Letna naročnina cnaia Din 40*—. Uredniitv* ln uprava t Ljubljani, Selenburgera ulica it 8/1. Račun pri Poitai hranilnici It 16.160. RukaptooT ne rratamol Telelon it 21-08. v Uuoijani, dne 27. oktobra 1934. Stav. 43 — Leto III. IZHAJA VSAKO SOBOTO Koncentracija Poteg globoke, iskreno občutene in Naravnost ganljivo izražane žalosti, poleg pijeva nad podlimi zločinci in onimi zakupnimi silami, ki so te zločince vzdrževale Pripravljale za izvršitev strahotnega de-£nia, je izzval zločin v Marseilleu v celokupnem našem narodu tudi čut zbeganosti ^1. strahu. Dokler je živel in delal naš Viteški kralj, se narod prav za prav ni zavedal, da predstavlja On ono mirno in ^spremenljivo točko, okoli katere se siblje Vse živijenje naroda in države. Vsem i^m je bilo razumljivo samo po sebi, da talf^0 kralja, ki vrši svoje vzvišene in D- °dgovorne posle na vzoren način, o?V»Vsi smo bili navaieni gledati v Njem ni faktor, ki čeprav odtegnjen od dnevna meteža vendarle bdi nad usodo na-°da in države in čegar roka bo posegla V razyoj dogodkov, čim bodo to zahtevali najnujnejši interesi naroda in države. Ko *ja ni bilo več, je vsak še tako priprost ugoslovan začutil praznoto okoli sebe, ysak se je zavedel, da je nastala strastna vrzel v celokupnem sistemu našega naroda, vsak izmed nas je začutil, da poceni ta vrzel največjo opasnost za narod |n državo. In v tem strahotnem razpoloženju je vznikia misel koncentracije kot edme rešilne bilke. Kaj pomeni beseda koncentracija? ^druženje vseh sil naroda za skupno delo, Za dosego skupnega cilja. Neglede na duhovno usmerjenost teh sil, neglede na Politično naziranje posameznih grupacij naJ se združijo vsi državljani, da delujejo skupno, dokler ni dosežen skupni cilj. Za cas te skupne borbe naj bi bila pozabljena Vsa bivša nasprotstva, bivši sovražniki in Prijatelji bi stali ramo ob rami ter delali složno za dosego skupnega cilja. V tem skupnem cilju je dan povod za koncentra-cijo, ta skupni cilj predstavlja sočasno njen namen. Če skupnega cilja ni, potem je tudi koncentracija nemogoča oziroma podane le prazna farsa, če se jo začne izvabi- Kakšen cilj more in mora imeti koncentracija pri nas po strahotnem zločinu °d 9. X. 1934? v. Viteški Kralj je zatisnil svoje tako ZlVe in presunljive oči. Predno so Njegove nstnice za vedno utihnile, so formulirale z ^a.dnjimi dihi pljuč in zadnjimi utripi srca jes?oVo poslednjo voljo v tako preprostih, *\a baš vsled tega tako globokih in ganlji-besedah: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« v si vemo, da Viteški Kralj ni nikdar go-^0ril praznih besed, vsi se zavedamo, da Le Viteški Kralj s temi poslednjimi bese-aami izrekel v resnici ono, kar mu je bilo ^ajbolj pri srcu in česar se je prav do rfnjega diha zavedal. On ni postal žrtev str i ga zločina kot oseba, marveč so bili .j1 namenjeni Njemu kot graditelju na xrVe jugoslovanske države predvsem wletnu kot brezkompromisnemu delavcu ^graditvi enotnega jugoslovanskega "r.roda, ki ne priznava nobenih plemen-7 zadržkov in gre preko njih s svojimi °dločnimi, tja proti končnemu cilju .. \ke res jugoslovanske Jugoslavije upr-fni očmi. Ne osebi, ideji so bili name-jjeni streli, s smrtjo Viteškega Nosilca ‘..e]e naj bi propadla tudi ideja in naprava prostor plemenskim sporom in ogabnemu partizanstvu. V tej zavesti je izrekel sy°je poslednje besede Vladar, ki je ustva-fi *?' ^ 1^29, je v svojem divnem mani-stu preciziral jugoslovansko ideologijo 6r postavil smernice za notranjo in zu-v.anio izgraditev naše države. Pet najlep-Kr svojega življenja je posvetil Viteški 0 *lj provajanju te ideologije, vse svoje url°m.ve duševne sile je posvetil delu za sie ?n^enje svojih in naših idealov, napoti,.. Pa je žrtvoval še svoje lastno, tako slova°Ce,no življenje ideji enotnega jugo-skp h eBa naroda in enotne jugoslovan-šen t ,žave- Ce je še z zadnjim dihom za-Dot besede: >Čuvajte mi Jugoslavijo!«, nam je zapustil s tem svojo resnično w ni° voljo, še več, svoje poslednje veni- ’ kateremu moramo slediti pod (j. ln\ pogojem, če nočemo osramotiti jega in sebe, ce nočemo dokazati pred tnl^111 Sve*om> da nismo bili vredni imeti Kega Vladarja. Za vsako ceno moramo aaljevati njegovo delo na isti način in em pravcu, kot ga je vršil On in vsaka Vas in omladina Na vsakem zborovanju, ob priliki vsake nove akcije lahko slišimo, kako se govori o 85% kmečkem značaju naše države. To se vedno ponovno izjavlja, toda redno lahko vidimo, kako se delo ne vrši v oni smeri, ki bi bila potrebna. Oglejmo si samo problem razdolževanja, organizacije in izpopolnjevanja notranjega tržišča itd., posebno pa novih pokretov in idjenih smeri, ki jim te vrstice v glavnem veljajo. Danes postajajo vedno redkejši taki ljudje, ki govore to, kar v srcu čutijo, vedno redkejši so, skoro ni jih več, ki delajo tako kot govore. Toda mi omladina moramo v tem pogledu ponovno kreniti na večno pravilne poti resnice in pravice, iskrenosti in bratstva. V tem našem delu se bo brez lažnivo povdarjanih gesel nahajala prava socialnost, večja in pravilnejša od komunizma, in nacionalnost, večja in pravilnejša od fašizma. Mi vsi smo omladina kmečkega naroda. O tem si moramo biti na jasnem in na to moramo biti ponosni. Nikdar ni ustvarjalo mesto nekaj vrednega, nikdar ni bilo in ne bo to, kar je vas: večni vir vsega zdravega v duševnem in fizičnem pogledu, večni vir, kjer vsak narod vedno ponovno nahaja sebe. Mesto je grob, tu vlada tema, ni solidarnosti, etična načela so brez veljave. V njem je kot v stroju. Ljudje so navadna kolesa, ki se vrte v popolni zavisnosti drugo od drugega brez najmanjše samostojnosti. Pretvarjajo se v materijal brez duše. Mesto je potrebno zlo današnje civilizacije, kateremu vas v svrho svoje lastne dobrobiti plačuje krvav davek v obliki ljudi, ki odhajajo, da se nikdar več ne vrnejo, da njihov rod v mestu tekom par generacij izumre. A ko se vse to ve, potem nam je sveta dolžnost, da ta naš izvir čuvamo, ne samo radi tega, ker pripada kmečkemu stanu ogromna večina našega naroda, temveč radi njegovih posebnih lastnosti, ki dajejo vsem slovanskim državam značaj neizrab-ljenosti in otvarjajo poglede na slavno in veliko bodočnost. Sklicevanje na >85°/o našega naroda« se ne sme več uporabljati kot fraza. Ta činjenica mora postati izhodna točka vsega našega omladinskega delovanja in državne politike v gospodarskem in čisto političnem smislu. Trenutno je moderen marksizem, etatizem itd.. Vsi imajo na ustih delavca, tovarniškega, a da pri tem niti malo ne pomislijo na položaj našega kmeta, a posebno našega kmečkega proletarijata, ki po svojem številu daleč presega milijon ljudi. Nihče ne ve, da često v najplodovi-tejših delih naše države naletimo na trdnega kmeta, ki nima niti 50 par, da bi plačal na oljčini tiskovino, ki mu je potrebna za prošnjo. To so slučaji, katerim sem bil sam priča, ki so me od početka presenečali, a katerim se pozneje nisem več čudil, ko sem na osnovi razmišljanja in opazovanja prišel do zaključka, da je to logična posledica nepravilne poti, po kateri hodimo. A še nepravilnejša je pot večine naše generacije, ki gradi svoje nazore samo na osnovi rezultatov mestnega življenja, ne oziraje se na, lahko rečemo, edino zdravo osnovno duševnost našega kmeta, na njegovo težnjo za svobodo, pravico in resnico ter na osnovi teh principov izgrajeno osebnost. Zato se je pot tega dela naše generacije, ekstremnih levičarjev in desničarjev, še bolj oddaljila od realnih potreb našega naroda in države. Če je pri rekonstruiranju družbe, čemur gremo sigurno naproti, baš potreben en : -izem«, potem to ni niti nacizem niti komunizem, temveč je za nas vsekakor najvažnejši agrarizem, preoblikovan z ozirom na posebne potrebe našega naroda. Toda tudi pri tem moramo paziti, da ustvarjamo nekaj iz sebe za sebe, upoštevajoč v enaki meri interese mesta in vasi. To je edina realna smer, v kateri lahko razvija naša generacija svoje delovanje na vasi. V politiki in v javnem življenju se ne sme več razgovarjati o kmetu v onem tonu kot se to danes često sliši, kot o »divjačini«, na katero se edino ob priliki volitev prirejajo pogoni, a se je sicer ne pozna. Kmetu je treba dati tisto, kar zasluži: čast, ki mu pripada, in ustvariti mu možnost solidnega in sigurnega življenja. Pri tem se lahko v marsičem ozremo na hitlerjevsko Nemčijo. * # * Toda kot pri vseh ostalih stvareh, tako velja tudi tu star pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. 85% našega naroda ima brez dvoma usodo države v svojih rokah. Zato je treba našega kmeta dovesti do tega, da se bo v polnem pomenu besede čutil tvorca svoje lastne bodočnosti, da bo sposoben odločati stvarno in premišljeno, a ne pod vplivom zadnjega govornika, ki ga je slišal. To pa bomo dosegli samo z ustvaritvijo resnične prosvete, v kateri naj igra državljanska vzgoja, kot sredstvo za ustvarjanje čuta dolžnosti do celote v po-edincu, glavno vlogo. To vzgojo mora nuditi v prvem redu država, a poleg tega in dokler tega ni, razne organizacije, ki nimajo političnih zahtev in egoističnih namenov. Zdrava sredina: zadrugarstvo mesto etatizacije, spoštovanje lastnega naroda, mesto vzgajanja mržnje do drugih narodov, izgrajevanje in izpopolnjevanje družbe in države mesto njenega rušenja, to so principi, ki naj postanejo vodilne misli dela, posvečenega boljši bodočnosti. Pri njenem uresničenju pa bo sigurno igrala mlada generacija najvažnejšo vlogo, posebno kmečka, ki je še najmanj pokvarjena in ima najbolj zdrava čuvstva. A naša dolžnost je, da se tega v polni meri zavemo in delamo v tej smeri, kot pripadniki naroda, ki ima svoje prednosti zahvaliti baš svoji osnovi, svoji vasi, in čigar sveta dolžnost je, da to svojo vas čuva. (Napisano za ZSJ) Sancin Boris. Marseille in M. Antanta Preiskava o strašnem marsejskem zločinu je v glavnem končana. Ugotovljeno je, da je ta zločin delo tolpe mednarodnih razbojnikov in tolovajev, katerim bi neki nam neprijateljsko razpoloženi inozemski krogi hoteli naprtiti jugoslovensko narodnost, v resnici so pa ti .brezdušni tipi že tudi najmanjša sprememba v načinu in pravcu delovanja bi značila nezvestobo napram Onemu, ki je to delo pokrenil in žrtvoval slednjič temu delu tudi svoje življenje. Samo to in tako nadaljevanje Njegovega dela more biti cilj koncentracije po 9. X. 1934. Vsled tega pa morejo sodelovati pri taki koncentraciji le ljudje, ki so brezpogojno in brez vsakega pridržka udani ideji enotnega naroda in enotne države in vidijo v uresničenju te ideje edino možnost za obstoj in razvoj jugoslovanskega naroda v samostojni, neodvisni državi. Čemu pritegovati k sodelovanju ljudi, ki so dali v svoji prošlosti dovolj dokazov, da niso še dovolj dozoreli za jugoslovansko ideologijo? Čemu ovirati uspeh koncentracije s pritegnitvijo elementov, ki žive vsled svojega duševnega in miselnega atavizma še vedno, če ne v časih izpred 1. XII. 1918, pa prav gotovo v časih izpred 6. I. 1929? Čemu spravljati uspeh skupnega dela v nevarnost s pritegnitvijo ljudi, ki ne nudijo popolne garancije, da se bodo posvetili skupnemu delu brez vsakih posebnih misli in načrtov in da ne bodo skušali slej ali prej izrabiti trenutka za poskus, da bi to skupno delo preokrenili na stranpota in ga izrabili za svoje osebne namene. Kdor hoče resno delati in komur dosega končnega cilja ni samo prazna fraza, ta bo brezpogojno odklonil tako koncentracijo. Dovolj je bilo časa in prilike za spametovanje, dovolj težkih naukov nudi naša pro-šlost elementom, ki še vedno sanjarijo bedaste sanje o slavni prošlosti enega ali drugega izmed sestavnih delov našega enotnega jugoslovanskega naroda. Kdor se ni spametoval in preorijentiral doslej, ta se tudi v bodoče ne bo. Veličina žrtve od 9. X. 1934 je prav gotovo uplivala tudi na te okostenele predstavnike minulih generacij in papirnatih tradicij, ni pa nobenega dvoma, da je njih miselnost ostala nespremenjena. Misel koncentracije, izražena od take gospode, ni iskrena, dokler ti gospodje ne dokažejo, da so opustili svojo dosedanjo miselnost in dokler ne dajo zadostne garancije, da bo njih delo v bodočnosti brezpogojno posvečeno samo dosegi skupnega cilja. Sentimentalnost je največja opasnost za vsak narod in za vsako državo, zlasti, če preživlja tako usodne dneve kot jih je božja previdnost naklonila nam. Ni nam treba solzave koncentracije, ki bo ganljivo govorila o izvrševanju oporoke Viteškega Kralja, naš narod je pokazal baš v teh strahotnih dneh toliko globoke udanosti osebi in mišljenju Viteškega Kralja, toliko notranje povezanosti, da bo tudi v teh težkih dneh lahko pogrešal sodelovanje vseh onih, kojih srca še niso prav do dna prešinjena s prepričanjem, da ni rešitve za Sr*be, Hrvate in Slovence in da bomo propadli drug za drugim, če se ne udinjamo brezpogojno ideji enotnega jugoslovanskega naroda in ne posvetimo uresničenju te ideje vseh svojih sil. Če smo vredni dela in žrtev Viteškega Kralja, potem provedimo koncentracijo, toda samo koncentracijo vseh zdravih, ideji enotnega naroda in enotne države udanih Jugoslovanov in ne glejmo na one, ki žive še danes v prošlih stoletjih. Naj stoje ob strani, lahko tudi zabavljajo in godrnjajo, zapisani so pozabljenju. Razvoj dogodkov bo šel preko njih, s svojimi zaostalimi na-ziranji ne bodo niti za trenutek ustavili pohoda jugoslovanskega naroda k uresničenju poslednje želje Velikega Mučenika. davno izgubili vsako narodno pripadnost, ter so kot poklicni morilci bili vedno pripravljeni za judežev denar izvršiti vsako še tako gnusno zločinstvo. Danes so ti neposredni akterji marsejske tragedije že vsi znani. Nahajajo se v rokah pravice, ter čakajo, kdaj pade na njih vrat oni nož, ki so ga kovali proti svoji nekdanji domovini. Ostane pa še nerešeno vprašanje, ki je obenem mnogo važnejše in na katerega je sedaj tudi osredotočena mednarodna preizkava, kdo so one tajne sile, ki so stale za njimi in v katerih službi so se nahajali, in po katerih nalogu so delovali. Nobeden teh plačancev, ki so povečini zašli na kriva pota iz delomržnosti, se v inozemstvu ni bavil s kakim poštenim delom, vsi so bili brez vsakega dohodka, navzlic temu so imeli pri sebi, ko so jih polovili, velike vsote denarja, stanovali so v odličnih hotelih in vozili se v kupejih II. razreda brzovlakov, tako da bi mogli napraviti vtis imovitih trgovcev ter se na ta način odtegniti roki pravice. Neki med njimi so celo razpolagal za današnje razmere ogromnimi zneski. Tako je terorist Kvaternik zamenjal v Lausani za 6.000 švicarskih frankov tujih valut, kar znaša v našem denarju okrog 90.000 Din in razpolagal je najbrže celo s svojim lastnim avijonom, ker drugače se ne da tolmačiti, kako je mogel po izvršenem atentatu izginiti iz Francije tako, da ni ostalo za njim niti najmanjšega sledu. Ne le on, temveč tudi večina ostalih teroristov je bila založena z velikimi vsotami denarja. Od kod je prihajal ta denar in kje so viri te zlate reke, ki se je stekala v žepe najetih mar-seilskih morilcev, to so vprašanja, s katerimi se bavi danes ne le Jugoslavija, temveč se je ob njih zaustavila tudi vsa Evropa, ker bi bodalo, ki so ga brusili zločinci, da ga porinejo v hrbet Jugoslavije, prav lahko pogodilo v srce tudi vso Evropo. Zato je zadonel po gnusnem atentatu v Marseilleu širom Evrope klic, da je_ treba za vselej obračunati s terorističnimi gnezdi, katerih obstoj predstavlja stalno ne- varnost za mir, zlasti je pa ta zahteva morala priti iz onih držav, proti katerim je bilo delo teh temnih elementov neposredno uperjeno. Svet Male antante in Balkanske zveze, ki sta se tik po pogrebu blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja sestala v Beogradu na vele-važno sejo, da proučita po atentatu nastali položaj v Srednji Evropi, sta izrecno po-vdarila to osnovno zahtevo mednarodnega prava in mednarodne morale. Njihove izjave so za mirnostjo in hladnokrvnostjo, ki ju je Jugoslavija pokazala v dobi najtežje preizkušnje drugi težak udarec mračnim silam, ki so v veliki mednarodni politiki našega velikega kralja videle ogroženje svojih zločinskih interesov. Mala antanta in Balkanska zveza sta na tem zgodovinskem sestanku pokazali, da tudi izguba njihovega prvoboritelja in ustanovitelja ni mogla niti najmanj omajati njunih temeljev, nasprotno izkazalo se je, da sta oba mednarodna organizma danes čvrstejša, kakor sta bila kdaj doslej in iz njihove skupne objave je tudi razvidno, da vlada med vsemi njenimi člani najpopolnejše soglasje in absoluten sporazum. Vsi v Beo- fradu zbrani vodilni politiki Srednje in ugovzhodnje Evrope so enoglasno ugotovili, da zločinski atentat v Marseilleu ni delo Jugoslovana, ker bi se širom velike Jugoslavije ne bi mogel najti človek, ki bi se drznil dvigniti roko proti svojemu velikemu Zedinitelju in Voditelju, temveč da je ta atentat delo onih sil, ki so na poslu izven mej naše države, katerim je veliki graditelj močne Jugoslavije bil na poti pri njihovih blaznih in pustolovskih načrtih in zato spada tudi ta zločin v okvir in delokrog zunanje politike. Konferenca obsoja, ker je za njo to dejstvo nepobitno dokazano, vsa ona mnogoštevilna teroristična dela, ki so jih te zunanje sile zadnje čase uperile proti varnosti jugoslovanske države in katerih edini smoter je bil iztrgati močno Jugoslavijo iz čvrste verige branilcev evropskega miru in potem v občem kaosu ustvarjati nekaj, kar se nikdar ne more več povrniti. Kot glavni cilj si je ta tolpa mednarodnih ubijalcev zadete umor vladarja, ki je z vsakim dnem svojega ptodonosnega življenja podprl ono mednarodno zgradbo, ob katero so se zaman zaganjale šibke roke mračnih pustolovcev in reakcionarjev. Tragedija v Marseilleu je sedaj pokazala, da je v interesu občega miru, da se napravi enkrat za vselej konec vsem tem zločinskim silam^ ki bogve v čigavem interesu stalno ogrožajo mir Evrope in je zato dolžnost prav vseh držav brez izjeme pomagati pri razkrivanju mednarodne zarote, ki je ugasnila živ- ljenje največjega borca za mirno sožitje in normalen razvoj narodov Evrope, ter uvesti odredbe, da se nikdar več ne bi moglo ponoviti slično strašno dejanje in enaka preizkušnja za Evropo. Če se pa ne bi seglo po takih odločnih mednarodnih ukrepih in če bi prav vse države brez izjeme ne pokazale svoje popolne lojalnosti in postopale z vso dobro voljo, tedaj smatra Mala antanta, da bi lahko prišlo do najresnejših konfliktov z najtežjimi posledicami za vso Evropo. Poročilo sveta Mala antante in Balkanske zveze je torej več ko dovolj jasno. Svet, ki si želi miru, ne more stati prekrižanih rok ob zločinskih podvigih, ki bi lahko nekega dne pahnili Evropo v čase in položaj, katerega si gotovo ne more želeti noben narod, še manj pa pameten državnik. Zato je dolžnost vsega civiliziranega sveta, da z vsemi svojimi silami sodeluje pri zatiranju zločinske bande, katere delovanje bo sicer še naprej ogrožalo mir v Evropi. Tega ne zahteva le mednarodna pravica in mednarodna morala, ter klic po zadoščenju za zločin, ki naj bi smrtno ranil Jugoslavijo, temveč tudi današnji evropski duh, ki stremi za spravo med narodi in skuša povezati Evropo v skupno in mirno sožitje. Od iskrenosti vseh držav je torej odvisno, da se dvigne mreža, ki leži še vedno nad poslednjo skrivnostjo, v katere je zavit marseillski atentat in nobena država se ne more odtegniti veliki odgovornosti, ki jo zadene, ako ne bi hotela sodelovati pri razčiščenju zločinskega dela, ker bi na ta način prevzela na sebe moralno soodgovornost za zverinsko dejanje. Še vedno so danes uperjene oči ne le Evrope, temveč vsega sveta v Marseille in vsa svetovna javnost zahteva, da se brez ozira na krivce kdo so in kje se nahajajo, ti izslede, ker se bo le na ta način moglo vrniti razburjenemu svetu vero v temelje mednarodne pravice, ki jo je strašni marseillski atentat močno omajal. Kar se pa tiče političnega programa, so pokazale v Beogradu zbrane države, da jih veže danes z Jugoslavijo še večja solidarnost kot doslej in izjavile so, da hočejo nadaljevati z neumorno energijo politiko, ki jo je vodil doslej njihov veliki vodnik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Vidimo torej absolutno solidarnost Jugoslavije, Rumunije, Čehoslovaške, Grčije in Turčije pred položajem, ki ga je ustvaril marseillski atentat, ter svečano zatrdilo, da hočejo nadaljevati politiko sodelovanja in zbližanja v duhu blagopokojnega kralja Aleksandra. —sj— Za složno in aktivno delo K« «• po vsem »vetu odjeknili smrtonosni streli podlega atentatorja in je položil sna oltar domovine svojo naj večjo daritev — svoje ilastoo življenje Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, tedaj so tonile v tugi in ža-iosrti srca vseh Jugoslovanov. Le par podlih izdajalcev domovine, tki živijo v tujini in 'prejemaj« .podpore od na j več j ih sovražnikov neBe domovin«, le ti so se razveselili uspeha »vojega 'peklenskega početja. — Toda zaman je bilo njihovo veselje. Že so v svoji bojni fantaziji gledali raz-ntrito ljubljene Jugoslavije, že so videli omomo državljansko vojno, ki bo v raz-.enih strasteh uničila edirnstvo in moč drve, ki tbo strla vse uspehe idealnega dela jih desetletij. Sebe so seveda v teh treti zrli kot rešitelji domovine, ki jih bo — izdajalce — sprejela z odprtimi rokami in jih postavila na najvišja mesta, postavila jih «a svoje voditelje. Teda narod je že mnogo pafej spoznal njihove mahinacije, spoznal njihovo »debrohot-tnoeU, ki so jo izkazovali s peklenskimi stroji, skritimi v klopeh kupejev in po straniščih. Te »dobrota« so njihova legitimacija in vse 'njihovo del«, toda naš narod) je že toliko zred, da loči slabo od dobrega. — Cim večji so -bili zločini teh podlih izdajalcev domovine, čim osrtudntejša njihova izdajalska dejanja, tem bolj se je narod oklepal svojega ljubljenega kralja in svoje združene domovine. — ViSek ljubezni do svojega kralja, do svoje drage Jugoslavije je pokazal naš narod v naj-•žažjem trenutku, ko je padel naš Viteški vladar, kralj Mučenik kot žrtev podllega zločina. Narod, ki je ravno v najtežjih momentih ■dokazal to svojo ljubezen, je s tem nepobitno dokumentiral, da ni dovzeten za podle zločinske nakane raznih izdajalcev domovine, da odklanja »odrešenike«, ki so jilm bombe po; zdravi in revolverji besede. — Naš narod ni dovzeten za Bonquihotiade užaljenega samoljubja, njemu ee marveč hoče resnega dela in prizadevanja za povzdigo lastnega kulturnega Jo gospodbrskega napredka — Ta dejstva so aiarm nacionalistom v tolažbo in pobudo za nova prizadevanja, za novo delo, a podlim izdajalcem naj bodo resen memento in opomin, da tudi z atentati ta najhujšimi terorističnimi metodami ne bodo pridobili našega naroda, niti spremenili njegovega mišljeni« ta odvrnili njegove ljubezni od kralja ta adružsne domovine, V nesreči »e pokaže človekova prava notranjost, njogova duša in njegovo hotenje, t-In ves naš narod se je pokazal ravno v teh dneh v svoji najgloblji plemenitosti. Mnogi zastopniki vojaškega stanu so se čudili naro-diovi disciplini, predvsem) pa brezmejni narodovi ljubezni do kralja im domovine. Naj postane ita naša ljubezen legendama, naj postane vzor vsem ostalim državam in vsem narodom, kako je treba ljubiti, kako častiti žrtve za domovino. Predvsem pa naj postane ta ljubezen vzor nam vsem — vzor naši mladini, kako je treba gojiti najgloblja nacionalna čuvstva, kako ljubiti kralja, kako ljubiti domovino. — Ne zadostuje nam ta nam tudi zadostovati ne sme, da smo se pokazali tako složni, tako močni ravno v največji nesreči, ki more zadeti kak narod, da suho prenesli tudi to udarec in da nas je ravno smrt Viteškega kralja Zedinitelja tako tesno povezala. Naši pogledi naj bodo uprti v bodočnost Za vse udarce, za vse težke preizkušnje moramo biti pripravljeni, vzgojeni v majglobjiih domorodnih čuvstvih, da bomo sposobni za najplemenitejša dejanja v korist domovine. Neprestano so na delu temni elementi, ki skušajo bodisi v notranjosti ali izven mej naše države streti narodovo in državno celoto, sejati razdor in neslogo med narodom ter tako oslabiti moč naroda in države. Znana nam je sioer nemoč takih elementov, toda nobenega sovražnika ne smemo podcenjevati. Vsak še tako majhen sovražnik lahko povzroči veliko škodo, ako se ga preveč podcenjuje ta se ne skuša takoj v začetku preprečiti njegovo delo. In tu nastajajo naše nove nalogo Naš narod se je pokazal v najtežjih trenotkih trdnega, močnega in neamajanega. To nam je najboljša garancija, da ne bo z lahkoto podlegel vplivom razdiralnih ta izdajalskih elementov, toda dolžnost vseh iskrenih nacionalistov je čuvati narod, čuvati maso pred škodljivimi vplivi lažnih prerokov. — Ne bo nam težko, ako .bomo složni ta ako bomo požrtvovalni. Ko gre za korist naroda, ko gre za propagando najglobljih nacionalnih čuv-stev med širšimi plastmi naroda, takrat naj stopi v ozadje vsako samoljubje, vsako subjektivno nazirar.je ta v ospredlje naj stopi le delo za sploišnost, pravo iskreno nacionalno delo. V slogi je moč, pravi znani naš pregovor. In morda nikjer ni sloga tako potrebna, nego v nacionalnih vrstah. Mnogo je sovražnikov naše nacionalne skupnosti in naših nacionalnih stremljenj. So tudi taki, ki bi za vsako ceno hoteli popoln razpad naše domovine in dasi jih ni mnogo, se moramo pred njimi čuvati, ker oni ee ne plašijo nobenega sredstva. Lahko se je ubraniti odkritega sovražnika, ki javno pove ta pokaže svoje namene. Tudi se je lahko otresti napadov, ki so očitni ta vidni vsakomur, toda zelo težko se je ubraniti skritih sovražnikov, podtalnih rovarjev. Taki nikoli ne razkrijejo svojih peklenskih naklepov, nikoli ne povedo svojih namenov, marveč delajo skrivnostno in jih razkrije učinek dela. Ali naj dopuščamo takim izdajalskim propalioam kakršenkoli vpliv na naš narod? Ne, tega ne smemo! Strniti moramo svoje vrste, otresti se vsakršnih predsodkov in z resnim in stvarnim nacionalnim delom one- mogočiti vsak tudi najmanjši poizkus razdiralnega dela med narodom. Jugoslovanski nacionalisti smo tako močni, naravnost ogromno silo predstavljamo, toda le če ®n° složni ta se ne cepimo v razne panoge. Ravno v sedanjih časih pa je potrebno naše složno, naše stvarno delo. Med narodom je treba ohraniti ono lepo vero v moč naroda in države, ono ljubezen do domovine, ki jo je pokazal v najtežjih trenotkih. V to svrho boro0 z lahkoto žrtvovali malenkostne pomiselke ta šli složno na delo za skupne idealne cilj® jugoslovanskega nacionaližma, za veličino Jugoslavije. Vzrok slabi pridobitnosti in slabim eksistencam Diferencijacija v obči delitvi dela je čimdalje večja. S tem se otvarja vedno boljša možnost ustvarjanja popolnejšega nacionalnega produkta, pa tudi možnost za njega eko-nomičnejše in racionalnejše ustvarjanje, torej tudi možnost doseganja boljšega delovnega zaslužka. Ta ugotovitev zveni nekam močno teoretsko. Pa saj pravimo, da se ta možnost otvarja, torej pri nas ni dosežena. Razni narodi se ji približujejo različno, mi Jugoslovani še malo zaznatno in počasno. Da gre ta pot k dosegi boljšega, urejenej-sega zaslužka pri nas tako počasi, so krivi razni vzroki, ki jih tu ne bomo naštevali po vrsti. Omenili bomo samo enega, ki si ga nujno moramo ogledati, kajti za nas je najpomembnejši. Ostali vzroki so kolikor toliko več ali manj odmaknjeni neposrednemu vplivu ter odločanju posameznika. En vzrok pa je, na katerega more posameznik vplivati in glede katerega odloča sam, vsak po svoje. Vzroki, odnosno posledice iz vzrokov, ki se jih more odpravljati s privatno iniciativo, se drugod v svetu tudi dejansko odpravljajo z uspehom, pri nas pa se to ne godi, morda zato ne, ker je še premalo hudo, da bi se pri-> vatna iniciativa dodobra prebudila. Ta, za nas zelo važni vzrok bomo spoznali, ako nekoliko analitično pogledamo v delo ta življenje našega naroda. Brez vsakih posebnih očal bomo lahko opazili, da je sicer res največji del gospodarsko ustvarjajoče narodne energije pri nas angažiran v kmetijski proizvodnji (ki ni na višku), nekaj v obrti, industriji, rudarstvu i. dr. sličnih gospodarsko produktivnih poklicih, vendar pa je pri nas število tistih, ki se udejstujejo v poklicih, ki gospodarsko niso naravnost produktivni — sorazmerno veliko, preveliko. Dokler ni bilo delitve dela, je prvotno bil en sam produktiven poklic — kmetovalec, ki je bil istočasno sam konsument za svoje produkte. Življenjski potrebi je bilo zadoščeno, da se je družino le vsaj skromno prehranilo in obleklo. Takrat je to bilo v redu in o pridobitnosti v sedanjem smislu besede ni bilo govora. Sedaj pa je stvar silno drugačna, pridobitnost je za prav vse poklice življenjski pogoj. Koliko je danes pri nas raznih meše-tarjev, prekupcev, prekoštevilnih branjevcev, malih irgovcev-detajlistov in sličnih malih posredniških dokaj revnih eksistenc. Tudi uradništva, svobodnih inteligentnih in drugih sličnih poklicov je za naše gospodarsko-ustvarjalne prilike in za našo gospodarsko moč preveč. Ni pravega sorazmerja, pridobitnost je pomotena. Nesorazmerna številčnost gospodarsko ne direktno ustvarjajočih poklicov, poklicov, ki v narodnogospodarski delitvi dela nudijo ustvarjajočim poklicom svoje storitve in usluge — ta nesorazmerna številčnost ne dovoli našemu (narodnemu življenju .pravega poteka in razvoja. Teh storitev in uslug je preveč na ponudbo, kar povrh vsega povzroča tudi ne-I zdravo konkurenco in kruhoborstvo. Prenašati (plačati) morajo te poklice najprej gospodarsko produktivni poklici. Ti prevalijo 1 te stroške od sebe kolikor največ morejo na druge. Vštevaje jih med pridelovalne stroške, jih prevalijo na splošnost. Ustvarjalci za tisti del bremen vzdrževanja neproduktivnih poklicov, ki ga ne morejo odvaliti na druge (n. .pr. ako je prodajna cena samo tolikšna ali še manjša kot strošek proizvajanja) — občutijo v tem, da se njihov zaslužek zmanjša. S tem je zmanjšana njih plačilna moč, zato peša tudi njih konsumna moč tudi za te usluge in storitve same, v neposredno ne gospodarsko ustvarjajočih poklicih se pojavlja premajhna zaposlenost ali celo brezposelnost. Ker radi pešajočega položaja ustvarjalcev, omenjeni neproduktivni poklici torej a priori morejo dosegati le razmeroma slab zaslužek, so pa zato tudi le-ti obratno slabi konsumenti za proizvode ustvarjajočih poklicov, pojavlja se nerentabilnost gospodarsko produktivnega dela ter indirektna nadpro-dukcija pri ustvarjajočih, ki je ne bi bilo in ki je ne bi bilo treba tako imenovati, ako ne hi pešala kupna, t. j. konsumna moč neproduktivnih poklicov. Tako bi lahko zopet od začetka ponavljali in ugotovili, da se pes lovi za rep. Proizvodnja in usluge se vedno manj rentirajo, obe vrsti konsuma zaostajata mesto, da bi druga drugi služili in se dopolnjevali. Posledica je najtežja motnja v razvoju narodnega gospodarstva. Niti delni, kaj šele splošni napredek *v takih okoliščinah ni mogoč. Vnaprej se zavarujemo proti pomisli, da bi mi morda nekako hoteli zanikati potrebo obstoja neproduktivnih poklicov ali jih baga-telizirati, ugotavljamo pa le, da jih je vsled preslabe naše gospodarske razgibanosti preveč, veliko več kot je zdravo, veliko več kot jih more naše narodno gospodarstvo, gospo- darska in ustvarjalna sila našega narod® prenašati, odn. zaposliti, dati jim dela in z®' služka odn. konsumirati njihove usluge. Preveč jih je in se dandanes še prav p®" sebno množijo tisti, ki hočejo dosegati ide®« svojega življenjskega delovnega udejstvovanja v gospodarsko neproduktivnih poklicih kakor da bi res bilo delo samo v teh najbolj častno, najbolj prijetno, najbolj lahko in kru® najbolj sladak. Marsikdo bi rekel, da p®c ljudje v te poklice tiščijo morda tudi zato, ker usposobljenost zanje predzahteva višj® ali najvišjo intelektualno izobrazbo. Na spl®; šno pa vendar pri nas velja mnenje, da bi vsak rad živel na lahek način, nekako ®8 stroške drugih kakor se dostikrat govori, »® je kot šolanec po kanclijah ali kot posredovalec med producentom ta konsumentom, kot trgovec, mešetar ali kake druge vrste posrednik. Nikjer ni zapisano, da v produktivnem poklicu za strokovno izvežbanega, sposobnega ter intelektualno visoko ali najvišje iZ' obraženega človeka ne more biti delovn® udejstvovanje še lažje odn. uspešneje, kar tudi je, in sicer ako v ničemer drugem, P8 pač že v tem, ko mu je odprta možnost uspe" šnejšega napredovanja in svobodega razmaha, kar poleg vsega drugega prav gotovo pr*' naša več zadovoljstva kot onemu, ki mu je (v neproduktivnem poklicu) že a priori °®' merjeno i delo i zaslužek in ki sta mu svoboden razmah in svobodna delovna volj® omejena, kajti ni sam svoj gospod, nego j® vkovan v neko mezdno razmerje. Napačna miselnost in iz te izvirajoči vpliv staršev na otroke glede izbere poklic® je hudo zlo, največje zlo pa je v misli, da j® za produktivno delo samo tisti, ki ni kaj Pr*' da za šolo. Saj je vendar samo po sebi dovolj jasno, da čim izobraženejši je posameznik * produktivnem poklicu, tem boljša more bil* njegova pridobitnost, tem večja je možnost osamosvojitve ta tem boljše si more svoj obrat organizirati, tem boljše ga voditi, kontrolirati in tem bolje tudi gmotno napredovati. Čim jačji je intelektualno, tem več n°T vih delovnih in produktivnejših možnosti S* zna ustvariti, tem več ima možnosti kaj prigospodariti, s čemer ne jači samo sebe, neg® jači tudi gospodarstvo naroda vobče. Večjeg® dotoka v take poklice je pri nas treba, k* omogočajo posamezniku samoustvarjanje^ i** samodajanje novega dela in novega zaslužka' ki jim omogočajo, da si času in razmeram primerno sami ustvarjajo in razvijajo nove pridobitne in eksistenčne možnosti, s čemer morejo množiti mnogovrstnost nacionalnega produkta z novimi dobrinami in narod ema®' cipirati od uvoza ter tako ustvarjati in mn®" žiti nacionalni kapital. Rekel bi morda kdo, da so iznešen® naše misli o preobilici neproduktivnih p®" klicov reakcionarne, ker vsaj posredno merijo na nekako zaviranje občega kulturnega napredka. Pomisli naj samo, da se v gospodarsko neugodnih razmerah naroda tudi obč® kultura ne more zdravo razvijati, ker ni gospodarske podlage za nj'e konsum. S pavpe-rizacijo naroda, je zavita tudi kultura. T® danes doživljamo. Preterano forsiranje kulture, ne oziraje se na gospodarsko stanje naroda, tako postane ustvarjanje nesorazmerij med gospodarsko produkcijo ln konsumo**1 ta je, milo rečeno, vsaj neracionalna stvar. Takih (novih) produktivnih poklicov kakor smo gori omenili — je pri nas prema*0 ali skoraj nič, in premalo je ljudi, ki bi stremeli za tem, da se v njih udejstvujejo v svoj® gmotno korist in za emancipacijo v sto *** tisoč primerih od uvoza in to je vzrok, ®8 kljub vsesplošnemu svetovnemu napredku p8 vseh poljih narodne delavnosti naš nacionalni kapital ne more naraščati, nego ®8 stalno pada. Največ naših ljudi le še vedn® tišči v poklice kakor pred sto leti, dasi J® takrat mnogostranoSt eksistenčnih možno®* bila mnogo, mnogo manjša ne samo pri naS’ nego povsod. Drugi so se okoristili, pri n8j pa posebno kdor se šola, večinoma še streID navidezno udobnim življenjem uradnika, nekaterih svobodnih inteligentnih poklicov ravnika, odvetnika), drugi (manj šolani) j-a trgovskega posrednika, t. j. v poklice v aterih sta zaslužek in starostna preskrba prav slaba pa vendar nekako urejena, pro-Ktivnemu delu, pa se naši Jjudje posve-l J?v Premalo, dasi nudi boljši zaslužek in lso Preskrbo za starost. Vsled oslabljene |. spodarske moči naroda so zato uradniki inteligenčni svobodni poklici že v najhujši 1Z1’ s. Posredniškimi poklici ni nič bolje. ih “Ji dober, sposoben obrtnik n. pr. ni v «i,V J družbi toliko vreden in cenjen kot I om*?®en uradnik? Ali izobražen, sposoben Be ren Trtnik, že postaja industrijalec, Velja vedno in povsod vsaj toliko kot naj- boljši odvetnik ali kot najvišji javni uradnik? Čas in življenje naroda zahteva, da se ne množi nadprodukcija mezdne in polmez-dne inteligence nego, da se ustvarja in otvar-ja samostojne, gospodarsko produktivne poklice z inteligenčno in strokovno najsposobnejšimi. Le tako si bomo začeli ustvarjati boljšo pridobitnost za vsakogar, tudi neproduktivnim poklicom, ker bo kot posledica najprej pri produktivnih poklicih avtomatsko pora-stel konsum za usluge in storitve neproduktivnih poklicov. Tedaj šele bi prišlo pravo zdravje v našo domačo, nacionalno delitev dela, ko bi produktivni in neproduktivni poklici drug drugega harmonično dopolnjevali in plodili. Akcija in zavarovalnice Gospodinje! Za okras stanovanj kupujte domače izdelke. Lepi so in okusni. S tem dajete dela našim rokam. Pobijajte brezposelnost! A žavi t *11- zavarovalnic, ki deluje v naši dr-neka' r*i° inoze,m&ke družbe. Poleg teh je Da v^ez domačih družb, ki so usta-u a tujku kapitalom in v katerih avi ^ nahajajo inozemci, a so si nadela _ gozvejieča domača imena im se s pravne-smatrajo za domača društva, ker so žavl sedež protokolirale v naši dr- PovtJ ■ Pirtvim “ifr drugim se ne more premih ■ * 'delovanje v naši zemlji po obstoje-Tuji zavodi in naiši interesi« anek( ki „a zaradi njegove zanimivosti na-Ya*mo dobesedno: ~ >Bretteikili mesec je objavil ljubljanski ra -enec< V!est> katero so ponatisnili tudi drugi slovenski in jugoslovanski listL *ej vesti je bilo navedeno, da je tržaška vamovalna družba »Assdeurazioni Gene- ralH. namenila aa proslavo stoletnice r^-000 lir raznim italijanskim patriotičnim * dobrodelnim organizacijami Razen tega *,* dobijo fašisti tudi lep znesek za propa-v tujini; 30.000 lir bo dobila Balila, ^•000 % pa Italia iredenta, ki vzdržuje v genskih in hrvaških vaseh Julijske Kraji-^o^ke vrtce in raznaroduje našo mla- Obe ti dve družbi imata svoje podružni-po vseh državah, ki so nastale na ozem-J** Nekdanje Avstro-Ogrske, samo dia nosijo .ru^a&ia — nacionalizirana — imena, -^siourazioni Generalli se imenuje v Jugoslaviji »Sava«, Rinnione Adriatica di Si-pa »Jadranska zavarovalnica«. Obe ima-^ pri nas veliko število zavarovancev, ki Prav gotovo ne bodo zadovoljni s tako razdelitvijo čistega dobička družbe Assicura-°ni Generalli. Mi radi govorimo o krizi in imamo tri °nia<$e oziroma slovanske zavarovalnice, pa k ne anamo in ne vemo pomagati. V Sasu »e vse države zapirajo in pazijo na to, da -rv 8re nobeden kapital po nepotrebnem iz _ zave, bomo morali tudi mi slediti -njihovim Časi so preresni, da bi mogli mi-na koga drugega razen sebe.« &vn" 0 ne sme dalije iti. Geslo: Svoji k i1*1*! — veljaj na celi črti. Naša nacionalna tovarno Jugoslavijo! Pred dobrim mesecem je Prekmurje proslavljalo 151etnico priklopitve k Jugoslaviji. Ker sem pri tej priliki neposredno sodeloval, smatram za potrebno, da tudi jaz prispevam nekaj zanimivih odlomkov iz te dobe. V Radgoni so se koncem maja 1919. razširile vesti, da je ogrska komunistična vlada v Budimpešti odredila premestitev domačega vojaštva iz Prekmurja na ru-munsko mejo, čemur se je vojaštvo odločno uprlo. To zmedo je izrabil Dr. Obal, odvetnik v Murski Soboti, in proglasil je pripadnost Prekmurja k Avstriji, s čimer je dal 'Nemcem pravico, da pošljejo svoje čete v Prekmurje. Tudi v Radgoni smo občutili upor prekmurskega vojaštva. Nekega večera okoli 18. ure se je slišalo vedno močnejše streljanje iz Prekmurja. Na postaji se prvi trenotek nismo zmenili za to bombardiranje, ker se je v istem času ponavljalo vsak večer. Trajalo je vedno do približno polnoči, proti jutru se je pa slišal le tu in tam še posamezen strel. Postajno osobje je dobilo vtis, da se bliža že tolikokrat napovedani napad na Radgono. Čudno se nam je zdelo, da naša posadka v mestu ne ukrene ničesar in da nas pusti na cedilu. Zdajci (bilo je okoli 23. ure) zadoni strel iz topa, ki je bil postavljen na gradu v Gornji Radgoni. Kakor bi odrezal, je prenehalo vse streljanje onstran potočka Kuč-nice in mi smo se zopet oddahnili. Drugo jutro smo zvedeli, da smo bili v nepotrebnih skrbeh. Po štirinajstdnevnih bojih so madžarski komunisti zadušili vstajo. Madžarske tolpe, ki so napadle in pregnale meseca februarja posadko stotnika Jurešiča, so se držale v Prekmurju do konca marca, dokler se jih niso naveličali prekmurski Slovenci zaradi njih drznosti in pohlepnosti po tujem blagu. Meseca maja jih prekmurski domačini razorožijo m prepodijo s svojega ozemlja. Sra- motni beg madžarskih tolp je nato nameravalo maščevati osrednje vodstvo boljše-vikov oziroma komunistov s tem, da je poslalo v Prekmurje okoli 900 boljševikov z dovoljenjem, da smejo tamkaj poljubno ropati. V nedeljo 1. junija so prišli v Mursko Soboto in tam so začeli prav živahno streljati s topovi na polje in vasi ob Muri. Pomikali so se potem v smeri proti Radgoni. V prizadetih vaseh pa se je zbralo kakih 400 mož in fantov, ki so vseh 900 boljševikov z neodporno silo tirali nazaj proti Murski Soboti. Prekmurci so razpolagali s strojnicami in vojaškimi puškami, žal, da niso imeli mnogo municije. Dne 3. junija so boljševiki obstreljevali Mursko Soboto, kjer so se bili dan poprej ustavili s topovi v vaseh na levem bregu Mure. Prebivalci so se poskrili v razna zavetišča, največ v kleti. Nato so prišli boljševiki ter so prebivalce prisilili, da so morali z njimi na polje. Mnogi moški so pri tem pobegnili v gozdove ob Muri in čez reko na našo stran. Na polju so boljševiki ločili ženske od moških, prve so poslali nazaj v vasi Krog in Satahovec, može pa so odgnali v Mursko Soboto ter jih tam internirali. Isti dan so oropali nekaj hiš v Krogu, dočim so v Črncih, Gradišču, Tro-povcih in drugih krajih rekvirirali živila in živino. Šele početkom junija so prihajali v Radgono vesti, da so v Murski Soboti 30. maja ob 13. uri na slovesen način proglasili priklopitev Prekmurja k Avstriji. Meja proti Avstriji se je takoj odprla in Nemci so takoj začeli izvažati živino proti Gradcu. Gotovo pa je, da se Slovensko ljudstvo v Prekmurju -ni izjavilo za Avstrijo. V nedeljo 1. julija se je vršil v prostorih vojaške jahalnice v Radgoni ustanovni občni zbor Narodne Odbrane za Radgono in okolico. Ob 15. uri se je zbralo precejšnje število radgonskih Slovenk in Slovencev, ki so navdušeno sledili izvajanjem okrajnega komisarja Klopčiča, ki je v lepih besedah razložil cilje Narodne Odbrane. Sklenilo se je, da se priredi vsak mesec najmanj en članski sestanek. Prihodnji naj bi bil v nedeljo 15. julija. V nedeljo dne 15. junija se je vršilo ob 10. uri v jahalnici v Radgoni ponovno zborovanje Narodne Odbrane. Zaradi mnogih važnih poročil je odbor imel redne seje vsak petek ob 20. uri v hranilniški pisarni v Gornji Radgoni. Nekako okoli 14. junija so začeli razširjati komunisti v Murski Soboti letak z naslovom >Ljubljeni narod!«, kjer dolže Tkalca, da si je prisvojil milijone državnega denarja. »Našu lepo domovinu je ondu Austriji. Vam je lago sze fele. Dobre kormanszke rendelete je naopak vam po-vedu.« Končno vabijo one, ki »szle nej nikaj krijvi pritje nazaj domov, nikaj vam ne fesinijmu«. Na Petrovo, 29. junija, so boljševiki y Murski Soboti in okolici kar sejali madžarske časopise, najbrž z namenom, da bi zanesli na pariško konferenco poročilo, kako veliko število madžarskih časopisov čita ljudstvo v Prekmurju. Po sodbi in izpovedi nekaterih razumnih mož v Prekmurju, ni nadporočnik Tkalec ob nobeni priliki nastopil proti Jugoslaviji, ti možje so namreč dobili vtis, da je bil Tkalec v srcu zavzet za našo državo. V svojih javnih govorih se tudi nikdar ni posluževal madžarščine, ampak vsakokrat prekmurske slovenščine. Da se je ta mož zavzel za odprtje prometa z Avstrijo, k temu ga je napotilo najbrže veliko pomanjkanje gospodarskih potrebščin (najbolj pa soli in tobaka). Dne 1. julija je začela poslovati v Radgonski postaji obmejna carinama. Meja proti Avstriji in Madžarski se je zaprla in vlaki so bili podvrženi strogi kontroli. Radgončani in Muropoljci se to breme bridko občutili, in marsikdo, ki je bil prizadet, je pribežal k meni, da bi mu izposloval olajšanje carine. Takrat bi bil lahko zaslužil težke tisočake, kajti nekateri so mi ponujali lepe vsote, da bi podpiral necarinsko prevažanje blaga. Prvi čas, ko carina še ni bilo urejena, bi bil kaj lahko izrabil ugodno priliko, ker so tovorni vlaki iz Maribora prihajali pozno v noči, ko so cariniki že spali. Ti so me prišli zjutraj vprašat, katere vagone in predmete je treba cariniti. Ker je bilo v postaji vedno 60 do 100 vagonov razmetanih po raznih tirih, je seveda trajalo nekaj časa, predno so cariniki dobili vpogled m zamogli poslovati tudi brez mojega posredovanja. Dne 20. julija se je vršil v Murski Soboti pri Dobaju sestanek zaupnikov komunistične stranke, na katerem je govoril Dr. S tein o komunizmu, politični zaupnik Hatzel pa je kot član jugoalovenskega komunističnega odbora razpravljal o ogrskem Ne kupujte v tujini, srn! troboj solunske fronte (Konec) ri J-. armada, ki je nastopala v glavni sme-oiočn najtežjo nalogo, ker so bile tu naj-sovražne sile, ki jih je morala pre-(12 ^ \ in to Vranju (4. oktobra), v Nišu bra ?ruševcu (15.) in PaTačinu (22.) okto-trun 29. so prispele nase zmagonosne v Ko!! Donavq, a 1. novembra so vkorakale jih i grafvni jjri Ljubljano, 18. so dospele na se-“ovpmv an> Na severu so bile v Pečuhu 14. Subotico« v Teme Švaru 16., v Aradu 22., v »ali v n Tega dne 80 tudi Madžari podpi-oeogradu svojo kapitulacijo. To so torej veličastni vojni rezultati pro-boja solunske fronte in moške eksploatacije te zmage. Ne smemo pozabiti upliva te nepričakovane in hitre zmage, tudi na vojne operacije v Franciji, kjer so se še klale milijonske vojske in od kjer je Hindenburg, navajajoč za razlog zlom cele solunske fronte, še 30. septembra insistiral pri svoji vladi v Beriinu, da čimpreje zaključi mir. Poglejmo sedaj še politične posledice •proboja solunske fronte. Ugled srbske vojske in srbskega naroda se je povzpel na zavidljivo višino še za časa balkanskih vojn z zmagami na Kumanovem in Bregalnici. Ta ugled se je še povečal, ko je srbska izčrpana vojska v početku svetovne vojne dobila dve sijajni zmagi — na Ceru in Kolubari — nad svežo in nadmočno cesarsko-Jtraljevsko avstro-ogrsko vojsko, vojsko velike evropske sile. Naše nesreče v letu 1915., četudi so bile radi silne sovražne premoči razumljive, so dale morda povod, da se je smatralo, da je vlqga Srbov v svetovni vojni več ali manj zaključena, sicer popolnoma častno, ali vendar zaključena. Medtem so prišle naše slavne zmage na solunski fronti jeseni 1916. leta na Gorni-čevem, Kajmakčalanu in Črni Reki, v katerih je na novo vstala srbska vojska ponovno doprinesla viden dokaz svoje vitalnosti, svojih vojaških vrlin, svoje vztrajnosti. Ti dogodki so nanovo vpostavili in še povišali ugled srbske vojske. Vojna pa se je nadaljevala v nedogled; na solunski fronti je zavladala dolga obupna rovovska vojna brez vidnih rezultatov. Naše prejšnje zasluge in uspehi so se začeli pozabljati, ker je vsakdo gledal svoje težave in muke, ki so z nadaljevanjem vojne postajale vse hujše in hujše. Šele v letu 1918. so se začeli dogodki v Franciji živahneje razvijati in so se tudi na solunski fronti priprav- ljale odločilne operacije. In tedaj je srbska vrhovna komanda odlično razumela interese svoje vojske in svojega naroda, ko je kategorično zahtevala, da se glavna vloga -pri preboju sovražne fronte poveri sTbski vojski, ki je že tedaj bila deloma tudi jugoslovanska. V teh končnih operacijah je srbska vojska imela pravico in dolžnost, da se uveljavi in da od, igra vidno vlogo, da vzame na sebe tudi največje nevarnosti in najhujše žrtve, da ona raztrga sovražni jekleni obroč, ki je sapiral pot v domovino. Srečna usoda je hotela, da so uspehi, ki jih je srbska vojska dosegla, bodisi pri samem preboju, bodisi, in še več pri epohalnem zasledovanju sovražnika, nepričakovano sijajni, občudovanja vredni. Oni so dostojno kronali vse naše prejšnje zmage in dvignili do vrhunca ugled in prestiž srbskega orožja in srbskega napoda. In ta vrhunec je dosežen v pravem psihološkem momentu, na samem zaključku vojne, pred konferenco miru, iki ji je bila •naloga, da nam sodi, in v času, ko je bilo našim bratom, Južnim Slovanom treba odločati o svoji bodočnosti. In dolžan hvalo tako visoki avtoriteti srbske vojske in kraljevine Srbije v teh usodnih dnevih, je bilo prokla-mirano že 1. decembra 1918. leta ujedinjenje vseh Jugoslovanov in ustvarjenje velike kraljevine Jugoslavije, z narodno, in v vojskah proslavljeno dinastijo Karadjordjevičev. Kar se tiče konference miru, ki je potem začela delovati, predstavniki Jugoslavije niso prispeli tja kot ponižni prosilci, da izprosijo kako drobtinico za svojo državo, ampak so povadignene glave mogli zahtevati svojo pravico, zasnovano na veličastnih uspehih svoje vojske. Nesporno je, da tudi danes ti sijajni vojni uspehi, v zvezi z današnjo vojno silo Jugoslavije, predstavljajo glavno osnovo, na kateri počiva tako visok ugled, ki ga naša kralje- vina uživa v svetu, kakor tudi važna vloga, katero ona odigrava v mednarodnem življenju. In na teh pridobitvah vojake, aamore sedaj Jugoslavija posvetiti glavne napore svojemu ekonomskemu in kulturnemu razvoju. Ne bi hoteli zaključiti ta izvajanja, ne da damo priznanje in izrabimo hvaležnost tudi našim zaveznikom s solunske fronte, a na prvem mestu Francozom, brez katerih sodelovanja naše slabe sile ne bi bile v stanju, da došežejo tako sijajne rezultate. Dalje hočemo kot tolmač bojevnikov s solunske fronte izraziti našo iskrenost in tople pozdrave staremu maršalu Francije in vojvodi Jugoslavije, Franše Dep6r6ju, glavnemu komandantu zavezniških vojska iz dobe proboja. Cenjeni vojvoda, še ves potrt od nekega nesrečnega slučaja, hrani v »polni svežosti in najlepšem spominu velike dogodke, ki so njegovo ime, kot predstavniku Francije, tesno vezali na našo zgodovino in ki so mu dali možnost, da oceni vso vrednost naše vojske in našega naroda, in da vsled tega postane naš resnični in udani prijatelj. V sedanji njegovi nesreči polagamo pred njega izraze naših simpatij in iskrenih želja za hitro in popolno ozdravljenje. Na koncu pozivamo naš narod, posebno pa mlade generacije, da ne pozabijo herojstva, vztrajnosti, naporov, trpljenja in žrtev onih, ki so v komaj 6 letih umeli uresničiti stoletne sanje našega naroda: osvobojenje in ujedinjenje; pozivamo jih, ,da se poklonijo sencam onih, ki so padli za uresničenje teh sanj in da izkažejo čast njim, ki so še pri življenju. Pozivamo jih končno, da budno čuvajo veliko domovino, ki so jo dobili v ded-ščino. Čuvamo Jugoslavijo! boljševizmu. Gabor Tal je govoril tudi v slovenskem jeziku. Dne 21. julija je bil v istih prostorih ljudski shod, katerega se je zaradi rekvi-zicije in ponovnih naborov udeležilo le malo zaslepljencev. Shod je otvoril zaupnik, čuvaj, glavni govor pa je imel Dr. Stein. Madžari so razglasili nabore za zavezance od 18. do 45. leta, ki naj bi se vršili 31. julija. Neki prekmurski Slovenec, ki je pri Cankovi srečno ušel na naša tla, nam je pripovedoval, da je dne 30. junija izbruhnila v Murski Soboti splošna ustaja. Civilnemu prebivalstvu so se baje nridružili tudi posamezni vojaki rdeče garde. 25. julija se je javilo, da boljševiki rekvirirajo živino v vaseh Šalahovci in in Črncih v Prekmurju. Zadnje dni je prispelo v Mursko Soboto okoli 90 vojakov rdeče armade. To so bili takozvani teroristi ki so bili pripravljeni za slučaj, če bi bilo treba nastopiti s silo pri rekviziji takratne žetve. Nedavno okoli 20. julija se je vrnil v Mursko Soboto Dr. Obal najbrž z namenom, da bi zopet deloval za samostojno socialistično republiko. Vojaški poveljnik ga je dal aretirati skupno z boljševiškim komisarjem Reviszom v Murski Soboti. Oba sta bila odpravljena v Budimpešto. Promet na meji je bil skoraj popolnoma zaprt. Za prestop meje je vojaštvo zahtevalo dovoljenje boljševiškega komisarjata v Murski Soboti. Naša zasedba Prekmurja nam ie prinesla na železnici ogromnega dela. Že več dni predno je nastopila ta zgodovinska akcija, se je govorilo, da je dobila naša vlada nalog zasesti Prekmurje do določene demarkacijske črte proti Madžarski. Računalo se je na močan odpor Madžarov, zato bo treba zbrati okoli Radgone močno jugoslovansko armado, ki bo z vso silo pritisnila preko potoka Kučnice. Vse te govorice so bile seveda javna tajnost. Takratni radgonski okrajni glavar grof Stiirgh, ki je bil o naših razmerah vedno točno poučen, mi je že več dni prej zaupal, kako se bo izvršila okupacija, koliko, od kod in kedaj bodo prihajali vojaški transporti. Že v nedeljo zjutraj, 10. avgusta, se je začelo vojaško gibanje. Ker so bili nekateri strojevodje boljševiki, so nam kljubovali in se železniški promet ni mogel v redu razvijati. A tudi neki zagrebški zid v činu oficirja nam je delal velike težave, vendar smo pa vse te težave kmalu premagali. Isti večer se je pripeljal v Radgono prometni kontrolor Franjo Repič, ki je prinesel v aktovki tajno poročilo, kar sem pa že popreje zvedel od grofa Stiirgha, namreč, da bodo vso noč in ves naslednji dan prihajali vojaški vlaki v Radgono. Vest, da sem to tajnost zvedel z nemške strani, je g. Repiča neprijetno iznenadila; kmalu pa se je pomiril in pri tej priliki mi je razodel nekatere previdne ukrepe, katerih pa na žalost ni hotel nihče vpoštevati. G. Repiču tudi ni ugajalo, ko sem mu razodel, da imam mesto štirih uradnikov na postaji samo enega aspiranta, vse druge moči pa službujejo po raznih drugih postajah. Ker je bil v. skrbeh, kako bo z ponočno službo, sem ga potolažil z izjavo, da bom opravil nočno službo sam, aspirant pa naj gre spat, ker mu ne morem zaupati takega odgovornega dela. O izvoru tajnih poročil, s katerimi je razpolagal grof Stiirgh, ni težko priti na sled. V tem pogledu nas najbolje poduči zapisnik takratne Narodne Odbrane v Radgoni. Pri naši posadki je služilo mnogo oficirjev hrvatske narodnosti, ki so brez izjeme zahajali izključno samo v nemško družbo. Nemci so jih kaj radi videli v svojem krogu in pri dobri kapljici so marsikaj izvedeli. Poveljnik mesta je takrat nekoč v vesili družbi celo vzkliknil: Vso Jugoslavijo Vam prodam za dva litra vina. Prvo noč, t. j. od nedelje na ponedeljek je šlo vse v najboljšem redu. Nemci nam sicer niso delali nikakšne zgage, bal sem se pa domačega osobja. Ker je bilo postajno osobje skrajno nezanesljivo, sem vso noč nadziral premik vojaških vlakov in le redkokdaj sem skočil v pisarno, da čujem ali nima kdo pri telefonu ali brzo-javu kakšne želje. V ponedeljek zjutraj je bila postaja tako natrpana, da nisem prišel do počitka; aspirant je podnevi opravljal blagajniško službo, jaz pa sem vodil premik. Ta dan proti večeru je prišla nevihta in ploha nam je ovirala izvagoniranje trena ter premikanje vojaških vlakov. Naš dobro premišljeni manipulacijski načrt je tako obtičal, da sta dva na postaji stoječa vojaška vlaka rabila za razkladanje več ur. Največje težave in neprilike nam je pri naši službi povzročalo nerazumevanje nekaterih naših oficirjev, od katerih moram predvsem omeniti kapetana Vester-nika, ki se menda ni zavedal svojega dostojanstva. Tudi komandant mesta ni imel dosti smisla za svojo odgovornost, ker je posedal ob teh najbolj kritičnih trenotkih v hotelu Oesterreich. Vesternik je po postaji tako divjal, da je razbil brzojavni aparat in je dolgo trajalo predno je bil aparat vsaj za silo uporaben. Kakor znano, naše vojaštvo v Prekmurju ni zadelo na odpor. V Murski Soboti so zaplenili 4 topove, nekaj pušk in streliva. Ko so vojaki nekaj nekaj dni po zasedbi spravili te stvari na radgonsko postajo in naložili v 4 vagone, bi se skoraj zgodila grozna nesreča. Pri premikanju je strojevodja iz neprevidnosti ali zlobe porinil skupino vozov s toliko silo nazaj^ da je vagon s strelivom zdrknil čez brežino navzdol in se pri tem dvakrat obrnil. K sreči ni bilo človeških žrtev. Službeno poročilo z dne 2. septembra, da je svet petorice v Parizu sklenil izpre-meniti mirovne pogoje napram Avstriji tako: Da te državi pripada tudi Radgona, je vzbudilo v naših krogih vznemirjenje. Prav nekoliko dni poprej smo se posvetovali, kako se bo obhajalo zedinjenje Radgone in njene okolice z Jugoslavijo. Zato slavnost smo sestavili spored in izvoljeni so bili trije odposlanci, ki bi imeli naprositi knezoškofa dr. Napotnika, da bi maševal na glavnem trgu, profesor dr. Medved bi pa imel slavnostno pridigo. Pri tem posvetovanju so se stavili tudi predlogi zaradi prevzema uradov in šol, prekrstitev ulic, volitev župana, občinskih odbornikov itd. Vsi v Radgoni bivajoči Slovenci so si izkušali priboriti stanovanje v Gornji Radgoni, da spravijo pravočasno svoje imetje na varno. Naj še dodam, da je železniška uprava glede Verstenika vodila navidezno preiskavo, ki pa je ostala brez učinka. Ko je čez nekaj časa bil razrešen vojaške službe, se je potegoval za sprejem v železniško službo. Njegovo nakano pa je pravočasno preprečila Zveza jugoslovanskih železničarjev. Za neoviran promet v času zasedbe Prekmurja smo bili vsi železničarji brez izjeme pohvaljeni. Kontrolor Repič si je pa izposloval še posebno pohvalo in poleg tega tudi odlikovanje, čeprav se v Radgoni ni posebno izkazal s svojo vestnostjo. Po naši zemlji Ježica Borovnica Kupujte samo pri doma-_ w čem dobavitelju, ker s tem pobijate brezposelnost! Čuvamo Jugoslavijo! Na dan pogreba našega Nesmrtnega in Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, se je vršila v tukajšnji farni cerkvi maša za-dušnica. Prostorna cerkev je bila za tako množico skoraj premajhna. Sv. opravilu so poleg ostalega občinstva prisostvovala tudi tukajšnja nacionalna, viteška in ostala društva, med katerimi so bili zlasti močno zastopani Sokoli in gasilci. Po končanem cerkvenem opravilu pa je priredila Narodna Odbrana v šoli lepo spominsko svečanost v počastitev spomina blago-pokojnega kralja Zedinitelja. V okusno okrašeni, žal za tako prireditev premali dvorani se je zbrala vsa Ježica brez razlike politične pripadnosti. Uvodoma je mlad šolarček deklamiral pesem »Naš mali kralj«, nato pa je br. Kušar v lepih in pretresljivih besedah orisal življenje, borbo in napore Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter Njegovo zadnjo, a največjo žrtev, ki jo je doprinesel za svoj narod in domovino, Njegovo smrt. Nobeno oko ni ostalo suho, neizmerna bol je vladala v srcih prebivalstva Ježice, brez razlike starosti in spola. Na tem žalnem zboru je Ježica prisegla, da bo tudi ona zvest čuvar kraljeve oporoke >Čuvali bomo Jugoslavijo«. Ob koncu govora so vsi navzoči počastili spomin blago-pokojnega mučenika s trikratnim »Slava« ter prisegli zvestobo našemu mlademu kralju Petru II. Po govoru br. Kušarja je govoril še br. Kregar, čigar govor je bil povdarek in podčrtavanje velikih del kralja Zedinitelja. Ježica stoji neomajno za mladim kraljem ter bo vedno častila spomin Velikana, ki je na ta dan nastopil zadnjo pot na Oplenac med Svoje velike prednike. Čuvajmo Jugoslavijo! Poziv vsem občanom. V torek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer, bo v gostilni g. Ramovža sestanek v svrho dogovora o končni ustanovitvi krajevne organizacije NO na Ježici. 0 ciljih in nalogah organizacije N. 0. bo poročal br. dr. Cepuder, predsednik 0. 0. N. 0. iz Ljubljane. Ježičani, udeležite so sestanka v čim večjem številu. Čuvajmo Jugoslavijo. Beltinci • Prekmurje V »Murski Krajini« št. 41 z dne 7. oktobra t. 1. čitamo, da se je vršila odhodnica br. inž. Mikuša Franja, ki je zapustil naš kraj in se preselil v sosedni Rakičan. Poslovilni večer pod okriljem Sokola, seveda! Bogve, zakaj ravno pod firmo Sokola in ne pod okriljem Kmetijske podružnice ali pa Zveze selekcijskih društev, odnosno Zadružne elektrarne, kjer je bil ustanovitelj, načelnik in voditelj?? Saj pri Sokolu, kakor je sam priznal, ni delal... In zakaj je moral baš Sokol obaviti slavospeve? Nerazumljivo! Mogoče radi sokolskega zemljišča, pri katerem je izposloval nepotrebno zamenjavo? Ali pa mogoče radi oblike zemljišča, katero je na čudovit način hotel vsiliti v razmerju 30X192 m, oziroma 1:6-4, katero razmerje je prikladno edinoile za — orača ... Ne oporekam pa njegovi skromni materialni podpori, ki jo je nudil društvu. Naše Sokolsko društvo, ki životari že 9 let, pa potrebuje predvsem moralne podpore, brez katere ni in tudi ne bo prišlo do pravega življenja. V dokaz temu mojemu izvajanju omenjam, da se je na poslovilnem večeru rabilo yse preveč titelnov, kakor milostiva, gospod, 1. dr., kar prav gotovo no prikazuje sokolskega bratstva, najmanj pa še iskrenega... Taka je resnica!! S. M., Bivši 4 letni starosta beltinškega Sokola Krajevna organizacija N. 0. v Borovnici je imela 10. t. m. ob pol 18 žalno sejo v spomin našega žalostno preminulega vladarja. Žalni seji so prisostvovali vsi člani uprave. Kljub velikemu ogorčenju in razburjenosti je vsakdo ohranil mirno kri, akoprav se je iz obrazov bralo, da vse kipi in vre. Ob tej priliki je izdala uprava sledečo spomenico: Od zločinske roke smrtno zadet je padel v Marseilleu naš vladar-mučenik. Zrušil se je v trenutku, ko je stopil na tla države, s katero nas vežejo zgodvinske in idejne tradicije. Ugasnilo je Njegovo plodonosno življenje, ko je hotel še bolj utrditi vez z našo zavezniško državo j ki nam je stala ob strani, ko smo mi nastajali. Vemo, da je padel naš kralj-demokrat v času, ko je postal klic Balkan — Balkancem najbolj aktualen, torej v času, ko so si postali balkanski narodi edini v tem, da si rešujejo svoja lastna balkanska vprašanja sami brez posrednikov: Nočemo razpravljati o tem, kdo je duševni vodja tega ostudnega in podlega zločina. V spomin nam bo ostala samo naša prisega, katero izrekamo v trenutku, ko leži naš narodni kralj na mrtvaškem odru v Marseilleu. Prisegamo, da bomo v strnjenih vrstah korakali po idejni poti, na kateri je bil naš junak z zločinsko roko ustavljen. Prisegamo, da bomo vestno izvrševali njegovo kratko, toda jedrnato oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« Črnomeli Strašen udarec, ki je zadel vso našo domovino, izguba Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je povzročil tudi tukaj najgloblji in najbolj žalosten utis. Vsi meščani im prebivalci okolice ne morejo inazumeti, kako to, da se je našel zločinec, ki je dvignil roko na našega Velikega in dobrega vladarja-očetta in nam, vzel, kar nam je v teh težkih časih najdragocenejše in najpotrebnejše. Nikogar ni, ki bi se ob spominu na njegovo ime ne zjokal in edini predmet razgovora in misli je še vedno ta nadvse tragičen dogodek. Vse mesto je v polni žalosti, in na hišah vise črne ali črno ovite državne zastave. Naše vrlo Sokolsko društvo je priredilo 14. t. m. v Sokolskem domu komemorativni sestanek, na katerega so bila poklicana razen članov tudi vsa društva in korporacije. Članstvo NO je prisostvovalo v polnem številu. Starosta brat Mr. Ph. Špiro Vrankovič je imel lep komemorativen govor, v katerem je, tudi sam ves pretresen, lepo prikazal vse vrline, velike napore in zasluge našega velikega vladarja za naše narodno edlinstvo. Vsi prisotni, ki so v velikem številu prisostvovali te komemoraciji, so globoko ganjeni (mnogo niso mogli vzdržati solz) po kratkem molku počastili našega vladarja s klici: Slava. Rečica ob Savinji Žalost je bila tiha. Živlenje je bilo črno-Člani vseh tukajšnjih društev so se zbrali šolskih prostorih tiho in mimo. ZamisljeD obrazi so izražali globoko bol. .. V pričakovanju je stopil učitelj v črnin? odra rekoč: »Trpel je, žrtvoval se za dbmovi' no, za nas. Zdaj je vse njegovo trpljenje ko®" čarno. Končana je pot velikega heroja, pionv-ja jugoslovanske zgradbe... ., Pridobitve Velike Zedinjene Jugoslavija katere je zapečatil Viteški kralj, prvi Mucj>' nik Jugoslavije, s svojo krvjo, je naša sv«# dolžnost, da jih čuvamo za vsako ceno, * vsemi napori, in. tako služimo narodu nesi bično. Nobena žrtev, noben napor nam n sime biti predragocen, dokler me bo ves n®! narod, breiz razlike notranje uedinjen v ©Bj sami narodni zavesti in volji. Vredni sino mrtvega očeta moramo biti. Slava nesmrtnemu Viteškemu kralju! Živel kralj Peter II.! Živela mati edinstva Jugoslavija! OPOZORILO! Vse one tvrdke, ki si še niso nabavil® propagandnih tablic »Kupuj domače bl*j go«, obveščamo, da jih lahko naroče v naj pisarni Šelenburgova ul. 3, telefon 21»* Akcija Narodne OdbraBc :»SvojikSvojim«^^ POZIV JAVNOSTI! Savez ratnih dobrovoljcev Kraljevin® Jugoslavije, Sreska organizacija v Ljub' ljani je na predlog svojih članov pokreim iniciativno akcijo za postavitev spomenik8 v Ljubljani svojemu ljubljenemu bojne®11 tovarišu in vrhovnemu Komandantu, blag0, pokojnemu, tragično preminulemu Vit®-škemu kralju Aleksandru I. Zediniteljn- K sodelovanju in nabiranju prispel' kov vabi vse sorodne narodne organizacije v Ljubljani in vsej Dravski banovini. Vse nadaljne podrobnosti bomo obja' vili po preteku najgloblje žalosti. Savez ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jug0' slavije, Sreska organizacija Ljubljana. ZalitfevaHe In kupujdc domače blago, H ker s tem podpirate j MBli domače gospodarstvo- Sluibene vesti Središni Odbor Narodne Odbrane v Beo gradu je na osnovi člena 8, odstavka V pra?1 pod št. 6051 od 23. t. m. potrdil novoizvoljen« odbore naslednjih krajevnih organizacij: GORNjI GRAD: Predsednik: Žnideršič Venče, zasebnih Šmihel; I. podpreds.: dr. Rak Janko, saJJ; referent, Gornjigrad; II. podpreds.: ŽehcJ Anton, trgovec, Bočna; tajnik: Žigart Iv*®j davčni uradnik, Gornjigrad; blagajnik: Miku!i Marjan, davčni uradnik, Gornjigrad; oill>°r' niki: Kolar Franjo, šolski uprav., Rečic»> Počkaj Miro, šolski uprav., Radmirje; P°d' pečan Maks, zasebnik, Ljubno; Lobnik Franf> sreski veterinar, Gornjigrad; Pavlovič Marin; sodnik, Gornjigrad; Vicentijevič Milutin, vojn* referent, Gornjigrad. LAŠKO: Predsednik: Benko Vekoslav, učitelj; pod preds.: Ustar Franc, sodnik; tajnik: Slave* Ivan, učitelj; blagajnik: Vimer Hinko, brz