.
tlusty  - tolsti.
toUkež -  ravno toliko.
totež  - ravno to, isto.
totiž -  namreč, kakor.
tre  - troje.
trest, u  - kazen.

150

tresu, trdsti  - tresem, tresti.
tiešne, e  - češnja.
trida -  oddelek, versta.
tfiti  - treti.

tropiti  - delati, narejati, počenjati.

truhla, y  - zaboj, skrinja, predalo.

trvati  - trajati, terpeti.

tučny  - tolst, debel.

tušiti  - dozdevati se.

tuto -  tu-le.

tuze  - zelo.

tvar, i in e  - obraz, postava.
tvurce  stvarnik.
tyden, dne -  teden.
tykvice, e  - buča.

U.

U  - pri.

ubirati se -  odpravljati se; ub.

cestou - iti po cesti.
učasten, a, o -  deležen.
udatcnstvi, i  - serčnost.
udati se  - prigoditi se.
udeliti  - podeliti.
udice, e  - ternek.
udoli  - dolje, dolina.
uhlidati  - zagledati, najti.
uhoditi •  udariti, uganiti.
uJclad, u -  zalezovanje.
umrlec, lee -  merlič.
unaviti  - utruditi.
upnmny -  odkritoserčen.
upiimnost, i  - odkritoserčnost.
uraziti  - udariti, poškodovati, raz¬
žaliti.

iiroda, y -  rast, rodovitnost, sad,
dobra letina.
urozeny -  blagoroden.
usJcali -  skaline, pečevje.
usmdti se -  zasmejati se.
ušetriti -  prizanesti, prihraniti,
obvarovati.

utaty -  posekan, usekan.

utery, eho  - torek.

utraceti  - zapravljati, izgubljati.

iitrpnost, i  - usmiljenje.

utržek, šku -  košček.

uzky -  ozek.

uzlik - zvez,  zvezek.

uzrati -  dozoreti.

už -  že.

užas -  strmenje, začudenje.

V.

V, ve -  v, u.

vada, y -  prepir, kreg.

vaječko, vajičko -  jajčice.

valka, y  - vojska.

valnij -  velik.

vanoce -  božič.

vaz, u -  vez.

vdečny •  hvaležen.

v ec, i  - reč.

vedle -  poleg, prek, po, pri.
vejce -  jajce.
velmi -  zelo.

venci  - vnanji; z venci  - od zunaj.

veneček, čku -  venček.

venku -  zunaj.

veriti -  verovati.

ves, vsi  - ves, vas.

veskrz -  skoz in skozi.

vesmes  - sploh, vse, brez razločka.

vespod  - spodaj.

veškeren, ra, ro  - ves, vsa, vse.

vetev, ve  - veja.

vezmu  - vzamem.

vez, e; veže, e -  stolp.

veždy -  zmiraj.

vezeti -  tičati.

vhod -  všeč, pogodu.

vchodne, eho  - vstopnina.

vice -  več.

vida, vida  - glej ! glej!

viklati se -  gugati se, omahovati.

vinar, e -  vinšček.

viška, y  - vasica.

vitati -  pozdravljati.

vitez, e -  premagovavec.

vitr, vetru -  veter.

vlaha, y  - vlažnost.

vlast, i -  domovina.

vnitr, vnitiku  - notri, znotraj.

vojin, a -  vojščak.

volati  - klicati.

vratim  - vernem.

vročim, eti, vracuju  - vračam, vra¬
ču jem.

vratni), eho  - vratar.
vražda, y  - moritev.
vrchnost, i -  gosposka, predstoj-
ništvo.

všady, všudy -  povsod.
vsak  - saj, pa, ali, ampak.

151

ršeobecnost, i  - splošnost, vesolj-
nost.

vubec  - v obče, sploh.
vule, e  - volja.
vyborny  - izboren, izversten.
i -yhost, u  - izpust, ločitev, slovo.
vychazeti -  iziti, izhajati.
~vycliloubati se  - hvaliti se.
vycliovani, i  - izreja.
vyjednavati -  dogovarjati se, po-
gadjati se.

vyjevovati  - razodevati.
vykračeti  - izstopati, stopati, ošab¬
no se ponašati.
vyloupati  - izlupati, iztakniti.
vy minica, y  - pogoj.
vymlouvati  - izgovarjati, opraviče¬
vati.

vymluva, y -  izgovor.
vynasnažovati se  - truditi se, pri.

zadevati si.
vyobročiti  - kermiti.
vyražent, i -  kratek čas, razve¬
seljevanje.

vystrčiti  - izriniti, pognati.
vyti -  tuliti.

vytasiti -  potegniti iz, izvleči.
vyziskati -  pridobiti.
vzdor  - vkljub.
vzhuru  - kviško.
vziti, veztmi, vzal  - vzeti.
vzJcrisiti  - oživiti.
vzyvati -  pozivati, prositi.
vždy, vždyclcy  - vselej, vedno,
zmirom.

vždy(  - saj, sej.

Z.

Z, ze  - z, s, iz.

zabiti -  zabiti, pobiti.

zač -  zakaj, za koliko.

zahdlka, y -  lenoba, postopanje.

zahanbiti -  osramotiti.

zahoditi -  odvreči, zavreči.

zahrada, y  - vert.

zdhubny  - pogubljiv.

zdhy  - zgodaj.

zachovati  - ohraniti.

zalcaz, u -  prepoved.

zamhoufiti oči  - zamižati.

zdmek, mku -  grad.

zamčstndni -  opravilo, služba.

zanechati  - zapustiti.
zapasiti -  boriti se.
zapomenouti  - po-abiti.
zapovedeti  - prepovedati.
zannoutiti, zarmucovati -  žaliti,
žalostiti.

zdrmutek, tku  - žalost.
zaročen  - ob enem.
zas, zase  - zopet, spet,
zasoba, y -  zaloga.
zastaviti -  ustaviti.
zavyt.i -  zatuliti.

zbude, zbyti, zbpvati  - ostati, osta¬
jati.

zdaleka -  od deleč.
zdali  - ali, mar.

zdarBuh  - blagoslovi, pomagaj Bog.

zdarilost, i -  sreča, blagoslov.

zde -  tu, tukaj.

zdesiti  - prestrašiti.

zdvofilost, i  - vljudnost.

zed, zdi  i. - zid.

zeman, a -  posestnik, bojar.

zeme, zem, i  - zemlja.

zeptati se  - prašati.

zevniti -  zunaj.

zhasnouti  - zgasniti, ugasniti.

zisk, u -  dobiček.

ziskati  - pridobiti.

zkriknouti  - krikniti, zakričati.

zlati), eho  - ranjš, goldinar.

zlepšeni, i  - zboljšanje.

zlodej, e  - tat.

zmdhati se  - množiti, povišati se,
rasti, napredovati.
zmizeti  - zginjati, zginiti.
znamy -  znan.
zobak, u -  kljun.
zpdtkem, na zpdtek, zpdtky  - nazaj
zpet  - nazaj.
zpivati -  pevati.
zouplna  - popolnoina.
zpusob, u  - način.
zrada, y  - izdaja.
zrddce, e  - izdajavec.
zrak, u -  pogled, vid.
zreni, i  - vid, premislek, pozor.
zretelny -  razumljiv, razviden.
zridka -  poredkoma, malokdaj.
zridlo, a  - vir, studenec.
ztrdta, y -  izguba.
ztuhh) -  tog, terd, okoren, derven.
zuhvy  - divij, jezen, strasten.

152

ziistati, zustanu  - ostati, obstati.
zužiti -  stiskati, tišati.
zvelebiti  - povzdigniti.
zvedriti  - zvohati, zaslediti.
zviklati  - potresti, razdražiti.
zvife, ete -  zver, živalj.
zviteziti  - zmagati.
zvlašti -  zlasti, posebno.
zvyk, u  •- navada, običaj.
zvykati  - vaditi.

Z.

Zadati -  želeti, zahtevati, prositi,
vošiti.

žadost, i -  želja, zahteva, pro¬
šnja.

ždk, a -  dijak, učenec.
žaldf, e  ječa.
žaludek, dku -  želodec.
žebrdk, a -  berač.
žel, e -  žal, žalost.
žel Bohu -  žali bog.
živobyti , i -  življenje.
živocich, a -  živalj.
život, a -  život, življenje.
žizeh, zne -  žeja.
žvu, žvati -  žvečiti.


ak

g

RAZGLED.

Bistvene razlike. 1

Če. o pismo. 5

Nag! as ...    9

Samostavnik.10

Moška sklanja

A) k  terdim končnikom. 12

B) mehkim končnikom. 17

nska sklanja

A) končnikom a .20

B) b končnikom e (S) . 22

C) imen. na samogl., rod. na t.23

B) n n n n n e  (®).^

Srednja sklanja

A) s končnikom o .25

B) n e (š). 26

C) „ mč, rod. mene.26

D) „ e (e), rod ete (ete).27

Ostanki dvojine in raba druživnika.29

Manjiavna obrazila samostavnikov.30

Pridevnik. 31

Sklanja določnih prilogov A) na j, d, e . 31

B) na j .34

Sklanja neizvestnih prilogov. 38

Števniki določni, verstivni itd.40

Glagol

Pripone.

Deležja . ..

A) Sprega s spono. Versta I. .

II. .

III. r

IV. .

V. .

VI. .

B) Sprega brez spone . . . .

Zloženi časi in nakloni.

Prislov.

Predlog .

Veznik.

Medmet .

II. Berilo.

Troji pritel .

Hadi studanka .

Tobias Vitek ..

Zlatovl&ska .

Plivnik.

Svatebni kosile.

III. Slovarček .

55

57

58
68
69
72
74
80
82
87
89
95

100

105

107

108
110
114
120
127
139

Veči tiskarske pomote.

Stran 5 v 6. versti od zgorej stoji

Stran 18 v 9. versti od zgorej stoji

Stran 18 v 9. versti od zgorej stoji

Stran 24 v 4. versti od spodej stoji

Stran 26 v 16. versti od spodej stoji

Stran 27 v 6. versti od zgorej stoji

Stran 33 v 3. versti od zgorej stoji

Stran 38 v 2. versti od zgorej stoji

Stran 38 v 12. versti od zgorej stoji

Stran 83 v 7. versti od zgorej stoji

Stran 83 v 2. versti od spodej stoji

Stran 84 v 1. versti od spodej stoji

Stran 86 v 8. versti od zgorej stoji

soje m. sojen,
ježevec m. jezvec.
bozelec m. kozlec.
pervonte m. pervotne.
preglasuje m. preglašnje.
imena m. ime, imena,
iz zpuščen m. izpuščen,
še m. če.

nizkky m. nizky.
vedeti m. vedeti,
to-le m. to le.
ni ho ietd. m. ineho itd.
vedeti m. videti.