gt. 23. V Gorici, duo 23. marca 1901. Letnik III. .-------------—-------------------------------------------—— l/.haja vsak torck in sohoto v Icdiiu ol) II. uri pivil|ii>Mlie za iiicsto Ut ol) ii. uri popolilne xa dcžolo. Slano po pošti pivjcman :ili v Gorici nil dom pošiljan wlolotno S K., pollofno i K. in cVhtli'lno 2 K. 1'roiiaja si' v (Jorici v tohakanwili Schwarz v Šolskih ulic;ili in ¦' •' '- lorsilz V Nunskili wlii-ali po 8 vin. (Zjutraiijc i/danjo.) Treduifitvo in uprnvništvo si- nahajata v «Narodni I is karn i», ulna Vcltiirini li. št. i). llopisc jr nasloviti na urcilnišlvo, ojjlase in naroenino pa na iipravništvo «(iorici1». Ojrlasi so raeunijo po potit- vrslali in siccr ako so tiskajo 1-krat po \2 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako si* vočkiaf tiskajo, račii- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušic). Čehi in Nemci. V našern državnem zboru so skoro no vrši razprava, v kaloro hi no bilo uplelenih lako oil slrani govornika in njegovih somisljenikov, kakor i od slrani nas|)i'olnikov raznih opomb, ki so nana- sajo na splošni polilicni položaj v Av- striji. lz tega jo tudi spoznati, kako na- sisiena jo atmosfera v naši poslanski zboi'nici z novarno eleklriko političnih nasprotslev. Ta nasprolslva so sovoda med Slovani in njiliovinii sovražniki, a v prvi vrsti mej Cehi in Nemci, mcj katerimi so stalno vrse ojslri govorniški dvoboji. Jedon tak eeško-nemski dvoboj se je visil o priliki razprave o zakonu o novineih in o predlogi glede zvisanja davšsiin na žganjarine, mej eeškiin po- slanccm dr. K r a m a r e m in nemškim nacijonalccin Schiickerjoin. Mladočeški poslanoc dr. Kramar je narnreč v svojem govoru o zakonu o novincih nastopil proli jedni najpoglavitni- ših nemških zahtev, nainreč proti držav- nopravnemu utelešenju trozvoze Lor je povdarjal zgodovinsko nalogo češkega naroda, ki ne izvršuje le svojo narodne dolžnosli, marvee čuva tudi nad evrop- skini ivvnoležjem, — kajli kaj bi bila danes habsburška monarhija broz če- škega naroda? Dr. Kramafu je odgovarjai neinški poslanoc Scbücker v svojem go- voru o davščini na žganjarine. Schücker se je povzpel do razžaljive trdilve, da je dr. Kramareva izjava o pomenu češkega naroda za evropsko ravnovesje prazna s a n j a tor da so N o m c i, zlasti Nemci na Češkem poklicani branili neiii- sko kulluro pred s I o v a n s k o n e- v i li t o. V svoji gerinanski presernosli je dojal Schücker: „Kakor obmejnu slraža moramo stati za nemAko posest in radi toga tudi na straži z;t oliranitev evrop- skoga mini". GJovoril je strasl.no za ob- stoj trozveze in izražal željo, da so Nein- eija čedalje bolj zjedini in ukrepi, kor v tern zamore Avstrija le pridobiti ter se povzpeti do močne velevlasLi. V leb svojib izjavah je nemški na- rodni napreilnjak kazal že ves panger- manski program. Ali kako neodkritosrčne so njegove besede glode Avstrije, katera naj bi posl.ala se le ob tesnom združe- nju z Neinčijo „močna velevlast'', lo je izdal njegov polil.ic-ni somisljonik llan- nicli, ki je pretrgal dr. Kramara z npra- šanjem, da li so počulita slabo liavarska in Saksonska, odkar sta zdnižcini z Nem- čijo ? No. dr. Kramaf je ps>vodal odkrito, kar j l'raneozki publicisli, saj nam \sii I to neprikrito pripovedujejo v hesedi in pismu mozje, ki sede v avstrijski p o s I a n s k i z b o r n i <• i in kateri ra- zun katoliškega centruina voč ali manj glasno priznavajo svoje pripailnišivo k temu vsonomškemu političnemu ovange- liju. In lo so irncma Stein, Wolf, Schö- nerer, Kisenkolb, llormanii-WHIenhos in drugi. Ali kako velik propad je mej p »li- tiko njihovih nazorov in izvajanji po- slanca dr. Kramara. o lern govori dejstvo da to, kar je govoril Čeh Kramar, cuti v o s č e 3 k i narod, a to, kar je povedal Schücker, je le pojav stranke, ki propa- gira vsenemštvo in kar je zlasti neinsko- nacijonalni poslanoc Stein že opotovano potrdil z besedami: „Da, to hočeino!" rTa vologermanska klika hoče, da se Av- slrijo zdrnzi z Nemčijo in s(» jo poniža do vrednosti N(Miičiji podr(»jeiie Bavarsko in Saksonsko. Ali kor Avstrija ni izključno nemska dežela, kakor sta to Bavarska in Saksonska, marveč jo po dveh tretjinah svojega prebivalstva s I o v a n s k a. je program pangermanov, ki zahtevajo za Avstrijo to, kar se je zgodilo z liavarsko in Snksonsko, ne lo skrajno krivičen, kor meri na to, da unici politično samosLoj- nost. avstrijskih Slovanov, inarveč je ludi pravcati nezmisol, proti katoremu se mo- rajo v prvi vrsli boriti Čehi. Kajti Čehi, živeči v neposrodni bli- žini z Nemcijo, so po naravi poklicani, da branijo pvod krivičnimi aspiracijami Nomcije ne le našo monarhijo, marveč da ob jednem varujejo evropsko ravno- vesje, katero j<^ v novarnosti prod temi nemškimi aspiracijami sein od zmage Pru- sov pri Sedanu in od hegemoniJG Bismar- ckov(i. „V izvrševanju te vzvišene na- loge" tako pi.so list „Süden1' v svoji zadnji šlevilki „so Čehi na prvem mestu med Slovani monarhij«!; a z opravičonim ponosom smemo povdarjati, da tudi mali slovonski narod v torn poglodu častno vrsi svojo dolžnost. Kajti, da nemštvo ni še dalje prodiralo proti llrvatski in Vzhodu ler da še ni zavladalo na bre- govih jadranskoga morja, to j(* zasluga Slovencev. na kaloriJi iiiočn(Mii (nlporu so s(! raz!»i!i valovi lHMji.škega viharja. J)a pa (;<»lii in Slovenci zamorejo nada- Ijcvali v ivrsovarijn to svoje patrijotične dolžnosli, je lreba podpirati tudi njihove težnje. Ne Čehi in ne Slovenci bi ne bili v principii proli zvezi Avstrijo z Nemcijo, ako bi so tako zvozo ne hotolo zlorabljati za izvršitev pangormanskega lH-ograma v Avstriji. Ali ravno zaradi te nakane lreba Avstrijo odtrgati od Nem- oijo in za to je neizogibno potrebna pre- ureditev nase notranjo poütike. Na Severn kakor na Jugu monar- hije Iroba je ustanoviti n e pro in ag- 1 j i v i h t r d n j a v p r o t i N e m č i j i; treba je konocno zadostili opravičenim narodnim in državnopravnim zahtevam Slovencev in Hrvatov. Ta dva naroda spajata svojo usodo z usodo monarhije in bila je vodno najvecja politična po- groška, da so jo la dva naroda sililo, da naj locujeta svojo usodo od usodo mo- narhije. Ako pa se njiliovima zahtevama nstreže, ne bode s tiun zadoščono le pravici, marveč zagolovi se tudi obsta- nek in volikost monarhije in s torn tudi mir v Eropi'*. Vidi so lorej, da so Čehi najinero- dajnisi laktor za obrarnbo naše monar- hije in da jo boj, koterega oni tako ne- usLraseno bijejo proti usiljivim nakanam vsenemških politikov, najvažnejše dojanje v .sedanji zgodovini naše monarhije. Ta polilicni dvoboj Čehov z Nemci se mora izvojevati v slavo slovanskoga imena, radi toga moramo z vsemi svo- jimi niočmi pripomoči do srečnoga izida temu boju tudi mi Slovenci. Kajli od obstanka bratov Čehov odvisen je tudi naš narodni obstanek. D o p i s i. Mali Dol pri Koiniiu. V štev. 22. „Soče" od 21. lehr. letošnjega lela se je nekdo zagnal v poštenega moža ter mu zanicljivo nadel ime nek(» živali. Dopisnik pravi, da jo ta inož po- nujal srebrne krone pri prvotnih držav- nozborskib volilvah. A to je tako d(;bela laž, kakor jo debel dopisnik. Oni mož je na Malern Dolu na pravem mesti pove- dal, da kdor hoče volit za „Slogo;i, moi-a volili bi-cz plač(! in pijace. Povodal nam je tudi, kaj je „Sloga" in kaj je „slranka Tuino-' in katera so „di»la", ki jib vrsi ta stranka mod narodom. Poseboj je še ludi omonil enolelnega „naprednega" delova- nja pri stara^instvu v Komnu. / nj ego vim govorom smo bili jako zadovoljni ter smo mu obljubili, da bo- demo volili na „Slogiir' program, pa ne samo zdaj, marvec tudi pri vsih bodočih volitvah. Zato so tudi dan pred volitvami napredni kalini zaman zvonili v Malem Dolu, ker smo jim hrbct obrnili, kajti vzi razun dveh vinskih bratcov, smo vo- lili za „Slogo". Pa dopisnik pravi, da nam napadeni rnož ni dal „za kosilo". Tu se pa že zelo moti. Za kosilo, kakor to misli „napredni" dopisnik, nam pač ni dal, toda preskrbel nam je drugo ko- silo. Ali ne ve dopisnik, da se je po pri- L1STEK Iz teme na svetlo. Slovaški: iM. Kukucin (lU'iioui1). 11. (Dalje.) Prevžitek pri ljubljeni ženi — to bi bilo voč, nego Sardanapalovi zakladi. Ali provžitek pri mladi, lepi vražjici .se je spremenil v sam strup. S takim stru- pom je Bara uprav knnila od te ure svojega slaroga moža. Beraška palica se mu je zdola kraljevsko žezlo. Že davno bi se ga bil oprijel, ali ni se mogol otresti jarma, ki si ga je bil naložil na vraL. Jedina rešitev se mu je zdela smrt, njegove želje so se obračale le k njej, kakor želje vsakega izgubljenega življe- nja, ki ga je poleg lega še starost osla- bila. — Kolikokrat se je pogrezoval v davne spomine! To je bilo jedino, kar mu je bilo še ostalo, in v tern so jo njegov a duša nokako pomirila. III. Pod undo se oglase stopinje. Andrej se vzbudi iz svojih sanjarij... Ko bi bila to ona in bi ga dobila nekoliko bolj srecnega? Ni se upal dvigniti glave. „Zakaj pa sedis tako? Ali si morda bolan?" Hü jo glas njegove sestre Julije. „Nisi mi ni, le pocivam". „Od cesa pa počivaš? Ali si kaj dolal?" Andrej pokaže vejo, položeno na čok, ki !^e ni bila presekana. „I, ona ti je pustila delati! Ne boji se, da jo bo Bog pokaznil? Dovolila li je sokati: ali pa imaš toliko moči V" „Boke so že težke; slab sem kot miiha, ali . .." „Ali... ali... In Use so mučišzanjo! Ali pa ima Boga v srcu, ta negodnicaV No takni se sekire, ker... ker... A kje pa je ta berdija?*)" „Šla je k senu". „Kaj k senu — po rosi! Še je rosa, pa je že žla? Kaj pa neki išče tarn! Ali ni rnogla toga sama posekati — tako mlao- rovali razni odseki. Posebnega pomena so sedaj razprave in pogajanja v želez- niškem odseku in v odseku za državno žganjarino. Kakor znano, je že lani vlada pi'edlozila d(^ž(duiin zbororn nacrl za- kona, po katerem naj bi se dežele od- povedale samostojni deželni naklaiJi na žgane opojne pijače; država pa bi zvi- šala svojo dosedanjo žganjarino za 20 b od vsakega litra Äpirila. Ta znesek po- višane državne žganjarine, ki ga vlada proračuna na 19,200.000 kron, bi se po- razdelil m(Kl posamezne dežele po raz- merju konsuma, da si zboljšajo svoje deželne finance. Tako bi Ceska dobila od proračunjenih 19,200.000 K H,79;J.74i) K; Galicija 5,710.901 K itd. One dežele torej, ki doslej niso pobirale deželne na- klade ali j)a v jako nizki meri, bi imele jio tern zakonu velik dobicek. Nasprotno pa bi se Kranjska, Stajerska in Koroška morale odpovedati vsakemu dobičku, torej tudi zboljSevanju svojih deželnib linanc, ker so že doslej pobirale vižjo deželno naklado, nego jo doloca naine- ravani državni zakou. Vlada pa naglaša v svojem utemeljevanju, da imenovane tri dežele ne smejo iineti zgube za svoje linance, in predlaga, naj se jim od skup- nega dohodka dovoli vsako leto, loi'ej do konca 1. 1909, toliko odškodnijie, da se pokrije primanjkljej. Tako je kranjska dežela leta 1899 imela od deželne naklade na žganju či- sUiga dohodka 808.801 K. Po razmerju konsuma pa bi Kranjska dobila od zvi- žane državne žganjarine v skupnem znesku 19,200.000 K le 323.543 K; osla- lib 545.318 K pa naj bi se deželi izpla- čalo iz skupne državne žganjarine. Ko- roška ima na leto od žganja dohodka 580.000 krou; po konsumu l)i v smislu novega zakona dobivala 513.872 K, torej bi jej država doplačala na leto 00.218 K. Štajerska iina od deželne naklade na žganje 900.000 K dohodka. Po razmerju konsuma bi imela pravico le do 059.097 K, ostalih 240.901 K bi jej doplačevala država. — V odseku so nekateri go- vorniki naglašali, da dobijo Kranjska in Stajerska nekako darilo od države na troške drugih dežel. Toda to ni istina. H(;s je sicer, da bi bili n. pr. na Kranj- skem, ako obvelja vladni načrt, sploh davki od žganja nižji za 40 h od litra špirita. Toda kdo bi iinel od tega dobi- Oek? Prebivalstvo v obče ne, ampak l)reku|)ci. To je naglai^al sam finančni j min ist er. In če je žganje ceneje, skoraj gotovo bi se se pomnožilo žganjepitje. Torej bi prebivalstvo v obče v gospo- darskem oziru ne bilo na boljšem, v mo- ralnem oziru pa še na slabšem. Ako pa presojamo to vj)rašanje s staližča dež(ilne blagajno, ima dežela Kranjska gotovo zgubo. In s lega stalisea moramo z ozirom na žalostne finance in veil no večje zapreke naše dežele molriti to vprašanje. Vladni načrt jemlje za podlago raz- delitve visjega drzavnega dohodka na posamezne dežele za Kranjsko Oisli do- hod<;k iz 1. 1899, ki je znasal 808.801 K. In ta čisli dohodek naj bi veljal za vsako dobo. torej od 1. septembra 1901 do konca 1909. Že po tern racuuu zgubi Kranjska na lelo 13.312 K, ker je lani 1^1900) eisti donc^sek od žganja znasal 882.17! kron. To pa velja, ako se kon- snin no pomnoži. Žal, da se zganjepitje vodno le siri. Torej bode država dobivala večje do- hodke in de/elam dajala visjt1 pod pore, le Kranjska, Stajerska in Koroška bi po zakonu ne dobivale vecje odskodnine za samoslojno deželno naklado. Ako bi n. ]>r. zvisana državna žganjarina znašala 300.000 K. skupaj lorej 10,200.000 kron, bi bila Kranjska na slabsem v enem letu za 13.573, ali do konca 1. 1909 za 113.108 kron. Ako narasle zvisana drž. žganja- rina na 20 milijonov kron, kar je go- lovo. bi bila Kranjska na la prebivalstvo in težka niora za diižele, katerim od lola do llea narašeajo Iroski za nori.^nioe in bolnice. Vojna v južni Afriki. Iz južne Afrike pribaja zopet zelo zauimivih poročil. 0 mirovnib po^ajanjih burskega vi-bovtn^a povaj in potem je joj. K sklepu se poroča, da kuga med angležkimi vojaki zelo napreduje. — An- glo-Žka vlada je najela nov kredil 150 milijonov gld. za vojno v Al'riki. Domače in razne novice. Tiskovna pomota. — V današnji šl.evilki nadaljujemo podlistek „Iz teme na svetlo". V predzadnji številki je po pomoti stalo mesto „dalje", —• „konec", kar s tern popravljamo. Iinenovanjc. — Deželnosodnemu svetovalcLi, g. Ivanu 0 k r e t i č u, ki je prideljen generalni prokuratori na ])u- naju, j(; podeljen naslov višesodnega sv(M.nika. G. Anton Carli je imenovan c. kr. sodnim praktikantom pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici. Sodni kancelisl. v Kon ,u g. Karol B u n c, je imenovan sodnim kancliskim olioijalom istotam. Smrinn. Uos.-i. Due 21. I. in. }o. urnrla po kratki, a mučni bolezni, pre- vidi'iia s sv. zakramenti za umirajoce, blagagospa in mati obče spoStovane in čislane dru/ine Posega. Blaga pokojnica biia je kotnaj 45 let slara. Pogreb je danes ob 2. uri pop. N. v in. p.! Zji „Solski Dour' ja pr(\jel de- narničar: G. Komjanec, trgovec v Pevmi \ K ; g. Oskar Gabrsčtik, drž. in dež. poslanec kot donesek za 1. čelrthUje |)re|)otrebnemu drustvu „Šolski Dour' 30 K. Naše upravnisl.vo je prejelo : Vvv.č. g. dr. And. Pavlica 14 K;namesto venca na krsto ranjkemu g. Deklevi daruje rodbina Promrou 10 K in g. Ivan Kavčič, liišni poseslnik v Gorici 10 K; namosto veuca o lužni priliki prerain; izgube prijalelja domačina lvana Dekleve — Franjo 25 K; naiiKJsto venca na krsto svojega prijatelja lvana Dekleve, g. Kranee Hmelak 10 K ; č. g. Vuga Janez, vikar t Kozani H) K (in ravno toliko za. ,.AlojzijeviSče"'). Srčna hvala ! Pogreb S'osp. Svana Drklcvo na praznik sv. Jozel'a se je vrsil ob izvan- redni udeležbi občinslva iz vseh slojev nuistnega preliivalstva in doslih njegovih prijal.eljev z o .,Sueguljčici" lo-lo : „Krasna spevoigra „Sneguljčica*' ]e gotovo že sama na sebi najiepšs vabilo...', a jo je danes teden v isti „Soči1' iine- noval „oguljeno nemško pravljico", njega — pravimo — ni bilo, in prav je, da ga ni bilo in za naso narodno cast in sreco bi bilo najbolje, da l)i ga splob ne bilo med nanii. Prišlopaje našedobroobčiu- stvo, prišla je naša nadobudna niladina, dosli so naši zreli mozje, dosle naše eastile dame, došli so vsi veselega srca in dobre volje, nili zmenivši se za ,.So- čino" bevskanje, prisli so ponosnib obrazov, zavedajoč se, da podpirajo sveto narodno stvar, prišli so pa Ludi zveda- vib obrazov, željni, naslajati se z divno- krasnimi, slikovitimi skupinaini živih po- dob in z ubranini petjeiii čitaluičnih pevk. Srce se nii je lopilo veselja, ko seni iz varnega kotička opazoval le Irwine prihajajočoga ljudstva, ko sem gledal, kako se je vse gnetJo okoli inize gospe denarničarice, kako je nekatera žuljava roka polagala svojo ležko prihranjeno svillo kronico na oltar doinovine, kako je doličnik s puuusoin pogledal okoli sehe, kakor bi hotel reei: „Glejte me! Dam, kar morem. in dam rad, ker vem, da podpiram dični naš „Šolski Dom", lo jodino zavetišče nušim otro- eičem, da oslanejo zvesti svoji narodno- sli in udani svoji veri". In zdelo se mi je, kakor bi bile te besede izgovorjene v svarilen klie oni — livala Bogu — drobni peščici od poliLiene strasLi zaslep- Jjenih sLrankarjev, kaleri bi ne imcli nie zoper to, ako bi ludi „Šolski Dom" propadel, da bi le inicli oni od tega kak |iolitičI<4t»(Ia.l<> namerava na s pi o š n o ž e I j o |ionovil.i „SneguljTu'eo" in sieer na b e 1 o n eravdnik priti na dober glas pri vodsl.vu narodno- napredne slranke, moral bi tožiti l.ist<»ga, ki je bil udarjen, ne tislega, ki je udaril, moral bi na vse shode (Jr. Tnme hodili ali sarn ali pa pošiljati berice, ki bi krolili klerikalno barulo, ker so ua- rodno-napredni shodi silno koristni iiaši deželi iLd. Državni pravdnik je poslušal in se cudil modrosti vodstva narodno- napredne stranke. — Ant. Šuligoj bo }»a trpel škodo. katero so mu napravili na- rodno-nai)redni zdražbarji. Poniilovanje! Naš dopisnik iz Gorenjt^ga polja pravi, da j(i narodno-napredna sl.ranka bot.ela oj)rostiti Antona Suligoja po $ 0, katerega pa sodnija ne pozna. Kri/cva pota „PrinioiTu" — Iz Svet(!ga 11:1111 pišejo: Za puslne dni j(! iK'kdo prinesel k nam en ko.š „Pri- morcev". Kdor je bil pridnih rok, vsak ga je dobil, Lako, da ga v Svetem vidiS za vsakim plotom, Jia vsakem smetišču in še celo po cesti se ga je videlo le- zati. Enega so d(,ilavci cclo dobili, ko je v hudi zimi ležal v puščavi med Vipavo in Krasom. Ali temu revčku se je prav bridka godila. Najprej so ga namlatili, da je bil revež v(3s rnršav in bi bila go- tovo vsa tla krvava od njega, da so nje- gove laži jiisane s krvjo. Potem so mu brali levite: „Ti zgaga prismojena, bos Li zapeljeval mladino? Ti, ki živiš in tvoj oče in tvoja mati od dmhovšeine, boš že videl, kaka ti bode predla, kadar zadnjega duhovnika na Gorisk(Mii pokop- Ijejo, — takrat bode tudi tebi in tvojemu očetu in tvoji materi zmanjkalo sapt;. Kajli zdaj zrele dubovne in to vas redi, ko pa požrete vse, potem je konec tebi, tvojemu očetu in tvoji materi". Potepuh se je zvijal in izgovarjal, da je bil pri svojih pristasih v Komnu, pa da so ga poslali br(;z hrane v puščavo. „No, lep pust si ueakal!-' so ga pomilovali de- lavei, ga zvezali, potem pa ga poslali Ija, kamor — tice. Tako usodo je doživel na kraških tleb, zdaj pa čujmo, kaj ga je doletelo v nasprotnem kraju. v nasih „svetlih Hrdih". Od ondi nam pi^ejo: G. učitelju v Kožbani prihaja precej velike kupe „Pri- norcev' in ta jib tudi na vso mo'j Jjud- sLvu usiljuje. Nagovarja jib, naj ga le zapišejo, da jim bode brezplačno pri- hajal itd. Gelo mešetarje ima, da mu ^omagajo ta ,,li'st" usiljevati. Ljudstvo pa pravi, zakaj ga no pon.ija Kamuščiču v Kožbani, da bi kloba e in niarkandele vanj zavijalV G. Kamušcc pa pravi: „Nočein, da še tnoje blago dobode dub po l(!m papirjn". Dvh mladeniea sta si ga menda naročila, - a kam hočeta ž njim V Kostanj(!včev sin v Golobrdu ga tudi precej velike zavitke prejema. No, on že najde porabo zanj. Kajti v mlinu mu čez noč kak „žakelj-' lahko miši prejedö, pa lahko potem masi liiknje s papirjem. A «am šnient vedi, od kod ,,Prinorč(!vi-' I'abrikanlje toliko denarja dobijo, da ga morejo tako trositi na (Uisto; ali jim ga morda c('lo daje — jud V Kno dohro stran pa ima stvar v(;n- derle: Popotnik, ko slopi na prirnorska Ha in vidi In vse nastlano s „I'rimor- c(Mir', vsaj že na t(!in spozna, da je na Primorskem, če bi drugace ne znal. Lctosiijc: vrc.iiK». — Najstarejši ljudje že ne pomnijo lak(; zime, kakor je bila letošnja. L'rej je vladal skoro en celi mesec bud mraz, a do pr(^dvčeraj lil j(i ncpretrgoma div-. Dasi smo ze skoro na koncu inarca, v časii, ko je druga leta že vse pridno poganjalo in cvelelo in je kmetovalec zainogcil že opravljati pomladanska dela na ])(dju, v vrtu in vinogradu, je letos se vse inrtvo in golo, kakor bi bili še lam v novembru. To pa ni dohro za nasega kmetovalca, k(M" mu zaoslaja delo in s Lein tudi zgoduji pri- doU'k, kakorsnega prideluje za zgoduji trg. — Pa tudi po drugih krajili je le- Lo.šnje vreme krivo miiogih rmprilik. Po vsej zgornji llaliji n. pr. so vsled dezja rek(! silno narasle in narri skbfpanju trgovinske pogodbe z llalijo. Prvo zlo — petijot — pa mo- ramo zatreti sami kmetovalci — pride- lovalci pristnega vina. Potrebno postavo imamo, ki dolocuje kazen za prodajanje pel.ijola za prisl.no vino. Da se bode iz- vrševala postava, morajo skrlxMi občine same lako, da n'adzoruj(ijo krčme in kmele —- poseslniki, ki napravljajo p(?- tijot. Brezobzirno naj se napove boj neposteni kupeiji s p(!tijoLom za pristno vino, drugače pojdejo naši vinorejci pod zlo. I tonila j(> v Vipavi 28-letna ne- kolikr» slaboumna. Karolina Štokelj iz Vel. Žabelj v nedeljo 17. t. in. Našli so jo drugi dan. V. kr. Ivjiictijskcinu «lrustvu v (Jorici pristopi župan ija Sv. Križ na Vipavskem s tremi davenimi obcinami. Iz Komna nam poročajo: Semenj sv. Jožefa se je letos pri nas obnesel prav dobro. Zadnja leta prignalo se je na ta semenj malo ali celo nič živine. Letos pa je bilo to drugace. Videli smo namreč na seninju izvanredno število goveje živine in vse polno kupcev, med njimi Ludi mnogo Lahov. llzrok temu po- javu so pač ustavljeni mesečni seniuji v Sežani. Narodno- napredno s(Mne poganja eim več lepega sadu. Tako bodo občutili ludi nekaleri zajje'jani Preserci posledice narodno-naprednih naukov. Ljudje bozji, bodite vendar pametni ter ne hodite na limaniee brezvestnim hujskačem, ako si bočele ohraniti niiriio vest in dobro ime. — Listnica umliiišiva Gg. dopisni- kom: Pride vse prihodrijič! Nrirodiio gospodarstvo. Jc-li plačevati nauu'st^k «d lovsko^i prav a? G. kr. prisfojbinski urad v Trstuje razposlal županstvom poziv, da morajo /raven drugih napovedi o premakljivem in nepremakljivem premozenju svojib obcin predložiti tudi napoved o dohod- kib, ki jih dobivajo od lovskega prava, in to v svrbo odmerjenja pristojbinskega nameslka ali ekvivalenta za desetletje 1901 —1910. Ta zahteva se nam zdi čisto neutemeljena v obstoječih zakonih. L o v s ko p r a v o je po jasnent dolo- čilu § 4. lovsk(iga zakona r/ due 15. lebruvarja 1890 sL. 26 dež. zak. /d ru- ž e n o z z e m I j i š k o lastn ino in pripada torej dotične m u z e m- I j i š k e in u posestnik u. Samo te'daj, kadar poseduje obcina, katera ima svoj lastni btatut, najinanj 115 ha združenega zemljišča, ima pra- vico do laslnega lova na zemljiščih, spa- dajočih k svojemu imeriju. A na Go- riskein ima edino tnesto Gorica svoj štatut; nobena druga občina torej ne irior« imeti prav ice do lastnega lova. K(;s je sieer, da se po § 23. zgoraj navedenega zakona zakupnina za občin- ski lov steka v občinsko blagajno. Toda obcinsko zastopstvo ima v žtirih tednih po vsakokralnem plačilu lelne zakupnine [>() krajnem običa.ju razglasiti, da posa- mezni posestniki lahko polegnejo v roku, katerega je doloeili, one deleže zakup- nine, ki jim gredö po velikosti njih z(Mi)lji.šk(!ga [losestva vštetega v občinsko lovisče, k(u- sicer bi zapadli v korist obciuske blagajne. Po tern takem ima vsak zernljiski posestnik pravico zabte- vati, da se mu i/plača njegov delež lovske zakupnine. Ce tega ne stori, je znamenj«!, da se prostovoljno odpoveduji^ I emu doliodku, in v tern slučaju zalaga lovska zakupnina euako svoto občinskili potrebi5čin, katere bi trebalo drugače založili s primeino doklado. Dosledno odstopa zemljiški posestnik svoj onuMijeni delez z namenom, da se mu na drugi strani zmanjšajo, ali vsaj ne vekšajo doklade. Lov torej ni občinin, arnpak pripada poseslnikom in vsled tega bi se no smelo nalagati občinain plačilo na- mestka od dotičnega dohodka. S tern naisini mnenjem se sicer ne zlaga razsodba c. kr. upravnega sodii^ča z (ino 16. inaja 1883 St. 1112. V njenih razlogih je rečeno, da lovski zakon iz leta 1849 odka/uje lovsko pravo obei- n a m k o t t a k i in. 0 no pravo pripada torej inventarski občinski imovini, glede katere je pri odmerjanju ekvivaletnega davka razlocevati samo to, ali je sma- trati to pravo kot obstojni del premak- Ijive ali nepremakljiv(M)bčinske imovine. Toda, od kar je za našo deželo obveljal lovski zakon iz leta 1896, so se lozadevne razmere bistveno spremenile ; kajti dočim je poprejšnji obeni zakon lovsko pravo izrecno odkazaval o b č i- n a m. doloeuje sedanji zakon jasno, da lovsko pravo pripada z e in 1 j i š k e m u p o s e s t n i k u. Posestniki pa se ne morejo obvezati, da bi od svojih dohod- kov pbi(revali ekvivalentni davek. Vprašanje, je-li plačevati namestek od lovskega prava ali ne, je vsekakor vredno, da mu z ozirom na naš lovski zakon zadobimo na pristojnem mestu konečno resitev. Poizvedeli smo, da je šempelersko iu da so tudi druga župan- slva podala svoje ugovore proti pozivu pristojbinskega urada in da nameravajo stvar gnati do zadnje stopinje. E. KI. Zahvala. Da je od goriške ženske podružnice sv. C. in M. dne 17. t. m. prirejena vpri- zoritev „Snegulj(v:ice" tako krasno uspela na popolno zadovoljnost vseh udelezen- eev, bil je sad jako mnogostranskega ra- dovoljnega in unetega, deloina jako na- pornega in vstrajnega sodelovanja, ka- kor^no more le izvirati iz velike unerne za dobro stvar in veselja do umetno:,U. Naj bodo na tem mestu najiskreneje za- hvaljeni vsi, ki so pripomogli do lepega umetnega in gmotnega uspeha; nainie g. J. M e r c i n a kot neumorni povovodja in zbor čitalniških pevk, med njimi v prvi vrsti solistinji g.öni Klein. H r o v a- t i n in Ida K a v č i č, ki sta se tako skrbno pripravili za izvržitev svojih te- žavnih vlog; g.čna B a g n a 1 a s t a, ki je slvari posvetila svojo strokovnjaško po- moč ne le glede svojih sodelujocih učenk, ampak glede vse prireditve v mimienem oziru; g. E. Klavžarju, ki je pomagal pri skušnjah s svojim svetom ter pri predstavi z deklamacijo tolmačil poslu- šalcem vsebino igre; g. A. Ferrantu, ki je iz prijaznosti nadorneščal obolelega običajnega spreinljevalca na klavirju; g. A. Makucu, ki je kot spreten in bi- stroumen mehauik opravljal spremembo na odru; g A. Jerkiču, ki je priprav- Ijal sv(>tlobne esekte; gg. S i v e c, Hr o- v a t i n, M. Koršič in V. Gradnik, ki so nastopili v zivih slikah; blagorodne gospe, ki so j>osodile razne dragocene predmete za nakit odra in kostumov; in še enkrat g.čni K. Hrovatin, ki je to- liko truda posvetila pripravi prekrasnih kostumov in s tem ob enem proslavila svoje delovanje kot učiteljica krojarstva v „Šolskem Domu", kjer so njene učenke kostume izdelabi. Kadi izvrstnega gmotnega uspeha, pa bodi enako iskrena zahvala izrečena vsem v tako ogromnem številu došlim udeležencem, sosebno velikodušnim nad- plačevalcem in pošiljateljem denarnih doneskov. Naj bi obranili tudi zauaprej slov. žolstvu svojo blago naklonjenost. V Gorici, dne 19. inarca 1901. Načelništvo. kr " Tekom težke bolezni in ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, v gospoda j Ivana Dekleva ^ posestnika, veletržca itd. v Gorici, y snio prcjcli od vscli stranii toliko dokazov odkrilosrčnega sočulja ž njim in naso bolosljo, da y ' - N moramo i loin polom iskrono zalivalili vso gg. pnjaloljo in /nance, ki so so nas kakorkoli | sponinili v loli probrilkih Ironoljili. f Posebiio pa. zahvaljujoino gg. ndoložniko pogrebnoga sprovoda, ki so priliiloli izkazal ( dragomn pokojniku zadnjo cast vkljub ncprijolneinn vrcmcnu, darovalcc krasnih vcncev, t poslano vkljub nasi prosnji, zastopniko slovenskili zavodov in drnslev, možki zl>or »(iliisbenoga I in pevskoga drušlva« za ginljivo pcljo v corkvi in ol> slovcsu, sploh vsoin, ki so nain na i kateri koli način izkazali svojo prijazno sočulje. liog plačaj vsom! ^ Sv. lnaše-zadušnice se bodo bnilo v žnpni cerkvi sv. Ignac.ija due 28. I. in. oh 9. mi I zjulraj. / V Gorici, dne 20. maica 1901. v Rodbina Dekleva. i Išče se iz druge roke dober harmonij, kateri hi se dal porabiti tudi v cerkvi. Ponudbe sprejema uredništvo „Gorice". I Jakob Miklus, ( I trgovec z lesom in opeko, zaloga i ' pohistva, rakev (trug), vinskih po- ^ I sod, sliskalnicc za vino in sad.jo A | vsake velikosti, kakor tudi kral- ^ kočasnih iger slovenskih ,.Mari- j | jaiiic" t. j. lienih in trpo/nih f ' miz iz trdega losu, ki imajo i | ziiotraj tro- ali sliridelno kog- t I l.jišče z vrtenci in kogljavnicno \j iilagajno po na,inov(>jsi sestavi. za J I krcinarje, zascbniko ild. t I v Pevxni, / ' za Soškim mostom, p. Gorica, \ | priporoca p. n. občinstvu svojo s ' bogato zalogo, zagolavlja naj- \ k hitrejšo postrežbo in jako nizke d | cene. i .^_. .—. .^^^. ¦¦ .^m^ ^m^. ^aa^. A Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom inia v zalogi „N a r o (1 ii si t i.» k a r n ji'*. Pravim naravskim dalmatin- skim vinom oskrMjnjo pojodine ohilolji Juraj (üainulin Jelsa (otok Hvar) Dalmacij a. ^tt't Železnato vino malokrvnosti lekarnarja v sU'klt'iiicali i>o j)i)l litra v (jorici pri ^. lckariiiirju Uiroiuioli. — /u- nanjc navočbc proti povzotju. Ill v Gorici. Prva slovenska znloga vsakovi'sl- nili sivalnih in vo- zojnih s I r o j o v ^ (Slickoroiinasclii- nen), kakor ludi dvokoles ter sa- in okresov v nlici Municipijo št. 1. Lastna nioha- nična delavnica in popravljalnica šivalnili strojev, dvokolos v Nnn- ,. ski iilici his. št M valne slrojo •', s(! jamči za pet __________ __sr, ¦¦-¦ ' lot. Pred konkurencijo nič strahu!!! Krompirzaseme fine vrste odpo^ilja v vsakej innožini Alqjzij Kane, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. „JNsarodna X's^arr)tia" v Qorici | ulica Vetturini 9. ' Ilijada. j Povest slov. mladini. \ Prosto po Homerju i pripovcchijc [ ANDREJ KRAGEU. S iolmačem važnejših osebnili [ iincn tcr obsega 273 stranij. [ CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. [ Vezana v platno 2 kroni, ozi- l roma 2 kroni 20 vin. s I Dobiva so v „Narodni Tiskarui" v (lorici, f pri knjigotržcili Pnlliclm v Goiici tia * | Travniku, pri Scliwentiiorju v Ljuhljaiii i I in l'lorijanu v Kranji. '. IstrskiteranU Podpisana zadruga ima v svoji zalogi ogronmo istrskega terana, kateroga žoli preje nego nastopi vro- čina prodati. — P. n. g. irgovci in gusliliiicju'ji se opozai'jajo, da dobo pri večjom naročilu jako izborno vino po zelo iigodni in nizki coni. „Tstrslia vniarska zadru^a" Pulj (Pola) — Istra. V pisarni Seitz-ove tiskarne nusprnli somenišca v Gcrici pnulaja se po znižani ceni — 2 kroni 60 vin. VELIKI TEDEN in VELIKA NOÖ, Spisal prof. A. niiirušič. Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzotju. Kdor pa donar žo z naročilom vrod pošlje, naj pridone šo 10 kr. za vozni lisl. , Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča časliti duhovšuini in slavneinu obcinstvu v meslu in na doželi svojo ti'govino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandorningo, .Java, Gojlon, Porto- rico i. dr. Oljo: Luc;ca, St. Angelo, Korlu, islcrsko in dalinatinsko. Potroloj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drugo vrsle. namreč po V» kila in od 1 sunla. Tcslonino iz tvoniice Žnideršič & Valcnčič v II. Mish-ici. Zv(»pl(Mik(» družbo sv. Cii-ila in Mctodn. Moka ix Majdičevga rnlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsto. Fo pošti ge razpošilja v zabojčkih najmanjo po 5 Kg. na vso kraje. mm^.. ^Rm^.. ~dUwa*^. ^JVMk^ JBHl. ^^H^k^ .^JVS^. ^HMk Anton Pečenko Vrtna ulica 8 liOIUCW Via Giardino 8 priporoča pnstna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih ia ister&kih v i - nugradov. lM)sia\ija. na nnm 111 razj)osnja po zcm>z- ii:ci na vso krajn avslro-i'grrskir nionarliije v sotlili oil f)() litrov naproj. JN!a /ahtovo pušilja tudi ii/.orcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. 8 v o j i k svojim! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dimajsia cesta xt. 15 v Medjatovi M v pritličjn vzprejema /avarovanja vsakovi-slnili poslopij, |>nkiJU(>- llill in p<»1jskili pridelkov prol.i pozarni skodi, kakor Uidi ^voiiov proli poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponndl>o raviijiteljstvo za\arovalni(Mk v prilličjn M