Konstantin Petkanov
Človek in osel
V nasi vasi je živel ubog človek z imenora Atanazij, a so ga vsi kli-cali za Tano. Ta je bil vaŠki tcietar (to se pravi, da je pasel teleta cele vasi), vstajal je zgodaj, vpi 1 po vaskih ulicah, bil s palico po vraiih, prihajala so teleia, a tam zunaj je igral ua gosli z euo samo struno. Z Ijudmi se po navacli ni rozgovarjal, na njihova vprašauja sc je samo nasmihai, kakor da se dela gluhega. Itneli so ga za tcpčka, in ne samo, da se niso jezili nanj, ampak so mu, ko je za plačilo bral žiio, na-vrgli po eno ali dve incrici.
Nekega dne zaradi zlivaliee te-Jcta niso šJa na pašo, loda Tana sc . ni vrnil v hišo, ostal je na dežju, da bi vaščani Ic ne mislili, češ ui dober teletar, ker se boji dežja. Proti vcčeru je dež ponehal in v vaško krčmo je krcnilo iiekaj ljudi. Opazili so teletarja, da stoji na trgu, oprt na palico, približali so se mu in ga nagovorili:
»Tana, zmočil si se kakor miš! Zakaj ne greš domov?«
Tana   se  je  nasmehnil,   dvigmil   brado  s   palice  in  odgovoril,  toda   ne vprašalcem. ampak sainemu sebi.
sDanes bodo teleta lačna. Brrr, ta dež!«
»Tana. zakaj si ne obdelaš kake njivice? Zakaj  paseš teleta?«
Teletar jc nagnil glavo in zacikal z jezikom:
»Tc...  tc... Ni   bolj  trniastc  živali  od  osla.   Jaz  ga  gonim  sem,  a  on siJi  tja. Nekega dne me je rainilo poirpljenje in sem mu odrezal  uŠesa.«
322
r>O katerem oslu govoriši*«
Tana ni odgovoril, obrnil je glavo proc, si del palico na ramo i.n se oddaljil.
V krcmi je ueki kmet zacel razgovor o teletarju. Nasmejali sp se njegovim neumnira besedam in ga začeli klicati, naj pride k njim z goslimi. Da se opraviČi, jim je Tana odgovoril, češ da se ne razume na kinečko delo. Toda vaščani mu niso dali miru. poslali so dva moža, ki sta ga privedla s silo. Tana je obstal ob stcni, se uprl z mokrim hrbtoin ua rob okna in se nasmehnil. Najbogatejši od navzočih mu je zapovedal:
»Tana, zaigraj nam nekoliko na gosli!«
Teletar se je zmedcl. sramežljivo sklonil glavo in rekel:
>Ne znam igrati.«
rKako da ne zuaš igrati? Zakaj pa torej breneiš kakor tmiha za teleti? Zaigraj nam, jaz imam garjevega osla, ki ti ga podarim.«
»Katerega? Onega s kraikim repom?«
-In z dolgimi ušesi.«
Tana se je zasmejal, uglasil glasbilce iu zabrenkal. Ni igral kakc pesmi, le z lokom je vlekel po struni, ki jo je stiskal s cclo pcstjo. Igranje je vzbudilo smeh, a ou ni prenehal. Zahtevali so od iijega, naj zaigra za ples. toda 011 je sklonil glavo, se nekoliko začudil in nadaljeval s svojevrstno godbo. Dva izmed njih sta hotela zaplesati. ustopila sta se in tako obstala. Od smeha nista mogla  dvigniti rok in se  zavrteti.
Naslednji dan je Tana dobil osla in skupaj z njim odŠel za teleti. Zdaj mu je bila cclina skrb, da nahrani to živo muko. Pozabil je na teleta in i»a gosli. Trgal je jecmenovo klasje, ga podajal  oslu in mu govoril:
?Kaj, še hočeš jecmena? Toda — če naju opazi poljski Čuvaj? Ta njiva je tuja, tepena bt bila. Povej mi, ali si jih žc velikokrat dobil? Seve. da si jih dobil. Tudi mene so žc poštcno tepli. Ali veš, kdo me je tepel? In da iudi veš. ničesar mu ne moreš storiti. Tudi jaz mu ničesar ne morem nare-diti... Čakaj, hej! Kam pa greš? Zakaj napenjas usesa kakor zajcc? Ovsa hočeš? Veš. kaj hočeš — osel si, toda prav dobro razumeš človeka.«
Čez nekaj dni je Tana prepustil teleta dečku, ki mu je pomagal pasti, on pa je z oslom odŠel na njivo. Sklenil je. da jc najbolje, ako prcorje edino njivo in jo poscje, da bo imel, kakor ostali ljuclje, tudi on svojc Žlto. Uredi drevo. ovije oslu okoli vratu nekc cunje in ga vpreže. Toda osel je prešibek. ne more potegniti. Tana inu je pomagal. a kdo naj potem drži za drevo? Dolgo gleda, a si ničesar ne izmisli. Mimo njive je prišel kmct iu ga nagovoril:
:>Taua, kaj pa gledaŠ? Ali bi se morcla rad vpregcl skupaj z oslom?«
3>Bi se, a kdo mi bo držat drcvo?«
>Ali bi lahko -viekel kakor osel?«
>Zakaj bi ne mogcl vleci tako?«
:>Tana. ti uimaš pameti. Hočeš, da bi ljudje tudi tcbc imeli za osla.«
>Jaz hočem izorati to njivo. Potem naj me imajo ljudje, za kar me hočcjo.s
^Ti si Čuden človek! Zdaj razumem, da nekaj ni v redu v tvoji glavi.*
3>Toda kdo naj mi preorjc njivo? Dancs iinam osla — torej orjem z oslora. Ako bom jutri imel vola — bom oral z volom. Človek, kakor jaz, se inora tudi sam upreČi, da kaj doaeže. Daj, primi, primi za dre^o, da ne-koliko poorjem!«
323
Kmet je nehal gledati Tano s posmehom, pristopil je, prijel za drevo in ga zasadil v zemljo. Osel je nategoil vrat, se ves skrivil in se prestopil.
Tana je povesil glavo, napel vse moČi, obraz mu je zardel in z veliko težavo izoral prvo brazdo. Sedei je, da se odpočije, pogledal črno brazdo in vzdihnil.
»Nekoliko je Tegasta, toda je globoka, dovolj me je izmučila. Ako je človek sam, ni za nič, niti ene brazde ne more narediti. Za vsako delo je treba dveh, in če ni drugega, je dober tudi osehi
»Tana, ti pozabljaš, da smo trijc«
»Ako so trije, je delo še lažje in boljše.«
Tana se zopet vpreže z oslom. Ves dan so orali brez poČitka. Ko se je teletar vracal domov, je bil vesel in sreČen. Potegnil je iz bisage gosli in zaigral. Zdelo se rau je, kakor da so se na drevesih ob poti oglasile grlice in tiho, sanjavo grulijo.                                                 Prevedel France Bevk.