XI. revija gledaliških skupin občine Moste-Polje
V neddjo, 13. aprfla je bil začetekXI. gledališke revije, ki imaletos še poseben pomen, saj jo prirejamo v sklopu prodavljanja 30-letnice osvobo-ditve. Otvoritvena predstava je bfla v Javoru, kjer so nastopfli igralci iz Senožeti s komedijo Bele in Sama Spevvack NAŠI TRIJE ANGELI.
Komedija je izredno duhovito delo, ki nudi igralcem široke mož-nosti sproščenega gibanja. Med diu-gim prikazuje pobeglo trojico kaz-njencev, ki si zažele tople domač-nosti in samozvano prežive v hiši trgovca Feliksa prijeten božični večei, poln dogodivščin in neverjet-nih preobratov.
Komedijo je režirala Cilka Pavši-čeva, ki ji je uspelo, da je predstava dobila potrebno sproščenost in lahkotnost tako v igri posameznih igralcev kot v celotnem izrazu. Da je temu tako, nam priča zelo lep spre-jem s strani občinstva na številnih ponovitvah. Vsekakor je to ena boljših uprizoritev senožeSke skupine.
Na prvem mestu velja omeniti izredno uspešno in impresivno igro Janeza Maiklja, ki je igral Josepha; ponbvno nas je prijetno presenetil. Njegova igra je bila lahkotna, igriva ter domiselno niansiiana. Pri tem je znal vnesti v dialoge z drugimi igralci primerno dinamiko. Nadvse uspešno sta mu v igri sekundirala njegova pomagača, tudi zapoinika Zdiavko Dragar kot Jules in Andrej Bakovnik kot Alfred. Omenitivelja, da je prav dobra igra omenjene trojice precej piispevala, da je pred-stava polno zaživela.
Ob njih velja omeniti zelo ko-rektno igro trgovskega para Emilie in Feliksa, ki sta ga prezentirala Fiancka Nolimal in Ivan Ušter. Prav ob tem primeru se lahko prepri-čamo o evidentni uspešnosti sodelo-vanja staiejših, retuniranih igralcev.
Prav dobra in preprkMjiva sta bila Tone Vesel kot Henrs in gospa Parole, ki jo je igrala Jožica Bakov-nik. 0a je celoten vtis o predslavi ugoden, so prispevali s svojo za-držano, dovojj kultivirano igro fe Nevenka Rahne kot Mari, Jani Sopotnik kot Paul in Milan Kiačan kot poročnik. V celotni igri je bilo opaziti homogenost, le na nekaj mestih nekoliko nesigurnosti in deklamatorskega izražanja. Napotke za scensko rešitev je dal akademski kipar Marko Maher. Senožečani so bili v pretekli sezoni zelo aktivni, saj so Naše tri angele igrali kar štiii-najstkrat, nastopili pa so tudi na področneni srečaruu Ljubljane.
Drugo revijsko predstavo smo gledali v Zadvoru, kjer so gostovali člani KUD Dolsko z dramo Miška Kranjca POT DO ZLdClNA. To je znano predvojno delo našega odlič-nega poznavalca kmečkega okop in življenja, v katerem prikazuje problematiko vasi, preračunane ženitve iz koristoljubja in s tem v zvezi posledica - brezobzirnosti vaških mogotcev, tako imenovanih kraljev na Betajnovih.
Predstava, ki si jo je na premieri ogledal tudi avtor, je bila lepo uglašena, vendai bi bilo potrebnih nekaj črt (nekatere misli se ponav-flajo), kar pa bi bilo predstavi samo v piid. Tudi v dialogih II. dejanja bi bilo lahko nekoliko več dinamike.
Zelo dobre in inventivne mizan-scenske teJitve je piezenttrala režija, ki je bila v rokah Jože Cerarjeve. Opaziti je bilo vrsto do podiobnosti izdelanih karakterjev, ki so se zlili v celotno, komorna odigrano pred-stavo.   Uprizoritvi   se  je   poznalo
vešče in uspešno vodenje režiserja. S prav dobro, zadržano, a sugestivno in do potankosti izdelano igro se je oblikoval Marjan Lautar, ki se je po večletnem premoru ponovno vrnil na odiske deske. Igial je starega Betdena. Tudi v tem primeru smo opazili, koliko Iahko pripomore k uspehu izkušen igialec!
Prav dobro v figuri in igri je bil Ciril Zupančif, ki je igral Matijo Berdena. Posebej velja omeniti izredno lepe, komorno odigrane like, ki so jih podale Rozi Kokalj (Magda Ovčekova), Vera Rahnei (Verona Antalič) ter še posebno Veiica Lauter (Eva Antalič). Z uspešno odigranimi vlogami sta se nam še predstavila Metod Grad kot Martin Lebai in Irena Lautai kot Roza Majer. Brezhibno je odigral preiskovalnega sodnika Leskovaija Sašo Novak. Sodelovala sta še Po-lonca Mihelič in Srečo Simenc. Scena je bila funkionalna in odgo-varjajoča. To je bila ena najboljših predstav omenjene skupine, s katero bodo jeseni lahko še veliko nasto-pali.
Gledališka skupina a. Zaloga je kot tretja nastopila v Hrušici, kjer so imeli letos prvič revijsko predstavo. Uprizoijena je bila komedija zna-nega komediografa Jeana Anouilha CECILIJA ALI ŠOLA ZA OCETE. Izredno zanimivo delo francoskega avtoija nam med drugim prikazuje ljubezenski pai, kjet je zlasti zani-miv Vitez, katerega široko srce se ne more odločiti ali za ljubico Cecilijo ali pa za njeno guvemanto Ara-minto, ki mu je tudi všeč. V ponoč-nih scenah pride do zamenjav posameznih oseb (oče Orlas snubi svojo hčer), zapletov in seveda do srečnega razpleta. Režisei predstave je bil Ivan Lukančič, ki je tudi to pot pokazal primerno invencijo in smisel za čim ustreznejšo mizan-sceno ter za igrivo besedno igto nastopajočih, tako da je predstava dobila odgovarjajoč ritem in lahko-ten potek. Predstava ob z nadalj-njimi nprizoritvami še polneje zaži-vela. Zelo lepo, s smislom za odrsko estetiko zasnovano sceno je realizt-ral Jože Pavlin.
Gospoda Orlansa je igral Branko Pangeršič. Figuri je dal primeren kaiakterne poteze ter igrivo lahkot-nost. Opaziti pa je bilo tudi siguren nastop in zelo dobro obvladanje prostora tega že rutiniianega igralca. Odlični in piepričljivi sta bili mladi igialki Maiija Petetlin in Zvonka Trtnik, ki sta igrali Ceciltjo in Araminto. Z zanesljivo, rutinirano igro je upodobil Aremintinega očeta Ivan Lukančič, povsem odgovarja-joč Vitez pa je bil Bojan Kovačič.
V manjših vlogah sta še sodelo-vala Jože Pavlin in Slavko Kavčnik. Skupina iz Zaloga si je ponovno izbrala piimerno delo za gostovanja, tako da bodo lahko izvedli še vrsto nastopov tei tako nadaljevali svojo tradicionalno uspešnost.
Cetrto revijsko predstavo smo gledali v Javoru: KUD Prežganje je odigtal Labichevo komedijo FLORENTINSKl SLAMNIK. •« Deto nam med drugim piOcazuje mladega Fredqa Otorepca, ki se ima poročiti z Ditko Medvešček. Vse je pripravljeno, svatje čakajo, Fredipa
se kar ne more odločiti. Izmišlja si razne izgovore, rešuje nerodno situacijo, ki je nastala med Melanijo Blatnik in poročnikom Jovom Jova-novičem, kijima je med ljubezensko sceno v parku koiy požrl slamnik, last Melanye, ta lahko povzioči vrsto nevše6nosti! Svatje seveda zaman iščejo Fred^ja po vsem mestu, končno pa se po razpletu dogodkov problemi zadovojjivo rešjjo.
Ftorentinski slamnik je režiral Stanko Zontar, ki je imel težavno nalogo saj je itnel na voljo samo mlade igralce, v komediji pa je tudi nekaj težavnejših, katakternih vlog. Moutio reči, da so mladi igralci povsem zadovoljili ter nam prikazali zanimivo, tekočo predstavo, ki so jo gledalci lepo sprejeli. to je vsekakor v precejšnji meri tudi zasluga reži-serja Zontarja.
Fredija Otorepca je ko/ektno in z mladostnim žarom odigral Jože Ulčer, enako Fitko Medveščak, pri-kupno nevesto pa Diagica Crne. Imptesivno figuro starega strica Fome je ustvaiil Daie Avsec, kai je ponoven dokaz, da je moč tudi z minimalnimi izraznimi sredstvi doseči kvalitetne rezultate. Lep uspeh mladega igralca. Zantmive karakterne poteze so dali svojim likom še Jože Omahen kot Emil Blatnik, Stane Kozlevčar kot poroč-nik Jovanovič in Slavko Skubic kot Florijan Medvešček.
Ostale vloge so uspešno realizi-iali: Rezka Berčan, MUka Cenkar, Anica Grani, Marija Ulčer, Franci Cenkar in Franci Berčan.
V prihodnjih tednih pričakujemo nastope še preostalih skupin iz Sa-turnusa, Javora, VI. gimnazije in Besnice.