List 36.
Mnogoteri dobrovoljni sveti našim gospo-darjem *).
Ni pametno, da nckteri umni in veljavni možje, ki bi lahko mnogo k umnišemu kmetovanju pripomogli, se zato obotavljajo h kmetijski družbi pristopiti, ker vsak družbenik na leto nekaj malega (2 fl.) plačevati mora. Tisti pa malo ljubezni do domovine razodeva , in tudi njegova šparovnost ni ravno hvale vredna, če on zavolj majhnih potroškov občinski prid pospešiti zanemarja. Smel bi pa tudi skorej porok biti, da slehern, ki se s kmetovanjem ukvarja, če se on vsako leto pri posvetovanji kmetijske podružnice znajde in še kakošne bukve kmetijskega poduka prebira, ki mu jih podružnica rada posodi, bo za tiste krajcarje kaj obilno odškodovan, ki jih on kot ud na leto odrajtuje.
Kaj pa je poklic kmetijske družbe? Nje poklic je ljudi po deželi z umnišim kmetovanjem soznaniti, da bi si iz zemlje obilniše ali saj toliko pridelkov pridobivali, kolikor jih njih neogibijive potrebe zahtevajo, O kmetovanji z da njih časov ni zadosti, da sin tako kmetuje, kakor je kmetoval njegov oče ali pa ded, marved je treba, da je on v tej reči bolj izurjen. Sveti očak Abraham je njega dni bil bogat; naj bi pa on zdaj na svet peršel, bi mogel drugači premoženja iskati, kakor ga je takrat iskal; zakaj on je stanoval v prostorni in rodovitni zemlji, kjer je svoje cede pasel, da so se morda še le res nekaj tednov na poprejšne pašnike vernile. Zdaj pa, ko so tisti kraji z ljudmi in vasmi napolnjeni, bi se javalne s čedo tako dalo kolobariti. Tudi naši spredniki, ki so marsiktero petico v žepu imeli, če bi se skozi tamne vrata groba h kmetovanju poveroili, bi se mogli v kmetovanji marsikakošne stvari znovič učiti. Le zastran obleke bi nam bilo svetovati, da bi pri šegi naših starih ostali. Oni so si obleko iz domačih pridelkov omitljevali, ki je več let terpela in dobro varovala truplo marsiktere vremenske negode. Ako bi si pri naših spredniki h bil kakošen hlapčon sukno kupoval po 6 gold., bi bili vsi enoglasno ter-dili, daje prismojen, in če bi se bila kaka dekla v pajčolan zavijala, bi jo bile tovaršice s prismodo ker-stile. Kolikor manj bi se potratilo, in koliko bi ljudem za neogibijive potrebe dnarjev ostajalo, naj bi se oni le potrudili k pametni obleki po stari šegi iz domačih pridelkov se poverniti! Vsaki lahko spozna, če se le nekoliko okrog sebe ozre, da vse okolščine, v kterih se znajdemo dan današnji, neogibljivo tirjajo, da se umniši kmetuje; zakaj v naši deželi se je v 50 letih ljudstvo čez polovico pomnožilo, in ker ljudje razun natornih potreb si še obleke kupujejo iz pridelkov ptujih krajev, so se tudi potrebe za več^kot polovico pomnožile.
Po meri ve če g a števila ljudi bi se mogla tudi zemlja mnogo čez polovico razstegniti, da bi ljudje revšine in stisk zavarovani bili. Al to ni mogoče , ker zemlja svojo velikost stanovitno  ohranuje.
*) Iz govora, s kterim je predsednik kmetijske podružnice v Ložu, precastiti gosp. fajmošter Jož. Bevk, začel posvetovanje te podružnice 10. dan p. m.                                                    Vred.
— Povsod semtertje še marsikak lep kos neobdelane zemlje leži, iz kterega se je dosihmal malo dobivalo vžitka, in ravno v takih ledinah tiče bogati zakladi, kterih je treba na dan spraviti. Tako je, na prilikj*, pri nas, med Blokami in Metljami, zal zaklad nalepi ravnini, kjer živina poleti žejo in lakoto terpi, in kterega se dozdej še nihče ni dotaknil. Lepo število molznih krav bi se lahko iz te ravnine v hlevih preživijo, ako bi se tii na podertijo starih malopridnih presoj vpeljalo umno kmetovanje, s kterimi bi se zemlja silila, v obilni meri za ljudi in živino iz svojega naročja darovati žlahnih pridelkov, od kterih dosihmal tu ni še sledii bilo.
Zemljo toraj silno silno nadleževati, da mnogo mnogo več in boljših pridelkov rodi, kakor bi jih ona sama po sebi donašala: se pravi umno kmetovati. Tisti pa, ki marljivo pazi, da nikdar več ne potroši, kot se s pridnim in razumnim kmetovanjem pridobiva, se brez ozira, ali je njegovo posestvo majhno ali veliko, priden kmet in razumen gospodar imenuje. Tak gospodar si zraven navadnih davšin ne bo še sam sebi druzih nakladal in nepotrebnih pri hiši ne bo terpel. Umen gospodar ozir svojih travnikov in posebno svojih njiv nikdar ne bo pozabil tistega imenitnega vodila, ki veleva: da mora zemlja, kolikor se je od nje vžitka dobilo, toliko od drugod pomoči prejeti, kajti ona je molzni kravi podobna; če kdo kravo le molze, zraven pa ji slabo klajo daje ali da celo strada, ne bo le od nje malo in slabega mleka dobival, temuč bo tudi kravo zgubil.    (Konec sledi).
List 37.
Mnogoteri dobrovoljni sveti našim gospodarjem.
(Konec.)
Iz'okolice naše kmetijske podružnice vsako leto nekaj gospodarjev gre, kakor pravimo, s trebuhom za kruhom, v horvaške gojzde. Oni res nekaj zaslužijo, tudi vernivši se tiste krajcarje večidel v hišni prid obernejo. VTendar poleg težavnega in nevarnega dobička, ki'ga iščejo pozimi po ptujih gojzdih, jim po-gostoma doma dvojen veči dobiček pete odnese:
Pervič je zima naj priličniša doba za kmetijo kako orodje pripravljati, kakošno drevo saditi in drevje snažiti; z njiv kamnje odpravljati in travnike gleštati; za pomnoženje gnoja skerbeti; tudi je dobro, če ima kdo močno ilovne njive, gnoju peska pridevati; če so pa preveč pešene, je ilovca, parst in posebno cestno blato med gnoj primešavati, kaj ugodna reč. Le pri samem gnoji bi priden gospodar utegnil doma več pridobiti, kakor si marsikter na ptujein z velikim tru-dam prisluži.
Drugič: Pa še ena druga se rada pripeti, ako gospodar zapuša hišo po pol Jeta. Žena in otroci skozi dolgo zimo pogostoma nič dela nimajo. Z volno in predivom so le redko hiše kaj preskerbljene, mnogo otrok je tudi za cerkev brez potrebne obleke in obutve. Otroci mater le toliko ubogajo, kolikor se jim poljubi, in kjer nič dela nimajo, se po vasi klatijo, se zvečer zberajo v kakošne tamne hiše, kamor se rada vsa so-derga cele vasi steka, in tu se otroci nič dobrega, veliko veliko pa hudobnega v kratki dobi kaj natanko nauče. Otroci, ki jih starši ubogati in delati ne uče, in ki se le poredkoma pošiljajo h kristijanskim naukom, so zlo termasti, jih delo in služba celo nič ne veseli, jih povsod neusmiljeno dervi dolgčas, brez številne hudobije na-nje preže in jim revšina tikoma za petami sledi. Kdo zamore ceniti vso škodo od te strani? Gospodar, ki je v gojzdu več nedelj brez božje službe prezimil, in kjer se posebno dobrega duha ni navzel, domii vernivši se, tudi pri svojih otrocih ukoreninjenih napak ne bo zaterl. — Pa tudi fantom ne koristi to gojzdarenje. Oni se spomladi vernejo domii iz horvaških gojzdov, in se nekteri z dobrimi zaslužki tako bahajo, da s tem vse druge mlajši, ki še doma ostajajo, popolnoma zbegajo, da res jamejo misliti, dasohorvaški gojzdje tisti presrečni kraj, kjer se med cedi. Njih zaslužek pa zgine kot sneg v poletni vročini. Oni si omislijo drago, blišečo, pa za kmetijski stan kaj slabo obleko. Kar jim še ostane, se zdaj urno očitno, pa tudi po skrivnih nečastitljivih kotih zapravi, kjer se stare tako imenovane „prijatelske zaveze", ki so nekoliko skorej rakovnaškim porokam podobne, v lastno in občinsko škodo ponove.
Za domače opravila ti mladenči niso nikdar posebno bili izurjeni; kader se pa enkrat napraše z žaganjem gojzdnih hrastov, če niso dobro plačani in posebno pogostjeni, jih bolj mika postopati kakor delati. Oni čez pametnega kmeta, ki jim plačuje 20 kr. na dan in pa hrano daje, kakoršna delavcem gre, močno godernjajo, ker hočejo zlasti o košnji drage in
sladke pojedine imeti. Gospodinje, ki hočejo kaj veljati, takrat nakupijo cukra, iz štacun poberejo smo-kve, maslo in jajca se podraže. Marsikteremu gospodarju bi se tudi taka godila, če bi on seno prodal , bi bil pa za sladko hrano in plačilo delavcev slabo odškodovan. Kjer se pa tako godi, mora kmetijstvo na rakovo pot iti. — Pa tudi te baze delavci si nič ne opomorejo, ker imajo preveč davšin; kajti oni pogostoma celi dragi teden le za nedeljo delajo, in kader se pod jesen zopet na Horvaško napravljajo, mnogim hudo v kratice gre, da za popotnico na posodo dobe. Kako bi se ta krajna nadloga ozir kmetijstva in sploh blagostanja naše okolice, če ne popolnoma odpraviti, saj pomanjšati dala, bi pač treba bilo resnobno pomisliti! Kakor jaz mislim, bi se tukaj kmetijstvo mnogo poboljšalo, če bi se tisti, ki naravnost v beražtvo hite, in druge seboj vlečejo, od nevarne poti odvernili. Večidel fantje naše kmet. podružnice, ki na Horvaško hodijo, in tudi tu poleti služijo, vse proti zapravijo. Ali bi ne bilo pametno vse take fante pod oskerbništvo djati. Vsaki naj bi, ako ne popred, saj ko se iz Horvaškega domii verne, po 20, 30, 40 fl., po meri zaslužka, v roke oskerbništva odraj-talT da bi se tako za-nj za gotovo obrest dnar naložil. Kdor je kaj vreden, bo kaj zadovoljen; kdor je pa razvajen, bo sicer jezik brusil, pa bo vendar be-raštva zavarovan in poslednjič tudi hvaležen. Tudi za kmetijstvo bi od tod velika pomoč izvirala. Na to vižo bi se huda rana, zavolj ktere bo naša km. podružnica čedalje bolj slabela, močno pocelila. Ako je pa komu zoper to hudo bolezen kaki milši in ročniši lek znan, naj ga blagovoli iz nagiba kristijanske ljubezni brato-ljubno nasvetovati. V okrožji naše km. podružnice okoli 10.000 ljudi stanuje, pa ni dvomiti, da, če bi se umniše kmetovalo in po krajnih okolišinah gospodarilo, bi se jih še toliko preživilo in sicer v manjših stiskah memo zdanjih, zakaj:
Kjer hudi glad mori lenuha, Raste pridnemu še dost' kruha.