IZ VSEBINE:
Novi gospodarski pogoji Seja tovarniškega komiteja Kultura in kolektivi Hranarina po novih osnovah

ŠTORE
ZELEZAR
ŠT. 10. — LETO VI. — 27. X. 1966
NOVI GOSPODARSKI POGOJI
bata še dolgo nadaljevala, ko je pisk bližajočega se vlaka ne bi bil prekinil.
Tisti, ki je prisluhnil debati v čakalnici, si je nehote moral postaviti vprašanje: ali je naš delavec zadosti seznanjen s problemi železarne, ali so mu docela jasni razlogi, zaradi katerih je prišlo do znižanja planske vrednosti točke? Koliko je takih članov naše delovne skupnosti, ki si skušajo na taka vprašanja odgovoriti z ugibanji, z domnevami, ali pa celo z neutemeljenimi trditvami? In koliko je takih, ki bi si radi ustvarili pravo mnenje, pa zaradi dela na svojem delovnem mestu ne najdejo prilik, da bi se seznanili s celotno problematiko našega podjetja?
Zbrali smo podatke, iz katerih se je rodil sestavek, ki ga v nadaljnjem posredujemo v želji, da bi ga vsi prebrali in v upanju, da bo dovolj nazorno prikazal situacijo in probleme, v katerih se naše podjetje in z njim mi vsi skupaj trenutno, v novih gospodarskih pogojih, nahajamo.
Delavski svet podjetja je na svoji V. seji dne 30. 9. 1966 razpravljal o' rezultatih poslovanja podjetja za prvih 8 mesecev t. 1. Ugotovil je, da poslovanje našega podjetja v tem razdobju ni doseglo tistih rezultatov, ki smo jih bili v začetku leta s planom predvideli, saj tako fakturirana (96,5%), kakor tudi plačana (93,6%) realizacija v primerjavi s planom nista bili doseženi.
Slabše poslovne rezultate smo ugotovili že v mesecu juliju, vendar pa smo kljub temu skušali obdržati nespremenjene osebne dohodke, v upanju, da se bo stanje v avgustu oz. v naslednjih mesecih bistveno izboljšalo.
Pokazalo ipa se je, da so pogoji na tržiščih iz dneva v dan slabši in ostrejši, da ,se nam zaloge povečujejo, da je velika nelikvidnost naših kupcev in da je še kopica problemov, ki so bili delavskemu svetu podjetja vodilo pri njegovi odločitvi, da je potrebno pri izplačilu OD biti previden, ker se predvidevanja niso povsem uresničila. Ti problemi bodo predmet razprave v nadaljevanju tega sestavka.
(Nadaljevanjema 2. strani)
DELAVSKI SVET PODJETJA DARSKI SITUACIJI PODJETJA. PLANSKE VREDNOSTI TOČKE TRŽIŠČA NA PRODAJO NAŠIH NAVAJO OSEBNI DOHODKI?
Pred nekaj dnevi je v čakalnici železniške postaje Štore čakalo nekaj delavcev naše železarne na vlak. Bilo je nekaj dni potem, ko je delavski svet podjetja sprejel sklep o znižanju planske vrednosti točke iz prejš-
JE RAZPRAVLJAL O GOSPO-SPREJET SKLEP O ZNIŽANJU OD 317 NA 300 S-DIN. VPLIVI IZDELKOV. KAKO SE IZRAČU-
njih 317 S-din na 300 S-din. Med čakajočimi delavci se je vnela živahna debata, polna prepričevanj, argumentov, protiargumentov in vprašanj, skratka čakalnica je bila prizorišče pestre izmenjave stališč in gotovo bi se de-
Vlivanje valjev
OB DNEVU MRTVIH
Kakor vsako leto, bomo tudi letos odeli grobove v sveže jesensko cvetje. Pomislili bomo na vse tiste, ki jim je življenje zamrlo po prirodnih zakonih in nas je ločitev globoko potrla. Odprle se bodo stare rane in bolečine bodo spet sveže in skeleče. V teh dneh bridkih razmišljanj se bomo spomnili vseh tistih, ki so sredi najlepših načrtov za srečno bodončost morali zapustiti svoje drage in svoje domove, ki so jih požrli zapori, taborišča in krematoriji, ali pa so padli v neenaki borbi s sovražnikom. Spomnili se bomo vseh tistih, ki počivajo pod toplo odejo jesenskega listja osamljeni, kjer ni znamenja, ki bi nam povedalo, da počiva na tem mestu sreč, ki je zvesto ljubilo domovino. Na zapuščenih rebrih, v temnih globačah, v najbolj skritih kotičkih temnih gozdov počiva še mnogo neznanih junakov, žrtev nasilja. Naše misli bodo objele vse tiste, ki so omagali v zaporih zloglasne Glavnjače, v krutih razmerah Sremske Mitroviče, Lepoglave, na Banjici, v taboriščih smrti in v slavnih bitkah z okupatorjem na Kadinjači, Na Ilovi Gori, na Sutjeski, v Jelenovem žlebu, v Rašici in na drugih neštevilnih prizoriščih krvavih obračunov med zatiralci in borci za svobodo. Vsi ti junaki so padli za svetle ideale, za zmago človečnosti, za resnično svobodo in demokracijo, za resnično enakopravnost in mirno, ustvarjajoče sožitje med ljudmi,_ med narodi, za p r a v i č en in tr a j en MIR. Zato moramo danes, ko živimo v težko priborjeni svobodi z vsemi silami in napori podpreti prizadevanja tistih, ki se bore za . uresničenje in trajno uveljavitev teh svetlih idealov. Danes namreč ponovno doživljarno grenko razočaranje, ko vidimo, da niso bile dovolj milijonske žrtve svetovnih viher, ko beremo kako zagovorniki starega, krivičnega družbenega reda teptajo napredna gesla in prizadevanja miroljubnih sil. Samo z nenehnimi napori za pridobitev socialne, kulturne in politične svobode vsem narodom sveta bomo izpolnili izročilo vseh žrtev in borcev za srečo delovnih ljudi.	R. U.
(Nadaljevanje s 1. strani) Ker smo v preteklih 8 mesecih izplavali za 215 milj. S-din preveč jpsetxnih dohodkov, se je delavski svet na omenjeni seji dločil, da zniža plansko vrednost točke od
317 na 300 S-din.
Poglejmo si pobliže tiste faktorje, ki so narekovali potrebo po znižanju planske vrednosti točke.
Vplivi tržišča na prodaja naših izdelkov
Gospodarski položaj, podjetja se od reforme do danes ni bistveno spremenil, četudi so težji pogoji gospodarjenja vplivali pri nekaterih izdelkih na znižanje
Vlivališče
dohodka. Nove razmere so nas vendar bolj jasno kot iprej silile v razmišljanje o znižanju stroškov proizvodnje ter na prilagajanje proizvodnega programa zahtevam tržišča. Težave, podjetja, tako našega kot drugih, pa se proti koncu leta vse bolj večajo im z ngvim letom se jim bodo pridružili novi gospodarski ukrepi, ki bodo vplivali na spremenjen način gospodarjenja. Ponuja se vprašanje, v čprn so ti spremenjeni pogoji? Osnovno je, da naš sistem stremi za vsposta--vitvij.o čiste konkurence na tržišču., katera izloča slabp proizvajalce im nadalje, da družba nerentabilnih naložb in proizvodnje ne ho podpirala. Od tod pojav, da zahteve tržišča prihajajo vse bolj v ospredje, da smo prisiljeni proizvajati in prodajati to in takrat, kar nam kupci diktirajo ter da moramo svoje moči stalno meriti s proizvajalci iste stroke — z našimi konkurenti.
Na tržišču večine naših izdelkov je v preteklih letih močno primanjkovalo blaga, kar je pripisati dejstvu, da se je jugoslovanska predelovalna industrija hitro razvijala. Zato so kupci često prenašali tudi visoke cene nekaterih izdelkov, samo da so blago dobili. Tako močno povpraševanje je lahko trajalo samo tako
v jeklarni
odražale na stalnem naraščanju cen, nesmotrnih investicijah itd. Takšen je bil nedvomno slučaj pri naših VALJARSKIH izdelkih. V letošnjem letu smo naleteli na težave v plasmanu tistih profilov in kvalitet, kateri so za nas rentabilni, ki nam torej dopuščajo zaslužek.
Proizvodi črne metalurgije se bodo v bodoče lahko uvažali poljubno iz vzhoda in zahoda, torej, se bo domačim težavam pridružila še inozemska konkurenca, h kateri se bodo zatekali kupci, čim ne bomo v stanju zadovoljiti njihovih potreb.
Izhod je torej v čim bolj ceneni (proizvodnji :in orientaciji na specializirane profile ter v navezavi dolgoročnih stikov s posameznimi kupci. Računati moramo nadalje s tem, da bo potrošnja plemenitih ogljikovih jekel močno padla ter bomo primorani vključiti v program dela več navadnih kvalitet, s čemer bo nujno manjši naš dohodek. Za doseganje ravnovesja bo v okviru podjetja nujno začeti s financiranjem manjših izboljšav valjar-ske proizvodnje in predelave jekel, kajti tu vložen dinar se nam bo hitro obrestoval.
Prodaja konstrukcijskih (St) jekel se'je gibala takole:
Leto:	1960 1961 1962 1963
Index:	100	43	104	63
1964
67
1965
118
1966
19 ocena.
dolgo, dokler so se večale investicije predelovalne industrije, in ko je ta vse povečane stroške tudi vkalkulirala v svojo prodajno ceno. Posledice so znane in so se
Pri LIVARSKIH izdelkih so težji pogoji gospodarjenja prišli že letos močno do izraza in je pri strojni litini ter valjih naš dohodek rapidno v upadanju. Takšno
stanje je posledica močnega porasta stroškov proizvodnje in uslug po reformi, kar pa zaradi močne konkurence ni bilo mogoče pokriti s prodajno ceno.
Gibanje lastne cene litine je bilo:
Leto:
Index:
1960	1961	1962	1963	1964	1965	1966	-(8 mes.)
100	127	121	129	173	208	243
Nodularna litina:
Leto:
Index:
1961
100
1962
104
1963
107
1964
104
1965
114
1966 (8 mes.) 163
Kljub specializaciji programa naših ulitkov na KGR litino, naša zastarela proizvodnja ni bila v stanju izkoristiti razširjenih možnosti za plasman, niti obdržati večja serijska dela, ker le-ta zahtevajo mehanizacijo. Z izborom bolj zahtevnega in dražjega asortimana poskušamo zboljševati prodajne pogoje za to vrsto proizvodnje; vpeljani so odnosi z 1 motorno industrijo, industrijo traktorjev in poljedelskih strojev in industrijo hladilnih naprav, vendar pa so kupci kot TAM, PTT, Trstenik, 14. Oktobar, Kru-ševac, LTH Škofja Loka itd. pri-: morani zaradi naših ozkih možnosti še naprej naročati odlitke na več straneh, mi pa izgubljamo serije in drobimo program. Od stragi kupcev je vse bolj ob- •. čutiti pritisk na sigurnost v dobavah, kar nam za v bodoče zmanjšuje izglede, da si popravimo položaj. Livarska dejavnost se je v državi namreč zelo hitro razširila in obstaja danes okrog 350 livarn, ki pritiskajo -na tržišče in nam diktirajo zelo ostre konkurenčne pogoje.
Zakasnela modernizacija obrata bo torej še dalj časa vplivala na uspešnost poslovanja, ravnotežje pa bo potrebno vzdrževati izključno z višanjem produktivnosti, odnosno z iskanjem »notranjih rezerv«. S proizvodnjo KO-KIL smo bili letos zelo uspešni in smo si učvrstili pozicije v železarnah tudi za vnaprej. Nadalj? nje delo na že začetih poizkusih za dvig kvalitete kok il nam lahko nudi možnost uspešne prodaje.
Pri VALJIH smo v letošnjem letu že občutili tendenco kupcev za znižanjem zalog in poleg tega so rekonstruirane valjarne maro, gale drobnejši asortiman valjev kot doslej. To bi narekovalo hitr ro prilagoditev strojnega parka, da bi zmogli zadržati dosedanji nivo proizvodnje. Ker tega še ni, že sedaj zaostajamo v svojih ob-vežniostih. Drugi faktor, ki zavira večji plasman in uspešnejšo proizvodnjo je iskati v novih kvalitetnih zahtevah, ki jih postavljajo modernizirane valjarske proge ter v utrditvi kvalitete že (Nadaljevanje na 3. strani)
Delo v valjarni
(Nadaljevanje z 2. strani) osvojenih vrst. V tem pogledu ' imamo veliko rezervo, saj vsi naši kupci — železarne, uvažajo lepe količine valjev. (V letu 1964
je znašal uvoz vseh valjev 2.232 t, leta 1965 pa 1850 ton.)
V letošnjem letu nam spričo porasta stroškov proizvodnje akumulacija močno upada.
Povprečne lastne cene valjev v primerjavi z letom 1960 so:
1960	1961	1962	1963	1964	1965	1966
100	102	111	104	102	157	188
Leto:
Index:
Podatki o vzrokih za porast lastne cene kažejo na nesorazmerno visoke izmečke in nas opozarjajo na resno proučitev stroškov proizvodnje ter kvalitete, kajti le na tan način bomo kljub konkurenci premagali trenutno stagnacijo prodaje.
Pri SUROVEM ŽELEZU so kup-I ci širom države koristili uvoz po j nizkih cenah in si na ta način olajšali težave, katere jim je povračila gospodarska reforma. 'Li-! berainejši sistem uvoza v bodo* če bo še .povečal naše težave okoli plasmana. Potrošnik v zali	padnih državah, npr. v državah
i	Beneluksa, Franciji ali Nemčiji,
plačuje namreč sivo surovo žele-I oz po cenah med 70 in 80 din/kg, medtem ko je naša dosedanja ce-i na znašala 100 din/kg. Podoben je slučaj pri belem surovem železu, kjer je naša prodajna cena dosegla ca. 85 din/kg. Potemta-i kem sploh ne moremo računati na 'bilo kakšno prodajo železa, j kolikor prodajne cene ne znižamo pri sivem na ca/ 85 din/kg, pri belem pa na 75—73 din/kg, kar pa narekuje, da usmerimo vse napore v čimvečje znižanje stroškov proizvodnje.
Pri SAMOTNIH IZDELKIH bomo v letošnjem letu z veliko te-
žavo zasedli .planirano letno proizvodnjo z naročili, kajti naš zastarel obrat ni več v stanju slediti vsem kvalitetnim izboljšavam, .ki jih uvajajo kupci. Imamo celo vrsto kupcev v Sloveniji, ki so zainteresiram na oskrbi s šamotom iz neposredne bližine, vendar z zastarelim formax.sk itn delom l.n plastičnim postopkom izdelave opeke ne moremo konkurirati novim modernim šamo-tarnam. Tudi naši stroški proizvodnje so visoki, ker ne moremo prevzeti naročil večjih serijskih količili. Že letos smo imeli možnost, da ' se vključimo v oskrbo' železarne Jesenice in Ravne z enim delom proizvodnje, vendar pa bomo spričo omenjenih okoliščin lahko ostali le pri delni dobavi gredelne opeke. To nam narekuje, da proučimo vse možnosti za tovrstno (proizvodnjo.
Vsi našteti problemi so nujen, obvezen spremljevalec gospodar, ske reforme, ki stremi za tem, da na tržiščih vzpostavi načelo čiste konkurence, torej načelo, da so boljša produktivnost, hitro prilagojevanje potrebam, kvalitetna proizvodnja, tista merila, ki so odločujočega pomena za obstoj.
Drugo vprašanje, ki je tudi ozko povezano z novimi ukrepi, je prehod celotne železarne na
42 urni DELOVNI TEDEN
Prvi oktober 1966 bo v analih Železairne Store vpisan kot eden najpomembnejših dni. Tudi poslednje enote naše železarne so s tem dnem prešle na skrajšan delovni čas.
Ker prehod ,na krajši delovni čas sovpada v ča,s, ko se začenjajo v večji meri kazati vplivi gospodarske reforme, je nujno, da vzporedno rešujemo probleme, zadevajo tako eno kakor drugo. Z drugimi besedami: problemi gospodarske reforme so Istočasno problemi izpolnjevanja pogojev ■na skrjšan delovni čas.-Eden izmed namenov gospodarske reforme je namreč tudi ustvarjanje pogojev za hitrejšo rast storilnosti, to pa je obenem pogoj za delo v 42 urnem delovnem tedniku.
Zakon o uvedbi skrajšanega delovnega časa namreč ne zagotavlja delovnim ljudem le pravice do skrajšanega delovnega časa in daljšega počitka, temveč nalaga tudi dolžnosti, ki se jih vse premalo zavedamo. Nikoli ni od-
več poudarjanje in ponavljanje misli, da je prehod na skrajšan tednik pogojen z zadržanjem najmanj istega volumna .proizvodnje in storitev, .istega netto produkta po delavcu ter odgovarjajočega povečanja storilnosti, kar pa naj otavljalo tudi iste povprečne osebne dohodke.
Delovne enote naše železarne so se sicer ob sprejemanju odločitev za prehod zavezovale, da bodo pogoje izpolnile, vendar pa n:i odveč bojazen, da bodo ob pridobljenih pravicah enote pričele pozabljati, da so te .pravice ozko povezane z dolžnostmi.
Ker je bilo v našem podjetju zaradi formiranja četrte izmene nujno povečati število zaposlenih, so vsekakor prave mere za uspešno izpolnjevanje pogojev prehoda še toLko važnejše, saj je treba z ustvarjanjem večjega dohodka zagotoviti povprečne OD na ravni preteklega obdobja tudi vsem n .-ab došlim sodelav-
cem. Iz vsega tega lahko napravimo zaključek, da je
—	lepo koristiti ustavno pravico, ki zagotavlja vsem državljanom le 42-urno tedensko delo..
—	da pa so težki in resni pogoji ki morajo biti izpolnjeni, da bi to pravico lahko uživali.
Reforma vse te pogoje še zaostruje. Opozorilo, ki sledi iz iprednjih ugotovitev, torej naj bi bilo: ne uspavajmo se s pridobljeno pravico in lepimi prostimi dnevi, temveč nenehno iščimo pota za izpolnjevanje pogojev, ki jih zahteva delo v skrajša nora delovnem tedniku. Notranjih rezerv, ki jih je treba odkriti, je pa prav gotovo še zvrhan koš. ‘Pohitimo’in odkrivajmo jih, da nas ne bodo reforma in neizpolnjevanje prevzetih obvez vrnili nazaj na 48-urni delovni teden.
Ko govorimo o prob letnih, ki jih prinaša gospodarska -reforma, moramo nujno omeniti tudi dva zakona-pkt bašfa bistvene važnosti za nadaljnji razvoj ju-gosl. go-
—• del deviz od prodaje blaga in storitev,
— devize, ki jih dobijo na kredit v Jugoslaviji ali tujini.
Podjetja lahko devize na svojih računih uporabljajo brez ome. jitev za plačevanje blaga, za katerega uvoz ni omejen. Toda ta novi moment, podobno kot 42-ur-ni delovni teden nalaga gospodarskim organizacijam velike odgovornosti. Nova zakona postavljata namreč načelo, da je uvoz vezan z izvozom, da torej z deviznimi 'sredstvi razpolaga predvsem tisti, ki jih je z izvozom ustvaril. Ta moment postavlja gospod. organizacije pred dejstvo, da se bodo morale hočeš nočeš spoprijeti z nočno konkurenco na svetovnih tržiščih in da pri tem ne bo mogoče računati na .pomoči, podpore, dotacije in podobno, kot je bil to slučaj doslej. Ker je znano, da je konkurenca na svetovnih tržiščih .izredno močna, bodo določila no-
Prelivanje litine v livarni
spodarstiva. To sta zakon o deviznem poslovanju in Zakon o k e-ditniih poslih s tujino, ki strpita v veljavo s 1. 1. 1967. Dosedanji zakoni, ki so urejevali to področje, so z oziram na gospodarsko reformo preživeli. Bili so predmet česte kritike o vseh mogoi.h -sredstvih za javno obveščanje. Delovne organizacije so imele doslej namreč velike težavo ,:;i nakupu deviz za surovine, reprodukcijski material .in inrajsko opremo, ker je celotna -procedura za .pridobivanje rrav-.z in sredstev trajala celo večnost. Po m pa bodo gospodarske organizacije imele	h
računih lastna devizna naslednjega izvora:
vega zakona prisiljevala gospod, organizacije, da bodo zviševale produktivnost, kvaliteto, izboljševale postopke, skratka skušale doseči čimbolj ceneno proizvodnjo.
Ko je delavski svet sprejemal znižanje planske vrednosti točke, je imel v mislih tudi ta novi moment, ki obeta vsekakor prej zaostritev, kakor sprostitev gospodarskih razmer.
Da bi bilo .našim bralcem razumljivo, kako se ustvarjeni dohodek deli, oz. katere. so tiste osnove, po katerih obračunavamo osebni dohodek, smo naprosili odgovarjajočo službo, da nam v kratkem sestavku obrazloži (Glej stran 4)
Način formiranja sredstev za osebne dohodke
Vir sredstev za osebne dohodke je dosežen dohodek, ki je rezultat planske akumulacije, kal-kuliranih osebnih dohodkov ;iin
odstopanja 'od planskih lastnih in prodajnih cen. Tako ije strokovno napisano v Pravilniku o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke.
Kaj je to planska akumulacija?
Vsaka enota ustvarja proizvodnjo ali izvršuje usluge. S planom smo si v začetku leta določili, tkakšna bo razlika med lastno in prodajno ceno proizvodov in uslug. To razliko imenujemo »planiran finančni rezultat« ali »planirana akumulacija« ali preprosto dobiček, ki smo ga s planom predvideli.
Kaj so vkalkulirani osebni dohodki?
To iso osebni dohodki, ki se izplačujejo med letom v obliki akontacije in ki so pri proizvodih oz. uslugah zajeti v lastni ceni. Izplačani osebni .dohodki so torej
Na osnovi teh podatkov lahko dohodke in sicer:
1.	Planska akumulacija 300 t X 2.300 S-din/t
2.	Vkalkulirani osebni dohodki
3.	Planski dohodek (1 + 2)
4.	80 % od 2,190.000 za OD
5.	Negativno odstopanje od lastne cene 300 t X 1.000
6.	Pozitivno odstopanje od prodajne cene 300 X 2.700
7.	Skupaj odstopanja od planskih cen (5 + 6)
8.	20% od 510.000 za osebne dohodke
9.	Skupna bruto sredstva za osebne dohodke (4 + 8)
Neto sredstva za OD dobimo, če odštejemo še prispevke, ki se plačujejo po predpisih in znašajo v letu 1966 38,2 %, in sicer:
proračunski prispevek
neto je	12,5	%
socialno zavarov. redni
prispevek	20,5	%
dopolnilni socialni
prispevek	0,2	%
prispevek za Skopje	,	DO %
stanovanjski	prispevek	4,0 %
Skupaj	38,2 %
Takšna neto sredstva lahko delijo enote po analitični oceni, to je po številu točk, ali pa po drugih merilih, če imajo ustrezni pravilnik ali sklep organov upravljanja.
Vprašujemo se, ali je navedeni način obračuna dovolj. stimulativen, in ali. je. v skladu-z načelom,, da. je treb.a člane delovne skupnosti nagrajevati po delu. Ce smo sii na jasnem, iz česa izhaja dohodek enote, potem moramo
sestavni del dohodka in jih je treba zato prišteti k planski akumulaciji, da bi 'dobili planski del dohodka.
Primer: npr. da je s planom predvidena lastna cena za odlitke 260.000 S-din/tona. Ce smo za tono planirali ceno 262.300 S-din, je torej razlika med lastno in prodajno ceno 2.300 S-din. S .planom je določeno, da prejme enota iz planskega dela dohodka 80 %, iz odstopanja od planskih cen .pa 20% za OD. Enota je v mesecu prodala 300 -ton odlitkov in .izplačala za osebne dohodke
1,500.000	S-din. Vzemimo, da je bila stvarna lastna cena te proizvodnje 261.000 S-din na tono, to je 1.000 S-din več, kot je bilo s planom predvideno. Nadalje vzemimo, da nam Je uspelo prodati tono za 265.000 S-din, to je da smo jio prodali za 2.700 S-din dražje, kot je bilo s planom predvideno.
izračunamo sredstva za osebne
690.000
1.500.000
2.190.000
1.752.000
300.000
810.000
510.000
102.000 * V
1,854.000
pri normalnih pogojih poslovanja odgovoriti pritrdilno. Mar ni dohodek rezultat obsega proizvodnje, prihrankov pri materialu, produktivnosti dela, najboljšega izkoriščanja vloženih sredstev, ■boljše kvalitete proizvodov in uslug, ki vplivajo1 na prodajne cene in sploh plasman izdelkov? Vsi našteti momenti so rezultat dela. Cim večja in kvalitetnejša je proizvodnja, tem večja je možnost, da enota doseže ali preseže planirani dohodek. Cim racionalnejše izkoriščamo osnovna in obratna sredstva, tem pozitivnejši bo finančni rezultat.
V prihodnji številki bomo pojasnili, kako pride do tega, da nekatere enote v posameznih mesecih doségajo nenormalno visoka ali nizka sredstva ža osebno dohodke. Taka odstopanja opozarjajo, da se lahko pojavijo, določene hibe v organizaciji, planiranju, evidenci ali pa tudi'v’ samem sistemu nagrajevanja enot po doseženem dohodku.
V tem sestavku smo želeli osvetliti tiste probleme, ki so po našem najvažnejši faktorji našega gospodarjenja. Nemogoče je zajeti vsa vprašanja v enem samem sestavku. Upamo pa kljub temu, da smo članom naše delovne skupnosti posredovali vsaj del najvažnejših podatkov in pojasnil in s tem pripomogli k temu, da bo vsak član naše železarne
V nadaljnji razpravi so se posamezni diskutanti dotaknili najrazličnejših problemov Železarne Štore. Tako so razpravljali o vpra. šanju našega izvoza, ki mu bo v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost. V novih, poreformskih pogojih, se je situacija na tem področju občutno zaostrila. Razumljivo je, da to zaostritev občutimo tudi v železarni. Zato je potrebno napeti vse sile, da bi naš izvoz usmerili predvsem na konvertibilna področja.
Ko so govorili o vprašanju 42-urnega delovnega tedna, so poudarili, da je kolektiv s prehodom na 42- urni delovni teden prevzel nase velike obveze, ki so nujno spremljale prehodna skrajšani delovni teden. »Sedaj, ko je že celotni kolektiv prešel na skrajšani delovni čas bi bilo za naše podjetje zelo neugodno, če bi zaradi neizpolnjevanja pogojev morali iskati rešitev v tem, da bi se vrnili nazaj na 48-urni delovni teden«, — je 'bilo rečeno na sestanku tovarniškega komiteja.
Tudi vprašanje organizacije podjetja je bilo predmet diskusije. Člani TK so ugotovili, da je bila že večkrat postavljena zahteva po sodobnejši organizaciji našega podjetja, da pa se le-téf še zri bistveno menjala. Železarna Štore je zaprosila .Inštitut , za sociologijo. v ..Ljubljani, da izdela predlog za izboljšanje organizacije našega podjetja. Pričakuje se, da bo situacija zadobila kon-
seznanjen s problemi, ki nam jih narekujejo novi gospodarski pogoji. Želimo, da v bodoče bralci sami, bodisi s članki, ali pa z vprašanji načenjajo razpravo o problemih, ki se pojavljajo. Uredništvo »Štorskega Železarja« bo poskrbelo, da se bo predlagana tema strokovno obdelala ter podala na način, ki bo vsakomur dostopen.
kretnejše oblike, ko bodo analize inštituta prispele. Potem bo dolžnost komunistov, da se bodo zavzemali za odpravo vsega, kar je sedaj negativno v strukturi naše delovne organizacije.
Ko so govorili o vprašanju kadrovanja v našem podjetju, so člani TK ugotovili, da še vedno ni na vseh delovnih mestih ljudi, ki bi imeli za to potrebno strokovno izobrazbo. V kolektivu je namreč še mnogo takih, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe. Potrebno je vztrajati pri tem, da s 'bodo tisti, ki nimajo potrebne izobrazbe, le-to dopolnili.
Tudi o decentralizaciji so se pogovarjali na sestanku tovarniškega komiteja. Ugotovili so, da kljub tolikim razgovorom, diskusijam na' vseh sejah tovarniškega komiteja, do danes še ni narejen noben korak naprej. Sprejet je bil tozadevni sklep in morali bi nekoliko več prisluhniti kritiki v ■podjetju. Komunsti so poudarili, da je IV. Plenum te stvari jasno nakazal in potrebno ije, da komunisti tem smernicam sledimo.
Da bi lahko uspešno delovali v jesenskem obdobju, so bili člani TK na sestanku mnenja, da je potrebno najprej kritično obdelati in analizirati delo komunistov v samem komiteju. S tem y .zvezi so sprejeli program, ki bi talco, tovamjškemu komiteju, kakor tudi osnovnim organizacijam služil
(Nadaljevanje na 5. strani)
Razširjena seja tovarniškega komiteja
TOVARNIŠKI KOMITE ZKJ ŽELEZARNE ŠTORE JE IMEL DNE 5. OKTOBRA 1966 RAZŠIRJENO SEJO, NA KATERI SO RAZPRAVLJALI O IZVAJANJU SPREJETIH SKLEPOV IN NA SPLOŠNO ANALIZIRALI DELO KOMUNISTOV ŽELEZARNE.
Pri tem so poudarili, da se morajo vsi komunisti zavedati, da niso odgovorni le tovarniškemu komiteju temveč predvsem celotnemu kolektivu. Kolektiv bo ocenjeval delo komunistov po tem, kakšna je ekonomska situacija podjetja. Komunisti niso potrebni kolektivu le takrat, kadar so rezultati najboljši, temveč takrat, kadar kolektiv zaide v težave. Tri tem so ugotovili, da je komuniste premalo čutiti v organih samoupravljanja, pri sprejemanju temeljnih samoupravnih aktov itd. Ugotovili so, da osnovne organizacije ne zavzemajo stališč do določenih problemov in da jih dostikrat celo ne obravnavajo.
Ko so razpravljali o delitvi dela med komunisti so ugotovili, da bi morala biti le-ta taka, da bi bil vsak član ZK osebno odgovoren za vse nepravilnosti, ki se dogajajo na področju njegovega delokroga. Vse stvari bi se laže reševale kot se Tešujejo, če bi se v naprej vedelo, kdo za kaj odgovarja. Poudarili so, da bi se pri sprejemanju posameznih sklepov istočasno moralo določiti tudi osebo, ki bo za izvršitev konkretnega sklepa odgovarjala. »Kdor hoče biti komunist, naj dela tako, kot predvideva program, ali pa naj se umakne«, so poudarili na sestanku.
Hranarina po novih osnovah
Po dopolnjenem Temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju se bo hranarina izplačevala na tri načine:
1.	Za prve tri dni bo hran arino izplačevala gospodarska organizacija iz sredstev osebnih dohodkov.
2.	Za dobo od četrtega do tridesetega dneva bolezni bo hrana-
ANTON
VOUK
Vrste marljivih jeklarskih delavcev je zapustil čisto nepričakovano eden najprizadevnejših sodelavcev, VOUK ANTON, rojen 1921 v Kameniku pri Šmarju p. J., kjer je še sedaj živel.
Kot nakladalec odpadnega jekla je pričel delati že aprila 1951, s 1. januarjem 1959 pa je bil premeščen med brusače ingotov, kjer je delal do svoje tragične smrti. Jeklarski delavci se ga bodo vedno spominjali kot mirnega,
prizadevnega in discipliniranega delavca, ki je bil prav zaradi teh svojih dobrih lastnosti med sodelavci in predpostavljenimi zelo cenjen in spoštovan.
Zaradi, vzgledne požrtvovalnosti je bil določen za premestitev na boljše delovno mesto, toda tovariš Vouk je dejal, da bo rajši ostal med svojimi dosedanjimi Ožjimi sodelavci, kar je tudi storil.
Nekega dne pa tovariša Vouka ni bilo na delo, kar je vse• sodelavce začudilo in zaskrbelo. Potem je prispela vest o tragični smrti marljivega tovariša, vest, ki je vse resnično pretresla.
Težko se bodo sprijaznili z dejstvom, da vzglednega sodelavca ne bo več v vrste jeklarskih delavcev, a pozabili ga ne bodo.
-RU-
rino izplačevala gospodarska organizacija iz namenskih sredstev, ki jih dobi od socialnega zavarovanja kot del svojih rednih prispevkov Zavodu za socialno zavarovanje Celje.
3.	Za dobo od tridesetega dneva naprej bo hranarimo izplačeval Zavod za socialno zavarovanje Celje.
4.	Nadomestite za porodniške dopuste in spremljevalce bolnikov prejme zavarovanec od Zavoda za soc. zavarovanje od prvega dne.
Osnova za izračunavanje hra-•nariine bo povprečni lanskoletni osebni dohodek zavarovanca po zafkljiucnem računu. Ragen tega pa bo na višino hranartne vplivalo tudi dejstvo, ali zavarovanec 'izpolnjuje predzavarovalne pogoje, ali se zdravi na domu ali v bolnišnici, kakor tudi število družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja.
Zavarovalne pogoje izpolnjuje tisti, iki je bil zavarovan polnih 9 koledarskih' mesecev, in tisti, ki je bil v zadnjih dveh letih zavarovan 18 koledarskih mesecev.
Kot smo poročali že v prejšnjem »Železarju«, sta bila v Železarni Štore izdelana dva predloga po katerih naj bi se izplačevala hranarina za prve tri dni bolezenskega izostanka. Po predhodni razpravi v delavskih svetih enot se je Delavski svet pod,-jetja na svoji V. redni seji, dne 30. 9. 1966, odločil za prvi predlog po katerem prejme delavec:
—	Za nezgode pri delu in poklicna obolenja, do katerih je prišlo 'brez krivde delavca 100%; ,
—	za nezgode pri delu, do katerih je prišlo, ker je delavec 'opustil varnostne mere ter za nezgode na poti in doma 60 %;
—	za vajence in učence strokovnih šol pri vseh vrstah bolezenskega izostanka 100%:
—	za vsa druga obolenja 80 %.
Delavec, ki se je poškodoval
pri delu, prejme razliko nad 60 % takrat, ko HTV služba ugotovi, da je obratna poškodba nastala iz objektivnih razlogov (brez krivde delavca).
Izplačilo hranartne za dobo od četrtega dneva bolezenskega izostanka naprej pa je urejeno z dopolnitvami Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kot sledi:
1.	Zarvarovanoi, ki izpolnjujejo predzavarovalne pogoje prejmejo:
a)	od 4.—7. dne......... 80%
b)	od 8.—60. dne ........ 90 %
c)	od 61. dne dalje ..... 100 %
2.	Zavarovanci, ki ne izpolnjujejo predzavarovalnih pogojev -dobijo:
a)	od 4.—7. (Jne ........ 60%
b)	ođ 8,—«0. dne ....... 70 %
c)	od 61. dne dalje ..... 1.00% Nadalje predvideva dopolnitev
Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju zmanjšanje hranartne za tiste zavarovance, ki se zdravijo v bolnišnicah in zdraviliščih.
V slučaju, če je zavarovanec v preteklem -letu po zaključnem ra. čunu gospodarske organizacije prejel osebni dohodek za -manj kot 3 cele koledarske mesece, ali če je postal član delovne skupnosti šele v tekočem letu, se za osnovo hranartne vzame povprečje akontacije, ki jo je delavec prejel v tekočem letu do nastopa bolezni. Lahko pa se primeri, da zboli delavec, ki v podjetju še -ni prebil niti dobe trideset koledarskih dni. V tem primeru se mu osnova za hranarimo ugotovi na podlagi osebnega dohodka za delovne dni v tekočem mesecu.
Opozoriti je treba pri tem na dejstvo, da je hranarina, izplačana po sprejetju zaključnega računa, dokončna. Tisti bolniki pa, ki bolujejo v januarju ali februarju tekočega leta, ko zaključni -račun še ni bil sprejet, dobijo do sprejetja zaključnega računa le ak-ontacijo hranartne. Dokončen -obračun -se izvrši šele po sprejetju zaključnega računa, pri -čemer se izplačajo eventualne razlike.
Poglejmo, .kako poteka obra-
čun hranartne v -naši Železarni:
Podatki zavarovanca:
Zavarovanec je 'boteva'1 15 delovnih dni. Od tega se je od četrtega do sedmega dneva zdravil v bolnišnici. Zavarovanec preživlja enga člana družine in -izpolnjuje predzavarovalne pogoje.
-Latina osnova 882.791 S-dlin : 2.191 ure = 403 S-din na uro 403 S-din X 7 ur = 2.821 S-din na dan.
(.Po navodilih Zavoda za socialno -zavarovanje Celje se branari-na izračunava za 7 ur dnevno, vštevši tudi prosto soboto).
Izračun:
a)	Hranarina za prve tri. dni bolezni
2.821	S-dlin X 80 % = 2.257 S-din na dan X 3 dni = 6.771 S-din;
b)	Hranarina za tri dni zdravljenja v bolnici
2.821	S-din X 80 % = 2.287 S-din na dan X 80 % = 1.806 S-din X 3 -dni = 5.418 S-din;
c)	Hranarina za ostalih 9 dni bolezni
2.821	S-di-n X 90 % = 2.539 S-din •na dan X 9 dni = 22.852 S-din. Skupaj a + b + c = 35.040 S-din.
.Sklep DSP, po katerem se hranarina izplačuje za -prve tri -dni bolezni se izvaja od 1. 10. 1965.
R. Kljakov-ič
Razširjena seja tovarniškega komiteja
(Nadaljevanje s 4. strani)
kot snov za nadaljnje dete. Vsi so bili enotnega m-nenja, -da mora program nujno vsebovati tudi stvari iz gospodarskega področja, kot so izvoz, vprašanje plana, kadrovska vprašanja in ekonomski rezultati -podjetja.
Nadalje je bite govora tudi o ustanovitvi samoupravne politične šole. Poudarili so, da so že v preteklem -letu organizirali podobno šote, skozi, katero je šlo ca. 120 slušateljev iz vseh vrst neposrednih proizvajalcev. O tej šoli in takem načinu ‘izobraževanja so se vsi udežeženci te šole pohvalno izrazili. Tovarniški -komite je sklenil, da je takšna šola tudi letos potrebna, ter da bi jo -bite potrebno v .bodoče smatrati kot tradicionalno. Sola naj ‘bi bila v .popoldanskem času, to je v prostem času. Imela naj bi bolj ekonomski značaj in bi jo naj obiskovali -predvsem tisti -ljudje, ki že -imajo izobrazbo prve stopnje. Sóla bi imela dva razreda s 25 do 30 slušatelji. Predavatelji hi bili iz Delavske Univerze Celje, kar je že dogovorjeno. Finančna sredstva so tudi na razpolago.
Končno so člani TK razpravljali še o trenutni finančni situaciji
v kolektivu glede izplačila osebnih dohodkov. Ugotovili so, da se stvari izboljšujejo. Seznanili so se s sklepom organov upravljanja, da se osebni dohodki nekoliko zmanjšajo, to je od dosedanjih 317 na 300 S-din, s čimer se izkazuje previdnost, ki je v današnjih gospodarskih .pogojih u-mestna.
Ciani TK so predlagali sprejetje naslednjega programa:
1.	decentralizacija
2.	vloga ekonomskih enot
3.	vsebina neposredne demo-
kracije in vloga OZK o ekonomskih enotah __________.
4.	planska predvidevanja v letu 1967
5.	perspektiva in razvoj podjetja
6.	analiza o izvršitvi sklepov .po OZK
7.	notranji odnosi delovne organizacije
8.	organizacije zveze komunistov v podjetju te metode dela
9.	organizacija dela v podjetju
10.	ekonoms-ki rezultati podjetja
11.	kadrovska politika
12.	ta program velja tudi za osnovne organizacije.
*
PREHRANA—vir zdravja
Ni še dolgo lega, ko so imele skoraj vse delovne organizacije svoje menze. Danes pa gremo v drugo skrajnost in skušamo vso prehrano prenesti v klasične go-slins e obrate, s tem pa zaradi visokih cen v gostilnah mnogim zapiramo pot do redne prehrane.
Statistika kaže, da imamo v naši republiki le še 109 delovnih
organizacij, ki imajo svoje obralg družbene prehrane in skrbe zg dodatno prehrano zaposlenih na delovnem mestu. Nadalje se /e vredno zamisliti nad podatki Za* voda za zdravstveno varstvo SRS, ki pravi, da po ugotovitvah pri nas več kot 60 % vseh zaposlenih prihaja zjutraj na delo brez zajtrka. Nagel industrijski razvoj
Dopusti v skrajšanem delovnem tednu
Sk' p DSP o prehodu na 42-urrri delovni teden je v skladu s 145 i anom Temeljnega zakona o delo'v rih razmerjih, ki govori o tem, c'a se prosti dnevi, ki so posledic a skrajšanega delovnega tedne., štejejo v redni letni dopust. »Storski Železar« je o tem obširneje poročal v svoji sedmi številki na 8. strami.
2e v prvem mesecu po prehodu na skrajšan delovni čas pa smo lahko ugotovili, da imamo člane delovne skupnosti, ki .iščejo možnosti, kako bi obšli določilo omenjenega zakona in koristili dopurt le v »čistih« delovnih
en dan dopusta (petek), v sedmih primerih po dva dni (četrt-tek, petek), štirje primeri so bili ko so si maši sodelavci vzeti po tri dni dopusta (sreda - petek), dva sta koristila po štiri dni dopusta (torek - petek) in kar deset primerov je takih, ki so svoj dopust koristili v času od ponedeljka do petka.
V tem prednjačita gradbeni oddelek, ki ima tak pojav v šestih primerih (3X5, 2X4) in mehanična, ki ga ima v 4 primerih 3X5, 1 X3).
Iz gornjih podatkov sledi, da gre iu nedvomno za špekuliranje
Forme so pripravljene.
dnevih. Z eno besedo — težnja po povečanem prostem času.
Iz evidence smo lahko povzeli, da je bilo samo v mesecu septembru-31 primerov, ko so posameznici nastopili dopust nepo-sred-n j pred prosto soboto. Takšna scrota seveda ni všteta v dopust, kat it» predvideva, zaikian, čeprav so dotični koristili tudi po 5 dni dopusta (od ponedeljka do petka).
Naj navedemo nekaj primerov:
V osmih primerih so si člani naše delovne skupnosti vzeli po
na račun zmanjšanja delovnega časa. Ko bi spoštovali veljavne predpise, ki govore o tem, da se dopust sme koristiti največ v dveh delih, bi se takim špekulacijam v veliki meri izognili. Mor. da je vzrok v tem, da našim članom delovne skupnosti postopek ni dovolj jasen, kar utegne imeti za posledico možnost različnega tolmačenja.
Vsekakor pa je čas, da vsaj v bližajočem se letu uredimo to vprašanje ter ga vskladimo z zakonskimi .predpisi. R. M.
in vedno večje število zaposlenih žena terjata od družine, da opušča svoja individualna gospodinjstva in se deloma ali v celoti preživlja zunaj doma. Po reiormi in s podražitvijo živil, so se te stvari dokaj spremenile. Žal jo mnogo tudi takih, ki so začeli iskati rezerve v prehrani. V našem podjetju so samoupravni organi koristnost dodatne prehrane pravilno spoznali in razpravljali v smeri, kako malico še izboljšati. Strokovno je dognano, da le z redno prehrano in kakovostno, lahko človek obdrži svoje delovne zmožnosti ter dobro in varnq dela. Danes mnogo razpravljamo, kot v delovnih organizacijah tudi v zdravstvenih ustanovah, da naj vse storimo za znižanje stroškov zdravstvenega varstva, ker stroški tega varstva presegajo naše finančne zmogljivosti. eRdna prehrana pa je eden osnovnih pogojev zdravja.
V razgovoru z delavci pa ugotavljamo, da večina pri nas zaposlenih ne zajtrkuje. Delavci, ki se vozijo iz oddaljenih krajev pravijo, da ne morejo tako zgodaj zajtrkovati. Kaj pa delavci iz bližnje okolice. Večina teh tudi ne zajtrkuje. Pri obeh skupinah bi ugotovili nepravilne prehran-bene navade. Že otroka bi moralj navajati na obilen zajtrk. Zjutraj je organizem in želodec spočit in lahko prebavlja, zato zdravniki priporočajo izdaten zajtrk in malico. Tudi kosilo naj bo izdatno, če pa želimo mirno in prijetno spanje pa naj bo večerja lahka in skromnejša. Z ozirom na ugotovitve, da večina delavcev ne
zajtrkuje, pa je zanje topla malica življenjskega pomena. 1 Kot v večini primerov posluje tudi naša kuhinja še na star način, ni sodobno niti smotrno opremljena, na drugi strani pa sg javlja tudi vprašanje dovolj usposobljenega kadra. Večkrat vidimo, da je hrana v obratnih menzah dovolj bogata s kalorijami. Če pa jo analiziramo, pa v večini primerov ugotovimo, dq primanjkuje živalskih beljakovin ter zaščitnih vitaminskih in rudninskih snovi. Tudi v našem ob-bratu družbene prehrane smo izvedli nekatere analize in ugotovili, naslednje stanje: Povprečno ima naša topla malica 1325 kalorij in stanejo živila 246 S-din, mrzla malica ima povprečno 809 kalorij in znaša cena živil 214 S-din, dietna malica ima povprečno 838 kalorij in znaša cena živil 234 S-din, Kvalitetno bomo morali izboljšati mrzlo malico, ki po kalorični vrednosti precej zaostaja za toplo. V ceni navajamo samo ceno živil, dočim je cenci gotovega pripravljenega obroka znatno večja. Ne smemo se ustaviti pri ceni malice, temveč pri koristnosti, ki jo ima malica med delom, ker prispeva k enakomernemu vzdrževanju delovne zmožnosti in bi bilo potrebno, da vsai pozimi prejemajo vsi delavci toplo malico. Zdravniki ugotavljajo, da so številne bolezni, kot bolezni prebavil, srca, ožilja in druge, mnogokrat posledica neredne ali nepravilne prehrane.
Ko iščemo možnosti za znižanje bolniškega staleža, začnimo že pri osnovah, kot je prehrana. Z izboljšanjem prehrane bomo koristili delavcu in delovni organizaciji. Tudi delavci bi lahko s koristnimi predlogi k temu mnogo prispevali.	S. P.
SKLEPI DSP IN m
Delavski svet Železarne Štore je na svoji V. seji dne 30. septembra sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je predlog UO za znižanje planske akontacije vrednosti točke od 317 S-din na 300 S-din,
2.	potrdil je prvo predlagano varianti za izplačilo osebnih dohodkov za prve tri dni bolezenskega izostanka,
3.	Izvolil je dva predstavnika za skupščino Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje.
UO je na svoji 10. seji dne
28.	septembra 1966 sprejel naslednje sklepe:
1.	na 42-urni delovni teden preidejo obrati elektroplavž,
jeklarna, valjarna, obdelo-valnica valjev, promet, avto-oddelek in energetski oddelek;
2.	potrdil je operativni plan proizvodnje za mesec oktober 1966;
3.	za 50 % je zmanjšal izplačilo razlike po dohodku, ki se izplačuje na osnovi doseženih rezultatov za prejšnji mesec, s tem, da se ta sredstva deponirajo do časa, ko bo finančni rezultat podjetja ugodnejši in se bo lahko izvršilo izplačilo;
4.	predlagal je delavskemu svetu podjetja znižanje planske vrednosti točke od 317 S-din na 300 S-din;
5.	strinjal se je s tem, da se podpiše pogodba z UNI-ON-GAS.
Novosti v predpisih o delovnih razmerjih
be. Novost v predpisih je torej v tem, da je dovoljena pritožba ’ na oceno poskusnega dela.
Nadaljnja novost v predpisih je v tem, da more delovna organizacija delavčeve strokovne ih delovne sposobnosti preveriti že predno ga sprejme ha delo.
3.	Neuspeli razpis:
Temeljni zakon o delovnih razmerjih praviloma žahleva razpis za vsa delovna mesta. Vehdar praksa v delovnih Organizacijah kaže, da se razpisujejo le Vodilna delovna mesta, kar je razumljivo, saj razpis obvežlijp dcìóV-no organizacijo na določen postopek, na rok, kandidati imajo' pravico vpogledd razpisnih ponudb, pravico pritožbe itd. fo pà je v delovnih organizacijah z . večjim številom zapóslèhih ptatk-j" ličilo nemogoče izvesti, 'ker' bi bil postopek preveč zamuden in predrag. Spremembe Terhelfnetjd zb-'. kona o delovnih razmerjih 'dblo-čaj0, da mora delovna organizacija s statutom določiti ti'elòWà mesta, ki jih razpisuj^:
Spremembe TZDR prinašajo nova določila za primer, kadar''šb na razpis ne prijavi nihče ali pa kandidati ne izpolnjujejo pogojev razpisa. V takem primeru mora delovna organizacija razpis ponoviti. Če pa pri ponovnem razpise ni kandidata, ki bi izpolnjeval pogoje razpisa, lahko razporedi na razpiasno delovno mesto kandidata ali drugo osebo, ki ne izpolnjujejo pogojev, vendar
ali če je proti njemu zač d postopek za izključitev iz -d lovne skupnosti zaradi hujše 1 ršitve delovne dolžnosti, ali če jc zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti.
Vse naštete primere, žareli katerih je delavec lahko odst an j ep z dela in iz delovne organ :acije mora po novih določilih zakona delovna organizacija dolaziti v splošnem akiu. Delavca odstrani z dela in iz podjetja oseba, ki jo določi delovna organiza :ija s splošnim aktom; kadar gre :a odstranitev iž podjetja, more odločitev pooblaščene osebe potrditi kolektivni organ, določen s splošnim aktom (UO).
Kadar je delavec odstra gerì z dela, mora biti razporejen zadrugo ustrezno delovno mesto. Če je delavec odstranjen iz driovhe organizacije, prejema osebni dohodek toliko časa, kot je ć.nloče-no s splošhirh aktom.
1	(Nadaìjévtinje v prihodnji številki.)	Vinko Jen« aria
dipl. pra /niče
Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je v veljavi od 8. aprila 1965, je narekoval delovnim organizacijam obsežno in zelo Odgovorno delo na pripravo in sprejem samoupravnih predpisov: statutov in pravilnikov o delovnih razmerjih.
Priprava samoupravnih predpisov in uporaba Zakona je pokazala nekatere pomanjkljivosti njegovih določb in narekovala nove rešitve nekaterih vprašanj. Zaradi tega so bile pripravljene spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona, ki jih je zakonodajalec sprejel dobro leto od veljavnosti Temeljnega zakona.
Spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona so bile pripravljene na podlagi enoletnih izkušenj večjega števila gospodarskih in drugih delovnih organizacij. Njihov namen je, odpraviti nejasnosti nekaterih določb in bolj precizno regulirati tista vprašanja, ki so v praksi povzročila različna tolmačenja. Najvažnejša vprašanja, ki jih ureja Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o delovnih raz-
2.	Ugotavljanje strokovnih in drugih delovnih sposobnosti:
TZDR določa, da delavcu, ki je poskusno delal, preneha delovno razmerje z vročitvijo pismene ocene dela, če je ta negativna. Na tako odločitev se delavec po novih predpisih lahko pritoži in mu delovno räzmerje preneha šele z vročitvijo dokončne odice-
le za tako dolgo, dokler se delovno mesto z razpisom ne popolni. Taka razporeditev pa sme trajati največ eno leto.
4.	Odstranitev z dela:
TZDR ni imel določil o odstranitvi delavca z dela in iz podjetja, če je proti njemu začet kazenski postopek zaradi dejanj, stor-
merjih bomo pojasnili v tem sestavku.
1.	Razglašanje prostih delovnih mest:
Določila TZDR so predvidevala obvezno razglašanje prostih delovnih mest in pogoje dela z javnimi sredstvi iniormacij; samo v izjemnih primerih in kadar je določeno s statutom, je smela delovna organizacija razglasiti delovna mesta z lastnimi sredstvi informacij. Medtem pa je bilo sporno, katera so javna sredstva iniormacij. Razglašanje vseh delovnih mest je povzročalo delovnim organizacijam tudi občutne stroške.
Po novih določilih ni več zahteve po obveznem razglašanju prostih delovnih mest z javnimi sredstvi iniormacij (časopisi, radio, televizija), ker se smatra, da je zahtevi javne razglasitve zadoščeno s tem, da je vsako prosto delovno mesto prijavljeno zavodu za zaposlovanje, ki je dolžan vsa prijavljena prosta delovna mesta razglasiti tako, da je obvestilo občanom dostopno (razglasne deske).
Vse delavce — mladince, rojene leta 1948 in starejše obveščamo, da smo prejeli od Občisfce skupščine Celje naslednji
Poziv za nabor
Skupščina občine Celje, oddelek za narodno obrambo, poziva po določilih 53. člena zakona o narodni obrambi na nabor vse mladince rojene leta 1948 in starejše, ki iz kakršnegakoli razloga niso bili na naboru ali so začasno nesposobni.
NABOE BO:
V	Celju, Trg svobode 9 (Narodni dom) v zgornji stranski dvorani 27. oktobra 1966 do vključno 31. oktobra 1966 od 7. do 13. ure za območje mesta Celje, KU Štore in Škofja vas.
V	Vojniku v prostorih krajevnega urada dne 26. oktobra 1966 od 7. do 13. ure za območje KU Dobrna, Strmec, Frankolovo, Vojnik in Šmartno v Rožni dolini.
Posebno obveščamo tiste mladince, ki še niso bili na zdravniškem pregledu pred naborom, da se pred pričetkom nabora zglasijo na oddelku za narodno obrambo skupščine občine Celje zaradi napotitve na splošni zdravniški pregled v Zdravstveni dom Celje.
Obvezniki — naborniki, ki se javnemu pozivu ne bi odzvali, bodo kazensko odgovarjali prod rednim sodiščem po 339. členu kazenskega zakona.
-	Predsediiik:
Zdravko Trogar 1. r.
Vse mladince — naborne obveznike pozivamo, naj se ravnajo točno po navodilih Občinske skupščine Celje, v izogib nevščenim posledicam.
Kadrovski sektor Železarne Štore
OB
Javni red in mir v Celju
PRIJETEN IZLET
ČLANOV ZROP ŠTORE
(Podatki, za leto 1965 in prvo polletje 1966)
Na območju Skupščine občine Celje je bilo v letu 1965 obravnavanih 898 kršiteljev javnega reda ;in miru, ki so storili 763 prekrškov. Od tega 840 polnoletnih, in 58 mladoJentih kršiteljev. V primerjavi z letom 1964, ko so obravnavali 731 polnoletnih in 29 mladoletnih kršiteljev javnega reda in miru, so bili prekrški v letu 1965 v porastu za 138 primerov ali 11,8 %.
V prvem polletju 1966 (do 30.
6.	1966) je bilo skupno 520 kršiteljev javnega reda in miru, ki so storili prav toliko prekrškov. Od tega 500 podnolentih in 20 mladoletnih kršiteljev. O porastu ali upadanju bo možno govoriti šele ob zaključku leta, praksa pa kaže, da so prekrški, tako
Dne 19. 9. 1966 je bila v našem podjetju romunska gospodarska delegacija, katero so sestavljali predstavniki Državne planske ko. misije za črno metalurgijo. Delegacijo je vodil direktor Ministrstva romunske metalurgije tovariš Cantelarie Petre, spremljali pa so ga ing. Georghio Dimdtru, direktor direkcije za črno metalurgijo v ministrstvu metalurgi-
je, Amkulesku Grigore, iz ministrstva za zunanjo trgovino, Ata-nasiu Aleksander, pomočnik direktorja državnega plana, ing. Boksa Dimitru, iz Instituta za projektiranje valjam, ing. Jene Konstantin, šef oddelka Metal-limporta on Mihaila Oheorghi, II. ekonomski sekretar romunske
kot kazniva dejanja, vedno v porastu v drugi polovici leta.
Prekrški po vrstah in številu — skupaj za leto 1965 M prvo polletje 1966 izgledajo takole:
Pretepi, posebno drzno, surovo in nedostojno obnašanje na javnem kraju — 565; motenje javnega reda in miru v zasebnih stanovanjih — 202; nedostojno obnašanje proti uradnim osebam pri opravljanju uradne dolžnosti — 130; iklateštvo, potepanje, beračenje in izmikanje delu — 146; vznemirjanje ljudi, oviranje prometa in kršitev javne morale — 60; igranje hazardnih in drugih prepovedanih iger za denar — 38; vdajanje prostituciji — 27.
Kot vidimo, zavzemajo prvo mesto pretepi, posebno drzno, surovo in nedostojno obnašanje na
(Nadaljevanje na 9. strani)
Ambasade v Beogradu.
Delegacija je prišla na podlagi principa, da se vsako leto izmenjujejo obiski med članicami SEV. Jugoslavija ima stalnega opazovalca in je tudi vključena v omenjene izmenjave obiskov. Ustaljeni predmet teh obiskov je tehnično sodelovanje in izmenjava proizvodov črne metalurgije.
Ob priliki obiska pri nas so bile obravnavane možnosti izvoza valjanih izdelkov in valjev v Romunijo. Sklenili so, da se medsebojno izmenjajo pogoji dobave in specifikacije. Delegacija je prispela v Štore ob 10. uri iz Jesenic in je ob 13. uri odpotovala v Nikšdč.
Krajevna organizacija ZROP Štore je organizirala za svoje člane izlet, ki se ga bodo še dol* go spominjali.
V soboto, 15. oktobra tega leta so se kmalu po 6. uri zjutraj odpeljali skozi Celje in Šlo venske Konjice do Oplotnice, potem pa v srce zelenega Pohorja do Osan-karice. Po kratkem odmoru in okrepčilu so se podali do spominskega kraja pri Treh žebljih, kjer je 8. januarja 1943 legendarni Pohorski bataljon bil svojo zadnjo, herojsko bitko s stokrat številnejšim in najmodernejše 'opremljenim, zagrizenim sovraž,-nifcotm, z nemškimi vermaoi in policisti. Tudi tej tragediji je botrovala izdaja. Ves dan poprej so Nemai preračunano obkoljevali hrabre partizanske borce, ki so nameravali prezimiti v zemljankah v osrčju Pohorja, zakaj zapadel je bil visok sneg in — tako so vsaj računali partizanski borci — Nemci ne bodo tako hitro tvegali 'borbe v takih okoliščinah. Toda nacisti so se v svojem besu do »banditov«, ki sg ,jim že partorat tako predrzno napadali postojanke in rušili prometne zveze, odločili, da bodo •umičitB bataljon. P-a tudi ta podvig ne bi uspel, če ne bi izdajalec posegel v to zločinsko namero, Skrbno pripravljen, iznenađen, iz vseh strani izvršen napad, trije
obroči okoli bataljona, ki v tem trenutku ni štel niti 80 ljudi, vse to je bilo usodno tudi za tako odločne in hrabre borce, kot so bili pripadniki Pohorskega bataljona.
Temne misli so rojile našim izletnikom po glavi, ko so si ogledovali prizorišče tega krvavega obračuna. Sledil je še ogled muzeja v koči na Osankarici, muzeja, ki prikazuje bivališče bata* ljona, borce te hrabre enote NOV pred spopadom s fašisti, pomorjene borce in končno še nekaj .preživelih borcev pa še naslednike tega herojskega bataljona. Globoko presunjeni so poslušali tolmača in z najglobljim spoštovanjem do teh junakov nadaljevali pot do Areha na Pohorju, po kratkem postanku pa v .dolino, proti Ptuju. Tam so si ogle-li znameniti ptujski muzej, žal pa si niso mogli ogledati muzeja 'NOB, ker ga preurejajo 'in ni do-istopen. Po obedu so se počasi vračali, medpotoma so se ustavili še sredi vinogradov, na Mestnem vrhu pri Ptuju, kjer je ob čevapčičih 'in dobri kapljici stekla živahnejša beseda in tudi pesem je odmevala po vinogradih do noči, ko so se v prijetnem razpoloženju vračali proti domu.
Enodušno so sklenili, da si bodo tako razvedrilo še privoščili.
Rudoli Uršič
Gostje na elektroplavžu.
Pismo komiteja Zveze socialistične mladine »CENTROZAPA«
Dragi tovariši,
še enkrat se želimo toplo zahvaliti za nenavadno' prisrčen sprejem, ki ste nam ga pripravili v Vaši lepi deželi.
Z veliko prijetnostjo se spominjamo našega bivanja v vaši planinski koči na Svetini, ki nam je bila pravi dom, čeprav smo tam prebivali tako kratek čas.
Očarani smo s pokrajinsko sliko Jugoslavije, ki je tako pestra in slikovita. Težko nam je povedati, s čim smo bili bolj prevzeti — ali z lepim, smaragdnim in vedno toplim Jadranom, alb z mogočnimi, veličastnimi Alpami. Mesta, skozi katera smo se vozili, so nam govorila o zgodovini vaše dežele. Krasna mesta s spomeniki stare kulture, ob novih, čistih, prostranih socialističnih mestih.
Nas Poljake je posebno globoko ganila skrb in spomin, ki ju posvečate svojim junakom in krajem, kjer so umrli mučeniške smrti.
V tem pismu se še enkrat klanjamo vsem tistim, ki so se borili proti fašizmu.
Ko končujemo naše spomine na nepozabno bivanje, se zahvaljujemo direkciji Železarne Store, partijski organizaciji in mladinski organizaciji, posebno pa še kolektivu tovaršev, ki so bili neposredno zadolženi za nas.
S tovariškim pozdravom Katowice, dne 8. 10. 1966.
Zveza
Socialistične mladine Komite podjetja »Centrozap« v Katowicah
. Prevedel Rudralf Uršič

Obisk romunske delegacije
Gledališka sezona je ta
Podobno kot vsako leto so se tudi letos odprla vrata Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Vsi smo z zanimanjem pričakovali objavo letošnjega repertoarja. In nismo se razočarali. Repertoar je letos zelo skrbnq izbran, saj bo po svoji vsebini zadovoljil tako zahtevnega kakor tudi preprostega obiskovalca gledališča. Dela so vzeta iz najboljših stvaritev svetovne in domače literature.
Med izbranima deli, ki j;ih bomo videli letos v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iž Celja, so tri komedije, trd drame, dve igli in igra iz kriminalnega življenja. Tudi za naše najmanjše se je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja letos dobro pripravilo, saj bo ob novoletnem času postreglo z igrico »Dedek Mraz«, ki je med našimi otroci zelo priljubljena.
UO Svobode je na 6. redni seji sprejel sklep, da Slovensko ljudsko gledališče iz Celja v letošnji sezoni redno gostuje v kulturnem domu v Štorah.
Abonenti bodo videli od meseca oktobra 1966 do najkasneje junija 1967 devet predstav. O posameznih predstavah bomo redno objavljali v glasilu »Štorsfci Zelezar«, kinu in oglasnih deskah.
Slovensko ljudsko gledališče Celje si bo prizadevalo, da Cro-
ste našli v letošnji sezoni mnogo umetniškega užitka in razvedrila.
ANALIZA REPERTOARJA V SEZONI 1966-67
Ivan Cankar:
ZA NARODOV BLAGOR.
Komedija.
Režija: Mile Korun
Cankar je napisal to svoje zgodnje odrsko delo kot protest proti političnim razmeram na Slovenskem v času pred I. svetovno vojno. Ostro je razgalil in osmešil politične veljake obeh vladajočih strank, liberalne in
klerikalne. »Včeraj so bili drugi in jutri bodo zopet drugi, osebe se menjajo, stvar ostane«, je zapisal Cankar v svoji črnogledosti. Kajpak ima Cankarjeva beseda še danes svojo aktualno moč. Frazerstvo, hinavščina, klečeplazenje, surovost, spletkarstvo, brezhirbteničnost in lažna navdušenost, pohlep in grabež ... vse to še vedno eksistira, čeravno družbe, proti kateri je Cankar naperil svojo ost, že davno ni več.
Fay in Mihael Kanin:
RAŠAMON.
Igra.
Režija: Mire Kragelj
Ameriška zakonca Kaninova sta napisala igro po japonskih povestih, znanimi pod skupnim naslovom »Rašamon«. Več ljudi pripoveduje o istem dogodku — o posilstvu in domnevnem umoru — vendar ni niti ena zgodba (vsaka pripoved se spremeni v odrsko dogajanje) podobna drugi. Vsi so bili posredno ali neposredno vpleteni v dogodek, vendar ga je vsak slišal in videl tako, kakor pravi znana resnica: da človek vidi in sliši prav tisto, kar mu najbolj prija in leži. Zabavna in malce podučna igra o relativnosti resnice.
Prebivalce štor vabimo, da se v čimvečjem številu abonirajo.
UO Svobode
REPERTOAR ZA 1966—1967:
Ivan Cankar:
ZA NARODOV BLAGOR. Komedija.
Režija: Mile Korun Fay in Michael Kanin: RAŠAMON.
Igra.
Režija: Mire Kragelj Jacinto Benavente:
LA MALQUERIDA.
Drama.
Režija: Dino Radojevič Alexandre Dumas:
TRIJE MUŠKETIRJI. Komedija.
Režija: Andrej Stojan Dominik Smole:
CVETJE ZLA.
Igra iz kriminalnega življenja.
Režija: Franci-Križaj Igra.
Janez Žmavc:
PODSTREŠJE.
Režija: Mile Korun Wiliam Shakespeare: KORIOLAN.
Drama.
Režija: Franci Križaj Jean Ainouliih:
EVRIDIKA.
Drama.
Režija: Andrej Hieng Bil Monhof •in France Roche:
LJUBEZEN,
JO POZNATE?
Komedija.
Režija: Franci Križaj
CENA ABONMAJEV ZA 9 PREDSTAV
Šolska mladina	9,00 N-din.
Vajenci iz ŠIKC	1.3,50 N-din.
Ostali	od 22,50.N-din.
do 18,00 N-din,
JAVNI RED IN MIR V CELJU
(Nadaljevanje z 8. strani) javnem kraju. Podatki kažejo, da so te vrste kršitev javnega reda in miru največkrat pogojene s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač po gostinskih lokalih in v zasebnih stanovanjih, posebno v primerih, ko se pijančevanje zavleče preko določenega obratovalnega časa gostinskih lokalov.
Klateži, potepuhi, berači in ljudje, ki se izmikajo delu, so najbolj zanimivi. Ti ljudje tavajo po mestu in bližnji okolici, prenočujejo pa po kozolcih, na železniški postaji in delavskih naseljih ter iščejo ugodne priložnosti za tatvine in druga kazniva dejanja, s čimer je ogroženo premično premoženje in varnost občanov. V letu 1965 je bilo tem vrstam ljudi dokazana tudi iz? vršitev 66 kaznivih dejanj, v prvi polovici tega leta pa 27 kaznivih dejanj — največ tatvin in goljufij-
V to vrsto ljudi spadajo tudi ženske, mnogokrat so tu prisotne tudi mladoletnice. Ene in druge čestokrat zahajajo v delavska na-
selja (same ali povabljene) in se spolno vdajajo sezonskim delavcem, ki so v -teh naseljih nastanjeni.
O vzrokih, ki vplivajo na to, je, vzeto na splošno, težko govoriti. Verjetno ni družbene skupnosti, v kateri ne bi obstojali tudi taki ljudje. Zato tudi pri nas tega ne bomo mogli povsem odpravili. Edini ukrep, ki je izvedljiv, je v tem, da podjetja, ki zaposlujejo sezonsko delovno silo, katera pretežno stanuje v barakah (delavski naseljih), sama izvajajo več kontrole v svojih naseljih ter z energičnimi in efikasnim! merami preprečujejo prenočevanje nezaposlenim v svojih naseljih.
Hazardne igre za denar, včasih tudi za znatne vsote, se odvijajo tako po javnih (gostinskih) lokalih, kakor tudi v zasebnih stanovanjih. Gostinski delavci največkrat prikrivajo dejansko stanje in zatrjujejo, da se ne igra za denar, vsaj za večje vsote ne. To seveda prikrivajo tudi igralci sami. Tako je težko zaslediti vse take primere. Odkritih
je bilo le 38 takih primerov. Posledice so v posameznih primerih lahko težke, (pretepi, prepiri ali razdori v družinah).
Verjetno^ je eden od glavnih vzrokov, ki vplivajo na prekomerno uživanje alkoholnih pijač ali pijančevanja sploh, s tem v zvezi pa tudi na določene vrste prekrškov (motenje javnega reda in miru jia sploh), v pomanjkanju raznih kulturnih prireditev in kulturne zabave nasploh, predvsem v samem mestu Celje. Zaradi pomanjkanja kulturnega razvedrila se ljudje zatekajo v gostinske lokale, se napijejo in nato v takem stanju motijo javni red in mdr nasploh. Pri šolski mladini, ki tudi ni izvzeta, verjetno naše šole ne storijo vsega, da bi jih odvrnile od potepanja in ponočevanja (hora legalis). Tu bi morali odigrati svojo pozitivno vlogo tudi starši.
Na koncu naj omenimo še, da je dosti takih ljudi, ki so bili po prestani kazni izpuščeni iz zapora m ker niso našli zaposlitve, so se podali na kriva pota. Komisije za pomoč odpuščenim iz
zapora nimajo možnosti, da bi takim ljudem pravočasno preskrbelo zaposlitev in so zato nemočne. Mnogokrat je 'to vprašanje povezano tudi s finančnimi sredstvi.
Dva popravka
V	letošnji osmi številki v članku »Obisk naših mladincev na. Poljskem«, se nam je vrinila neljuba pomota o usmrtitvi Rudolfa Hoessa, bivšega komandanta Oswiencima, ki so ga leta 1947 •obesili na dvorišču taborišča. V članku smo napačno napisali, da so obesili Rudolfa Hessa, ki pa. še živi.
V	številki devet »Štorsfcega. Železarja«, na prvi strani, se stavek »V primerjavi z lanskim polletjem je v sivi livarni indeks izmečkov 144«, pravilno glasi »V primerjavi z lanskim polletjem je v sivi livarni indek reklamacij 144 .. .«
Uredništvo
Kazniva dejanja mladoletnikov
V letu 1965 je bilo na področju občine Celje obravnavanih ■skupno 177 mladoletnih prestopnikov. Od tega 120 mladoletnikov in 57 otrok. Med obravnavanimi mladoletniki (12) je bilo 93 moških ih 27 žensk.
Poklicni sestav obravnavanih je: predšolskih 6, učencev osnovnih šol 77, dijakov srednjih šol 3, vajencev 6, delavcev 34, kmečkih sinov 9, izven šol in brez zaposlitve 48.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da močno izstopajo šoloobvezni otroci in mladoletniki, ki tso zaključili šolsko obveznost im niso nikjer zaposleni.
Obravnavani mladoletniki in otroci so v letu 1965 na področju skupščine občine Celje izvršili 250 kaznivih dejanj. Od tega: 1 lahko in 2 težki telesni poškodbi, 113 tatvin, 65 neupravičenih rupo. rab tujih motornih vozil, poškodovanj tujih stvari in malih tatvin, 7 ipožarov in 10 drugih kaznivih dejanj.
V	EMO obratuje skupno 12 kot., lov, ki so častitljive starosti in nikakor ne morejo zadovoljiti potreb ,po toploti. Že leta 1963 je bila izdelana programska študija, vendar se k izdelavi proj etika ni pristopilo, kèr se je v tem času pojavil predlog, da hi vsa velika podjetja celjskega območja zgradila skupno toplarno. Do realizacije tega predloga pa ni prišlo, ker je bil vse skupaj vezano na zelo dolg rok, stanje v tem pogledu pa je v vseh tovarnah zelo kritično. Na predlog strokovnih služb so v EMO sklenili pogodbo z »frbustrijskiiirn birojem« v Ljubljani, ki bo izdelal projekt nove toplarne.
V	EMO upajo, da bodo kmalu rešili problem toplotne energije.
Integracija s Kriiševcem
10: aprila tèga leta je bila ratificirana pogodba med tovafiio »Veselin Nikolič« in EMO Celje s strani DS te tovarne. S tem dokumentom se emajlirniica v Kraševcu priključuje tovarni EMO kot novi,, šesti obrat z vsemi pra-vBttihii im dolžnostmi. EMO " se obvezuje, da bo skrbel za ta obrat, kot za vse ostale obrate (5 po številu), ki so v Celju.
Kaj je navedlo obe tovarni na integracijo?
Podjetje »Veselin Nikolič« predvsem dejstvo, da nimajiO or-
V prvem polletju 1966 so na področju skupščine občine Celje obravnavali 97 mladoletnikov in otrok. Dokazano jim je bilo, da so izvršili 113 kaznivih dejanj in sicer: 74 tatvin, 13 vlomov, 14 neupravičenih uporab tujih motornih vozil, 2 požara, eno lahko in dve težki telesni poškodbi in 7 ostalih kaznivih dejanj.
Obravnavani mladoletniki in otroci izhajajo: G2 iz delavskih družin, 7 iz kmečkih, 9 iz delavsko kmečkih družin, 14 iz usluž-benskih družin, 5 iz družin brez poklicev in zaposlitve. Iz podatkov je razvidno, da 42 prestopnikov izhaja iz družin, kjer sta starša v delovnem razmerju, 42 ,iz družin, kjer je zaposlen samo eden od roditeljev, 3 iz družin, kjer jè zaposlena samo mati in 10 družin, kjer starša nista zaposlena (upokojenci).
Iz poročila Skupščine občine Celje o javnem redu in miru
garuiziirane lastne ’ izvozne in u-vozne mreže, kar je spravilo to tovarno v precej resen položaj, Obstajajo še drugi ekonomski momenti, kot npr.: boljša »ugla-šenost« jugoslovanskega tržišča, glede proizvodnje pločevinastih lin litih kadi, v Kraševcu bo odpravljen uvoz frit, ker jih EMO proizvaja sam, itd. Na drugi strani bodo v Celju s prenehanjem proizvodnje emajliranih kadi osvobojene kapacitete za proizvodnjo drugih artiklov, ki so deficitarni na jugoslovanskem tržišču (predvsem posoda velikih dimenzij).
Integracija med obema podjetjema je bila omogočena š kooperacijo med »Ikarusom« iz Zemuna in EMO Celje. To podjetje bo na svojih novih stiskalnicah iz enega komada pločevine vleklo kadi in jih surove pošiljajo v Krm ševac na emajliranje. Na ta način bo »Ikarus« polno zaposlil in amortiziral svoje nove stiskalni-* ce, devize za pločevino pa bo v začetku preskrbel EMO.
In kakšni bodo in naj bi bili rezultati?
V letu 1967 se predvideva proizvodnja 60 tisoč komadov, v letu 1968 pa že 90 do 10O tisoč komadov. Vsekakor številke, vredne pozornosti! Kot potrdilo, da je EMO ,s tem aranžmanom integracije in kooperacije ubral pravilno pot, naj bo podatek, da novi, šesti obrat v Kraševcu po 2 mesecih obratovanja polno dosega plan in da so odnosi med podjetjema odlični.
L iZCELJSK1H KOLEKTIVOV
Nova toplarna v EMO
PISMA BRALCEV — PISMA, BRALCEV — PISMA BRALCEV
Kako dolgo še ?
Tako se siprašujemo vsi, ki z žalostjo v srcu opazujemo težak, črn dim, dvigajoč se nad Štorami II in bližnjo okolico.
Toliko ise piše in govori o preprečevanju ibrezpotrebnega za-praševanja, vendar vsa prizadevanja padejo na neplodna tla. To se dogaja še naprej celo tam, kjer bi se z enostavnimi metodami .dalo to preprečiti. Zakaj npr. zažigajo katran in povzročajo, da črne -saje kot mora legajo na bližnjo okolico?
Kdor je zamudil ali pa pozabil
zapreti okna v času zažiganja, lahko potrdi kakšne posledice so nastale povsod, kjer se je usedal črn prah. Umazane roke se sicer lahko očistijo, toda kaj je s posteljino, zavesami in drugimi predmeti, ki so bolj občutljivi, da o oknih sploh ne govorim. 'Rad bi vedel, kdo je odgovoren, da -se to dogaja in kako dolgo ;bo to še trajalo?
Prepričan sem, da bo tale sestavek našel pozitiven odmev, in da o tem ne bo treba več pisati.
Žohar Viljem, OTK
JAZBINŠEK Albin, iz vojne pošte 1315/2, Zagreb, prav lepo pozdravlja celotni kolektiv. MecJ drugim pravi tudi tole:
»Sedaj sem že pet dni pri vojakih. Če bo ostali čas tako hitro minil, bo leta kmalu konec.«
GRADIŠNIK Jožef, tiz vojne po^ šte 5170/8, Petrinje, Hrvatska, nam piše:
»Železarni Štore želim mnogo uspehov pri vsakdanjem delu. Pozdravljam vse sodelavce Železarne, posebno pa še tiste iz obrata Elektroplavž—Aglomeracija.«
Piše nam tudi SEME Franc iz vojne pošte 1552/23, Beograd. Dobro se počuti v Beogradu, kjer imajo večkrat prireditve v obliki koncertov narodne in zabavne glasbe. Sestal se je z dvema fantoma, ki sta ‘bila tudi člana naše delovne skupnosti v Štorah, tako, da mu ni dolgčas.
Pozdrave kolektivu pošiljajo še:
BURIC Jože, V. P. 8297/19, Pirot, SELIČ Franc, V. P. 4084/3, Kumanovo, SITAR Franc, V. P. 3065/18, SomboT, Srbija, GODUNC Vlado, V. P. 2465/55, Jastrebar-sko, GRAJŽL Ivo, V. P. 4353/1, Han Pijesak, Bosna, ZORKO Ivan,
V.	P. 2116/3, Petrovac kod Skopja, GOBEC Ervin, V. P. 1333/7, Babiindob, Zadar, DIOCCI Cirili,
V.	P. 4,119/5 VE-11, Skopje.
Vsem vojakom, ki nam pošiljajo pozdrave, se v imenu celotnega kolektiva naše železarne lepo zahvaljujemo ter jim želimo, da bi jim čas, ki ga bodo preživeli v armiji, kar najlepše minil. Upamo, da vsi prejemajo naše glasilo in da bodo našii v njem dosti zanimivih stvari.
Uredništvo
42-urni delovni teden
IN PODALJŠNI DELOVNI ČAS
Temeljni zakon o uvedbi 42-urnega delovnega tedna govori v svojem členu 10 o podaljšanem delovnem času (nadurno del-o). Ta člen vsebuje določilo, da se v podaljšan delovni čas (nadure) štejejo le ure nad 48-urn'hn delovnim tednom. Omenjeno določilo velja za dobo 5 let, to jé dò leta 1970.
Zakonodajalec je s tem določilom hotel nedvomno zagotoviti, da delovne skupnosti ne bodo odpravljale slabosti prehoda na 42-urni delovni tednik s povečanjem osebnih dohodkov za ure preko rednega delovnega časa. Z drugimi besedami kot nadure je možno obračunavati le tiste ure, M so bile izvršene v času, ki je daljši od 48 ur na teden.
W. Š.
KULTURA IN KOLEKTIVI
PISMO OBČINSKEGA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI.
Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju je skupaj s predstavniki delovnih kolektivov s področja kulture dne 17. 6. 1966 razpravljal o vlogi teh kolektivov pri izvajanju kulturne politike v komuni ter o problemih financiranja kulturne dejavnosti. Posredujemo vam osnovne misli in zaključke te razprave.
Osrednji poudarek je bil dan zlasti vprašanjem: ali programi kulturne dejavnosti pritegujejo pozornost dovolj širokega kroga občinstva, delavcev, inteligence iz tovarn iti šolske mladine? Kakšna naj bo vloga kulturnih institucij, delovnih organizacij gospodarstva Itn družbenih služb, šol, društev in ne nazadnje sindikata pri spodbujanju in zadovoljevanju kulturnih - interesov delavcev in občanov? Kako financirati kulturne dejavnosti v bodoče?
Ugotovljeno je bilo. da je dosedanje enotno obravnavanje kulturnih problemov s komisijo za kulturo in izobraževanje ter ostalimi strokovnimi sindikata v okviru ObSS Celje v marsičem že odprlo pot kulturi v delovne kolektive. Res pa je tudi, da so delovni kolektivi v gospodarstvu in družbenih službah zelo zaposleni s problemi gospodarjenja in zato za lastne kulturne potrebe manj zainteresirani. V delovnih kolektivih predvsem ni ljudi, ki bi organizrali kulturno življenje. Kadrovske službe se s tem ne ukvarjajo, samoupravni organi si za to ne vzamejo časa, pa tudi samoupravni akti le malokje spominjajo na problem, ki mu pravimo kultura proizvajalca, delavca.
MINI KRILA — MINI PAMET
—	Ali se kaj ukvarjaš s kulturno dejavnostjo?
—	Seveda se, samo šiviljo imam slabo.
Problem ni le v kulturnih institucijah ali njihovih programih, temveč v predolgo zanemarjeni kulturni vzgoji, v nezadostnem koriščenju kulturnih programov, v isuhi propagandi po tisku, ki ne more zamenjati živega stika s kulturnimi programi, umetniškimi ustvarjalci in kulturnimi vrednotami, v zanemarjanju kulturnega področja v tovarniškem tisku itd. Zlasti je precej zaumujenega pri mladini, predvsem šolski. Včasih preveč poudarjena nenaklonjenost amaterskemu kulturnemu udejstovanju mladine in starejših pa tudi v ničemer ne prispeva k bolj kulturni podobi ljudi. Pozabljamo, da je lastno angažiranje v kulturnem .snovanju pogosto najboljša pot
do razumevanja in vrednotenja vsega ostalega snovanja v kulturi in umetnosti.
Sindikat ne Izreka obtožbe nad programi celjskih kulturnih institucij in dosedanjo aktivnostjo delovnih organizacij. Vendar v iskanju poti do občinstva, zlasti delavcev, imajo le-te gotovo še velike rezerve. V razpravi1 so bile omenjene na primer naslednje: Slovensko Ljudsko gledališče naj bi z živo besedo pojasnjevalo svoj program pred novo sezono čimvečjemu številu delovnih kolektivov; knjižnica naj poizkusi poslati v tovarne svoje knjižničarje s knjižnimi kovčki; razstavni prostori naj bodo čimbolj primerni za nazorni' pouk šolske mladine (oba muzeja, likovni salon); zagotoviti koordinacijo vseh kulturnih programov v Celju m spoštovanje kulturnega koledarja; likovni salon naj bi z diapozitivi svojih razstav in poljudno besedo o likovni umetnosti našel pot v kolektive — delovne in šolske, glasbena šola pa s primerno razlago in vsaj ob magnetofonski spremljavi približala npr. slovensko pesem širokemu krogu delavcev; lokalni in tovarniški tisk ter radio naj bi namenila čimveč
prostora in časa oblikovanju kulturne podobe občana in delavca; trgovina, gostinstvo in javne službe nasploh naj bi temeljito razmislili o svojem kulturnem vplivu na občane; delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah naj bi spodbujale klubsko življenje svojih delavcev v najrazličnejših smereh, pri čemer mislimo na vsebino in ne na investicije v zgradbe, opremo in podobno. Ce bi take in podobne rezerve resnično aktivirali. potem bodo lahko vsi, ki razmišljajo o širini kulturnega vpliva na Celjane, gotovo manj zaskrbljeni.
Financiranje kulture teče preko sklada za kulturo, ki razpolaga le s sredstvi, ki Jih je v ta namen izdvojila občinska skupščina iz proračuna. Denarja primanjkuje, toda istočasno se vsiljuje vprašanje, ali so v Celju tudi sredstva za kulturo iz drugih virov vedno najbolj učinkovito uporabljena. Nerešeno je tudi vprašanje medkomunskega sodelovanja, dasiravno so bili vloženi znatni napori v smeri uveljavitve pogodbenega financiranja dejavnosti. Ker ni pričakovati, da bi se proračunski vir za kulturo obogatil, bo poleg dosledne rešitve problemov v zvezi z medkomunskim sodelovanjem iskati bolj kot doslej stika in opore pri delovnih ljudeh, njihovi pripravljenosti, da oddvojijo za kulturo nekoliko več iz
lastnega žepa (vstopnina, izposojnina), pa tudi iz skladov, ki jih sami upravljajo (financiranje programa kulturne vzgoje oz. kulturne prireditve za svoje delavce).
To so osnovne misli, o kate- -rih je stekla beseda na uvodoma omenjeni razpravi. Glavne zaključke bi lahko postavili takole:
1.	Jeseni se bodo kolektivi s področja kulturne dejavnosti napotili s kulturno akcijo v kolektive — delovne in šolske.
V ta namen bodo pripravili konkreten načrt akcije in programe za njeno uresničitev. Otporo in razumevanje bodo poiskali v ustreznih strokovnih službah (kadrovskih, izobraževalnih), sindikalni organizaciji ter v interesnih skupinah ljubiteljev posameznih zvrsti kulture. Hkrati bodo pričeli s sistematičnim raziskovanjem kulturne podobe našega mesta.
2.	Delovne organizacije s svojo samoupravo in ustrezno strokovno službo ter sindikalno organizacijo naj bi ob upoštevanju svojih specifičnosti in potreb zagotovile osnovne pogoje za uresničitev programov kulturne vzgoje in kulturne aktivnosti delavcev.
5.	Sklad za kulturo občine Celje naj čimprej, najpozneje pa do konca leta, prouči in. predlaga možnosti ustreznejšega sistema financiranja kulturne dejavnosti v bodoče.
f/	p \ ' ms/ i	\ \ i'/fi i \ i'tfi i \ /'///1 \ i'/'i i \ i'fft i \ P7fTK\!-/fiK\rrp i \ ifrftrer,Tft •.	A\r'/f,
'/	1>-^/ i>-^/
Zima je pred durmi in z zimo pride sneg. Poleti docela osamljen Vrunčev dom bo zaživel. Dobri tereni in dober sneg, kakor tudi organizirana vadba smučarjev bodo dopustnikom prijetna rekreacija.
Zarudin N.: Buhalterski učet v promišlenom pretpriatiji. Izd. »Pinansdd« Moskva 1966. sign. 1689.
. Šaprickiii V. N.: Očitska zagr-jazneniji vozduha. Izd. »Metallur-gija« Moskva 1965. sign. 1688.
Mehanizem plastičeskoj deformaciji metallov. Izd. »Nauko-va dumka« Kiev 1965. sign. 1662.
Podvižnost atomov v kriltal-ličaskoj rešetke. Izd. »Naukova dumka« Kiev, 1965. sign 1665.
Košir J.: Priročnik za sistem predvidenih časov. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, 1966. sign. 3220.
Vestnik slovenskega kemijskega društva, Ljubljana 1964. Izd. Slovensko kemijsko društvo, Zv. XI, jainuar-december '1964. sign. 1701.
Tenenbaum M. N.: Iznosostoj-ikiost konst rukcionnih maieriallav i detalei mašim. Izd. »Mašinostro-enie« Moskva 1966 s. 1700.
Hruščov M. M.: Laboratornie metodi ispitanija na iznašivanje materiallov zupčatih koles. Izd. »Mašinostroenie«. Moskva 1966. sign. 1699.
ŠPORT
BORBE NA STEZAH
Kot vsako leto je Komisija za rekreacijo organizirala tudi za leto 1966 medobratno tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah in tekmovanje najboljših posameznikov.
V borbenih partijah je nastopilo 7 ekip, ekipa pa je štela 8 tekmovalcev.
Najboljši v borbenih partijah so bili ponovno uslužbenci, kateri so imeli na tem tekmovanju poleg izredne prizadevnosti veliko športne sreče.
Matematičesikie metodi v orga-ndzaoii i ekonomike proizvodstva. Izd. »Mašinostroanije« Moskva 1965. sign. 1687.
Ukazatelj inostrannih standartov. ■Cast 1. Izdaj ateljstvo komiteta standatov, mer i izmer,iteljnih priborov, Moskva 1966. s. 1686. Statthausen E.: Hebemaschinen, Band 1, 2. Auflage. G. Westermann Verlag m. Braunschweig, 1960. sing. 1635/1.
Auto-moto daljinar SFRJ: Automoto karta Jugoslavije, auto-moto daljinar SFRJ, vademecum motorista, motorizacija PTT u Crnoj Gori. sign. 1690.
Taylor A.: X- Ray Metallography. Co. 1961, Pittsburgh, Pensyl-vania-january 1961. sign. 2334.
Stošič P.: Priručnik za termičku obradu metala u sonim kupatilima. Beograd 1959. sign. 2335
Goračevskaja Z. M.: Dijagrami sostojanja •metalMčeskih sistem. Viiipusk VII, Moskva 1963. sign. 3218.
Golđštajin Ja. E.: Mikrolegiro-vanije stali i òuguna. »Mašigz« Moskva 1959. sign. 1694.
Perič M.: Kolor fotografija. Izd. »Tehnička knjiga« Zgb. I960,
. Treatise on analytical chemistry, Part II, volume 9, New York-London, Co. 1962. sign. 2320/11-9.
Treatise on analytical che-mistuy. Part U, volume 11, New YorknLondon, Co. 1965. sign. 2320/11-11,
Treatise on analytical chemistry. Part II, volume 12, New York-London, Co. 1965. sign. 2320/11-12.
Hodnik J. F.: Indentifikacija porekla nekovinskih vkljuékov v jeElu z radioaktivnimi izotopi, Metal, inštitut, Ljubljana
1966.	sign. 3210.
Tehnička enciklopedija, 2,
Zagreb MCMVXV,
MoljŽanov V. F.: Skorostnoe hromirovamje. Izd. »Tehnika«, Kiev, 1965. sign. 0032.
Fizičeskaja priroda hrupko-go razrnšenja metallov. Izd. »N a ukora dumka« Kiev, 1965. sign. 1664.
Anninakii B. A.: Kompleksna-ja mehanizacija pogruzočnoj i razgruzočnoj robot. »Metallurgia« 1965. sign. 1661. s. 2336.
Bogačev I. N.: Metallografija čuguna. Izd. »Mažiigz« Moskva
1962.	s. 1693.
Atomniji mehanizm razrušenja. Izd. »Metallurgizdat«. Moskva
1963,	sign. 1692.
Fridmann Ja. B.: Stroenie i ana. liz iziomov metallov. Moskva 1961. sign. 1691.
Dvadeset godina tehnike i privrede Jugoslavije. 1945—1965. Savez inženjera i tehničara Jugoslavije. Posebno ,izdanje časopisa »Tehnika« eBogirad, 1966. sigu, 3219.
B. Sicherl, F. Pavlin: Određji-vanje sile mlaza kombiniranog goriooika na zemni plin i mazut. Izradjeno u okviru parmantnog zadatka UJŽ 1964. Junij 1966, izvešt. metal. inšt. Ljubljana.
Kompleksnaja mehanizacija i automatizacija processor obra-■botki, paiska, vidači i peredači na rastojanie naučno-tehničeskoj informacii. (trudi simpoziuma) Moskva 1966.
Skobnikov K. M.: Ekonomija metalla v litejnom proizvodstve. Izd. »Mašinostroeniije« Moskva
1964.	sign. 1691.
Rost i nasaveršensitva metalli-
českih krastallov. Izd. »iNaukova dumka«. Kiev 1966. sign. 1696.
Vnuk V.: Leksikon prve pomoči u saobraćajnim nezgodama. Izd. »Panorama«. Zagreb 1966. 0036.
REZULTATI BORBENIH PARTIJ
1. mesto uslužbenci — komunala, 756 podrtih kegljev; 2. mesto livarna «. lit. — liv. valjev 697 podrtih kegljev,- 3. mesto OTK — modelna — laboratorij 665 podrtih kegljev; 4. mesto plavž — šamotna — jeklarna 655 podrtih kegljev; 5. mesto valjarna — ob-delovalnica v. 608 podrtih kegljev; 7. mesto mehanična delavnica 551 podrtih kegljev.
Najboljši posameznik v 'borbenih partijah je bil tekmovalec mehanične delavnice tov. Franc Zorc s 111 podrtimi keglji.
Tudi tekmovanje posameznikov je bilo izredno zanimivo, kajti na startu so se pojavili tekmovalci, ki spadajo s svojimi rezultati v elito kegljačev celjske občine. Največje presenečenje tekmovanja je vsekakor nastop edine predstavnice ženskega spola tov. Eve Ludvik, ki pa je z odličnim rezultatom (za ženske) dosegla v močni moški konkurenci 1. mesto.
REZULTATI POSAMEZNIKOV
1. mesto Eva Ludvik — komerciala 423 podrtih kegljev; 2. mesto Emil Kranjc — valjarna 402 podrtih kegljev; 3. mesto Stane Kranjc — mehanična 397 podrtih kegljev; 4. mesto Jože Golob — OTK 395 podrtih kegljev; 5. mesto Franc Zorc — mehanična 394 podrtih kegljev; 6. mesto Dane Rukavina 394 podrtih kegljev.
Tine Veber

v
1
OBVESTILO
li
V soboto, dne 29. oktobra, prireja Krajevna organizacija Zveze borcev NOV v Štorah žalno svečanost: pri spomeniku borcem NOV na SVETINI ob 11. uri dopoldne in pri spo-fPM 'im gì qo HVHOIS A ?I°f Tuaouso e« psojd i^suiui me bo zavednega delovnega čolveka, ki se teh svečanosti ne bf udeležil. Posebej vabimo k tem svečanostim člane množičnih organizacij, mladino in svojce padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.	PRIREDITELJ j j
■ . -T
Valji.
V MESECU SEPTEMBRU 1966
novi Člani delovne
SKUPNOSTI:
ZDOLŠEK Jože iz Jazbin pri Dramljah, delavec, jeklarna; SLAPNIK Jože iz Dobletdne pri Nazarju, metalograf, metalograf-iski laboratorij; JENSTERLE Vinko iiz Celja, diplomirani pravnik, splošni sektor; KAPITLER Ivan iz Galicije pni Žalcu, zidar, gradbeni oddelek; NOVAK Ivan iz Celja, TT mehanik, elektroohrat; KOK Vojteh iz Štor, delavec, ekspedit; ZAVRŠNIK Branko iz Celja, kovinostrugar, mehanična delavnica; PILIH Andrej iz Celja, kovinostrugar, valjarna; RAMŠAK Srečko iz' Štor, kovinostrugar, valjarna; ZORC Jožica iz Štor, ekonomski tehnilk, UOS; SITAR Ciril iz Straže pni Dramljah, delavec, jeklarna; TESNER Zlatan iz Vojnika, strojni ključavničar, mehanična delavnica; ŠARLAH Jože iz Platinovca pri Grobelinem, kovinostrugar, valjarna; HRIBERNIK Valentin iz 'Piodlešja pni Šentjurju, delavec, jeklarna; BULE Vinko iz Štor, livar VK, livarna sive litine; ZAJC Rafko iz Brez nad Laškem, delavec, ekspedit; GROZNIK Lju-bo-Franc iz Selc pri Celju, kovinostrugar, mehanična; TACAR Ladislav iz Šentjurja, kovinostrugar, mehanična delavnica; POTOČNIK Karl iz Štor, delavec, mehanična delavnica; ŽERJAV Milan iz Štor, delavec, valjarna; STANKOVIČ Stojan iz Šentjurja, strojni ključavničar, mehanična delavnica; LOKAR Albin iz Ce-
ton iz Brez pri Laškem, premikač, promet; LABOHAR Alojz iz Brez pri Laškem, premikač, promet; FAJS Stanislav iz Slak pri Podčetrtku, delavec, promet; FAJDIGA Franc iz Škrnic pri Dobju, delavec, valjarna; ŽALER Antom iz Hruševca pri Šentjurju, delavec, jeklarna; GOBEĆ Anton iz Kompot nad Štorami, delavec, jeklarna; ŽVEGLIČ Ivan iz Zabu-kovja, delavec, jeklarna; ROBNIK Anton iz Brez nad Laškem, delavec, jeklarna; PLANKO Ivan iz Brez pri Laškem, delavec, jeklarna: STANTE Rudolf iz Slo-
Ijarna; KOSTANJŠEK Stanislav iz Kranjč pri Šentjurju, kovinostrugar, valjarna.
NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA V JLA SO ODŠLI:
VODEB Valter, strojni ključavničar v mehanični delavnici; HITI Martin, frezalec v mehanični delavnici; SITAR Franc, orodjar v Obdelovalnioi valjev; TRE-BOVC Ivan, skoblar v obdelovalnim valjev; GRAČNER Janez, premikač imd. žel. na prometu; ŠKORJANC Franc, kovinostrugar
Ija, kovinostrugar, obdelovalnica valjev; KOLAR Vinko iz Šentjurja, kovinostrugar, obdelovalnica valjev; KUKOVIČ Ivan iz Šentjurja, strojni ključavničar, obdelovalnica valjev; SKRT Renata iz Celja, administratorka — pripravnica, kadrovski sektor; DEČMAN Milan iz Štor, kovinostrugar, mehanična delavnica; ŽOHAR Vladimir iz Vrh pri Teharjah, strojni ključavničar, meh. del.; ZUPANC Jože iz Vodružg pri Šentjurju, strojni ključav., mehanič. del.; PERKOVIČ Anton iz Ratenske vasi pri Rogaški Slatini, delavec, jeklarna; PILKO Rudolf iz Šmarja, strojni ključavničar, • obdelovalnica valjev; VOVK Anton jz Pečovja nad Štorami, delavec, valjarna; ARZENŠEK Silvester iz Šentjurja, delavec, valjarna; LUKAČEK Marko iz Pečovja nad Štorami, delavec, valjarna; JAZBINŠEK Stanislav iz Dobja, dèlavec, valjarna; ULAGA Jožef iz Planine, delavec, valjarna; PAHOLE Alojz iz Šentjurja, delavec, valjarna; PILKO Anton iz Šmarja,, delavec, valjarna; BEZGOVŠEK Prahe iz Dobja, delavec, valjarna; BRAČUN Viljem ■fe^EòKe pri 2hsm€, pedit; VIZJAK Jožef iz Pristave, delavec, jeklarna; NOVAK An-
V valjarni.
venskih Konjic, strojni ključavničar, energetski obrat; VEZOVI-ŠEK Stanislav iz Trnovega pri Laškem, delavec, ekspedit; GORŠEK Martin iz Migojnic pri Grižah, inženir fizike, razvojni oddelek; ARNEJČIČ Ivan iz Petrovč, delavec, jeklarna; BRATUŠEK Ivan iz Grobelnega, delavec, jeklarna; PIŠEK Franc iz Tratne pri Grobelnem, delavec, jeklarna; SKALE Jurij iz Gorice pri Slivnici, delavec, jeklarna; HROVAT Janez iz Vrh spri Teharjah, strojim ključavničar, obdelovalnica valjev; DEČMAN. Milan iz Osence pri Tehairjilh, Strojini ključavničar, ■obdelovalnica valjev; FIDLER Vinko iz Podplata, strojni ključavničar, mehanična delav.; SIVKA Drago iz Štor —• Laške vasi, kovinostrugar, mehanič. delav.; TERŠEK Edvard iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah, livar, livarna sive .litine; RIBIČ Milah-Marijan iz Kobarida, strojni ključavničar, energetski obrat; GUNŽEK Milan iz Laške vasi nad Štorami, dela-Vic' 'BtMdldvaliffcS' valj|èvf 'VRA'-“ BIČ Janez iz Nove vasi pri Šentjurju, strojni ključavničar, va-
li,	mehanična delavnica; VRTO-t VEČ Vlado, elektromehanik IV‘ v elektroobratu; GRAČNER Roman, strojnik pripr. peska v lri varni sive litine; DIACCI Ciril, instrumentalec v energetskem obratu; CENE Roman, gradbeni tehnik — pripravnik v UOS — operativ, odd.; LADŠTETER Gabrijel, materialni knjigovodja v komercialnem sektorju — skladišču; PAULIČ Alojz, inštalater varilec v mehanični delavnici; SEME Franc, ključavničar v investicijskem skladišču — UOS; GO. BEC Maksimiljan, brusač v livarni sive litine; GRADIŠNIK Jožef, ■kurjač sušilne peči na elektro-plavžU; GRAČNER Franc, čistilec litine v livarni sive litine; AMON Milan, elektromehanik v elektro-iobratu; Laka Petar, zaklada!ec v livarni sive litine; VREŠAK Anton, strojni ključavničar, mehanična delavnica; GODUNC Vladimir, kemolaborant .v kemičnem I laboratoriju; GRAČNER Peter, I čistilec Mure-v livarna sive litiné;
: BRILEJ Jože, zakladalec peci v * livarni valjev; BURIČ 'Josep,’Vla-’ čil ec od proge do Škarij v valjarni; SELIČ Franc, elektromehanilk
v elektroobratu; PRATNEMER Milan, strojni ključavničar III v mehanični delavnici; MARINŠEK Marjan, dipl. pravnik, kadrovski sektor — pripravnik; URBAN Alojz, kovinostrugar ILI, obdelovalnica valjev; ŠKOBERNE Martin, mešalec mase, samotama; IKOVIČ Marko, strugar III v obdelovalnim valjev; KLADNIK Anton, strojni ključavničar II v mehanični delavnici; JOŠT Franc, progovni delavec na prometu; STOKAVNIK Karl, strugar II, v obdalovalmici valjev,- GREŠAK Stanislav, elektromehanik v elektroobratu.
NISO VEČ ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI:
BRAČIČ Franc, livar — formar v livarni sive litine, je odšel sporazumno s podjetjem; VIDOVIČ Milan, pomožni skladiščnik na ekspeditu, odšel sporazumno s podjetjem; LESJAK Ivan, pomožni delavec v gradbenem oddelku — zidarjih, odšel sporazumno s podjetjem; KRANJC Jožef, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; SEIBERL Hubert, elektro, mehanik III, v elektroobratu, je samovoljno zapustil delo v tem podjetju; BABIČ Vincenc, jeklar-, ski delavec v jeklarni;'odpuščen v poskusni dobi; KAPITLER Ivan, ■delavec v gradbenem oddelku — zidarjih, odšel v poskusni dobi; ARBEITER Ludvik, pomočnik vld-vališča v jeklarni, odšel po lastni želji; HAJNŠEK Erih, šef konstrukcijskega biroja v direkciji, umrl; PULKO Alojz, jeklarski delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; VOUK Anton, brusač ingotov v jeklarni, umrl; ROMIH Marija, kuharica v Počitniškem domu na Rabu, po izteku pogodbe; ROZMAN Zofija, pripravnica v finančnem sektorju, .po izteku delovne pogodbe.
e
—	Ali se nič. ne bojiš, da te bodo zrotirailii, ko si na višjem položaju?
—	Bojim? Zakaj?-Saj se tako ali'
tako 'kar' naprej premikam sem ' in tja.	' -s
—	Že, že, ampak premikaš se vedno na isti višini!?!
ZARADI UPOKOJITVE JIM JE PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE:
JERAM Andrej, star 56 let, v tem podjetju zaposlen 21 -let, nazadnje kot jedrar I v livarni sive litine, je bil invalidsko upokojen; VENGUST Ivan, star 47 let, v tem podjetju zaposlen 11 let, na-zadanje kot delavec za lažja dela v komunalnem oddelku, invalid, upokojen; TURNŠEK Stanislav, star 55 let, v železarni .zaposlen preko 21 let, in to v livarni sive -litine -kot delovodja, je -bil invalidsko upokojen; KORENAK Ivan, star 55 let, v tem podjetju preko 16 let kot mešalec mase v obratu samotami, je bil invalidsko upokojen; VEBER Mihael, star 58 -let, v tem podjetju zaposlen preko 13 let, kot rezkalec deteljic v o-bdelovalnici valjev, je bil redno upokojen.
NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE
SELIČ Francu iz elektro-obrata, PRAŽNIKA.R Petru -iz elekt-ro-' plavža, PODVORNI-K Cvetki iz finančnega sektorja, KOVAČ Janezu iz livarne sive litne in JAGER J-o-žet-u -iz pr-oim-eita.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
STRAŠEK Franc iz valjarne, MASTNAK Martin iz šamotarne, GRAČNER Mihael iz mehanične -delavnice, PENIČ Franc iz energetskega obrata, TRAFELA Franc iz valjarne in SLOMŠEK Jože iz elektroplavža.
Čestitamo!
IZOSTANKI V MESECU AVGUSTU
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih. 1.974 -delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 7.224, zaradi izredn-o plačanega dopusta 173, zaradi opravičenih d-zo,-Stankov 44, zaradi neopravičenih izostankov 10 i-n zaradi ostalih izostankov 561 delovnih -dni, torej skupaj 9.986 delovnih dni.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, ca je umrl naš dolgoletni zvesti sodelavec
ANTON VOUK
brusač ingotov
Marljivega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv Jeklarne
NEZGODE
JEKLARNA:	PAHOLE Al-ojz je stal ptreblizu
ogrodja in ga je -krivo iztekajoča palica -opekla po meči leve noge, FLORJANU Vinko. Na IV.
BOHINC Srečko je hotel s kleščami zapeti štiri -kok-ile. Ena izmed k-ofci-1 -je bila -dvignjena in je slonela na robovih sosednjih ko--kil. Ob pristopu h koki-lam je -desno nogo podstavil nehote pod dv-ignjeno feokilo,. klešče žerjava, so jo sprožile, da mu je padla na jo sprožile, da mu je padla na nog-o in mu poškodovala palec.
VALJARNA:
ogrodju se je palica zav-ozljala in obstala v dovodni skrinji. Pred-valjar je del palice odsekal i-n konec vrgel proti Škarjam, kjer je ravno takrat stal tovariš Florjane. Oster -konec palice mu je povzročil globok urez v stegnu desne noge.
letel v -drug prekucnik, ki je sta-1 na tiru. Pri tem mu je stisnilo desno nogo v g-ležnju.
OBDELOVALNICA VALJEV:
ŽIBERT A-l-ojz.' Med vpenjanjem noža na suport mu je nog;| na naoljenih saneh spodrsnila ta_ ko, da je padel na štrleči konec vretena prečnega suporta i-n si poškodovala rebra na desni strani prsnega koša.
MEHANIČNA DELAVNICA:
ZORC Franc, je popravljal stružnico. Nameščal je kroglični
OTK:
OSET Ivan je šel v modelno miza-rno, da bi na tračni žagi prežagal letvo, ker je rabil podlogo za vpenjanje komada na skobel-nem stroju. Ker ni bil vešč dela na tlačni žagi mu je pri žaganju les zdrsnil, pri čemer si je odžagal del palca na levi roki.
LAZNIK Albin. Pri prenašanju valj-anih palic od Škarij na v-oz se mu je vroča pal-ica zakotalila na -desno -roko in ga opekla v zapestju.
ROMIH Miha. Pr: odnašanju zrezanih palic na voz mu je -palica padla na tla i-n ga udarila na nart -de-sne noge.
DRAVEC Karel. Pri prenašanju ingotov z voza k potisni peči so -ingotu padli dz klešč, pri čemer se mu je -ingot zakotalil na desno nogo ter mu poškodoval nart.
izdelava jeder po CO- postopku.
KOMUNALNI ODDELEK:
DOVŠEK Slava. Pri pospravljanju kleti je odmaknila od stene prislonjeno ploščo za štedilnik. Težke plošče ni mogla sama zadržati in j-o je ta oplazila po stegnu, ter ji padla na palec desne noge.
Na -poti na -delo se je poškodoval GABRŠEK Miha -iz livarne sive litine, -kateremu je pri vstopanju na vlak spodrsnilo na stopnici, na-kar je z g-o-lenjo desne noge udaril po stopnici ter se poškodoval.
ZA.JC Jože. Sodelavca s-ta na stolicah obrnila do-lg-o ■ ploščato palico, k,i je -pri tem močno zanihala. Oster -konec palice je urezal imenovanega na kazalec desne roke.
ROMIH Iva-n je z varilnim aparatom segreval ukrivljeno val-j-č-uic-o. Sodelavci so jo hoteli z drogom poravnati, pri tem pa je podloženi -komad zdrsnil izpod vzvoda in padel imenovanemu na nart leve noge.
DROBNE Friderik. P-ni rezanju valjanih palic na Škarjah v adju-staži mu je odrezani konec palice odskočil v čelo in ga -poškodoval, obraz.
•SAJOVIC Ljudmila je odstranjevala ost-ružke od strojev. Ko je pri-jela za dolg in oster ostra-žek ji -je ta prerezal skoraj novo r-okavico in jo urezal na kazalcu -desne roke.
ležaj na vreteno suporta. Pri tern je moral suport ročno potisn-iti naprej, da bi tako ulovil na vreteno kroglični ležaj, pri čemer ga je supo-rt stisnil za kazalec leve roke.
SAMO TARN A:
SIVKA Franc se je peljal na polnem .prekucniku. Ker zavora ni -delovala, voza ni mogel zaustaviti in se je z vozo-m vred za-
PROMET:
.GRAČNER Milan. Med vožnjo je hotel vreči z voza -ingoi za vzorec. Pril tem mu je spodrsnilo i-n je -padel na odbojnike. Poškodoval se je na hrbtu.

HUMORESKA — HUMORESKA — HUMORESKA -
MARJAN KOLAR:
Življenje po JUS-u
Oblečen v konfekcijo var-teks, Varaždin, in obut v čeveljčke kombinata Borovo, je bil Gregor Novak na pogled prisrčen cicibanček in tudi zdrav je bil, ker je pil šipkov čaj, se umival z milom zlatorog, čistil zobe z zobno pasto van kait in vsak drugi dan pojedel krožnik argo juhe; njegova mamica namreč ni preslišala nobene radijske reklame.
Dopoldne v vrtcu, popoldne na igrišču, je znal od vseh najbolj zvonko reči mimoidočim »zdravo«, in kadar ga je vzel očka, ki je bil preddelavec v tovarni, s seboj na sprehod, je imel z
njim posebno veselje, saj se je malčkov pozdrav slišal kot zdravozdravozdravo vso pot po drevoredu maršala Tita.
Zvečer je Gregor Novak po navadi prelistal slikanico ali pa poslušal radio, in ker si je hudo želel televizor, da bi lahko gledal Menda, se je, še preden je znal šteti do 100, seznanil z besedo »obroki«, tem čudovitim pojmom gospodinjske matematike, kajti očka in mamica sta skoraj vsak večer računala, kdaj bosta odplačala spalnico in kupila na obroke dnevno sobo.
Sicer pa je Gregor Novak komaj čakal, da bo smel v šolo. In ko je končno napočila težko pričakovana ura, je vsakdo lahko prerokoval, da bo postal vzoren učenec, saj je že na prvi proslavi recitiral in redno nastopal v razrednem moštvu na tekmah med dvema ognjema. Nekaj let pozneje je postal predsednik razredne skupnosti in to ostal do konca obveznega šolanja.
Ob vpisu na kovinarsko šolo, ko je postal mladinec, sta se že precej jasno kazala njegov značaj in obzorje: nikoli ni bil stremuh, prej čvrst mladinec, ki je začel kaditi in obiskovati kino. Trdno je obvladal imena vseh štirih razvojnih laz človeške zgodovine in njihovo eno skupno značilnost, poznal je natanko vseh sedem sovražnih ofenziv, znal pokazati na zemljevidu Vietnam in Kašmir, vedel je, da
Križanka - Križanka - Križanka - Križan
se je France Prešeren rodil v Vrbi, znal razložiti besede šovinizem, lašizem in kontracepcija, skratka: bil je solidno zgrajen in primerno razgledan, zato so ga sprejeli v večerno politično šolo, postal pa je tudi član nogometnega moštva in plavalnega kluba.
Medtem so doma odplačali dnevno sobo, televizor, hladilnik in dobili še dva otroka. Gregor Novak je na domači seji predlagal, da bi kupili motor, mamica je bila za pralni stroj, in ker so zmagale plenice, je to vročo željo odnesel s seboj k vojakom, kjer se je izkazal zanesljiv, ubogljiv In zgrajen borec, dober strelec in pismen človek.
Končno je kupil na obroke motor in življenje je nenadoma steklo ko blisk:
Zaljubil se je, se poročil, postal član SZDL, se naročil na Delo in nedeljskega, dobil sina, odplačal motor, kupil na obroke radio, postal član ZKJ, odplačal radio, dobil stanovanje, kupil na obroke spalnico, postal član Planinskega društva, dobil drugega otroka, odplačal spalnico, kupil dnevno sobo in postal predsednik obratnega delavskega sveta. Skratka, ko je njegov prvi sin postal mladinec, ki je obvladal imena vseh štirih razvojnih laz zgodovine, poznal vseh sedem olenziv itd., je Gregor Novak kupil avto na obroke in ko je ta sin prišel od vojakov in je vnuk-postal ciciban, je Gregor Novak odplačal avto in vzel posojilo za gradnjo lastne hiše.
Zdaj je bil že predebel za šport in je postal član DPD Svoboda. Imel je več časa in je učil vnuka, kaj so to obroki. Postal je član društva upokojencev, se preselil v svojo hišico in tistega lepega dne, ko je plačal zadnji obrok za hišo, zadovoljno umrl, oblečen v konlekcijo varteks, poslednjič obrit in umit z milom zlatorog.
Slava mu!

VODORAVNO:
1. vrsta jedi; 6. vrsta opeke, ki zdrži zelo visoko temperaturo;
11.	naprava za spajkanje; 13. daljši kos okroglega lesa, 14. okrajšava za »inženir«; 15. pismeno potrdilo; 17. namiznoteniški izraz,- 18. kratica mednarodne zveze književnikov; 19. sredstvo za javna obveščanja; 20. glavni števnik; 21. mutast; 23. hladno orožje; 24. švicarski kanton; 25. naprava za presejanje;
26.	oblika dalmatinskega ženskega imena; 27. ime znane vohunke Hani; 29. tuj izraz za klisel; 31. naziv nogometnega igralca na krilu; 33. vnetje sluznice; 34. enako izoblikovane skupine celic.
NAVPIČNO:
1. izraz 7ja polnjenje plavža z rudo; 2. peč za žganje apna; 3. železna ruda; 4. dva soglasnika;
5.	bajeslovni letalec iz grške mitologije,- 6. desert z jajci ter vi-
nom; 7. kemični znak za element aluminij, 8. osnovni sestavni deli zemeljske skorje, ki nastajajo ob določenih fizikalnih in kemičnih pogojih; 9. precenitev; 10. živalska okončina; 12. kozaški poglavar; 13. majhen pes; 16. bivši pre, mier konservativne stranke v Veliki Britaniji; 22. .noša po najnovejših modelih; 24. pomikanje v zaledje; 25. ribiška mreža; 28. moško ime; 30. kemični znak za element erbij, 32. skrajni konec polotoka.
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Earborič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
Kršitve delovne dolžnosti
V mesecu septembru 1966 so imele komisije za obravnavanje pršite v delovne dolžnosti 16 zasedanj, na katerih so izrekle skupno 31 ukrepov, od tega 18 opominov, 9 javnih opominov in 4 zadnje javne opomine. V osmih primerih so se komisije izrekle za oprostitev, ker ni bila podana ■kršitev delovne dolžnosti.
Delovno 'dolžnost so prekršili:
1.	OHNJEC Ivan, iz ekspediita, je dne 13. 6. 1966 prišel na delo delo, mu je grozil, grozdi je še drugemu delavcu An se prepiral z predpostavljenega, naj zapusti v vinjenem stanju, na poziv
'delavci v valjarni — javni opomin.
2.	ARZENŠEK Vlado, iz elek-'troplavža, je dne 17. 7. in 31. 7.
1966 neopravičeno izostal z dela •— javni opomin.
3.	DOBOVfŠEK Alojz, iz gradbenega oddelka, dne 10. 8. 1966 'ni hotel delati v podaljšanem de-
lovnem času, čeprav bi to po zakonu o delovnih razmerjih moral storiti, ker se je v konkretnem primeru delovni proces moral končati, sicer hi zaradi tega nastala večja materialna škoda — zadnji javni opomin.
4.	ŠEŠKO Jože, iz nadzorne službe, je dne 15. 8. 1966 zasegel 14 rol strešne lepenke, ki si jih je Pinter Alojz spravil v prenosno barako, ker jih ni smel vzeti več kot pa je dmel na potrdilu napisano. Šeško je lepenke skril na drugo mesto, da bi jo pozneje spravil diomav, zadnji javni opomin.
5.	OBREZA Jakob, iz šamortar. ne, je dne 24. 8. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	KOVAČIČ Albin, iz valjarne, je dne 27. 8. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	ZAVRŠEK Anton, iz elektro-plavža, je dne 2. 9. 1966 v delov-
nem času spal in ni izvršil delovne naloge, naložene od mojstra, ker ni belil »ekshaustorja« — javni opomin.
8.	NAHTIGAL Karl, iz prometa, je dne 31. 8. in 1. 9. neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	PAJK Ivan, iz razvojnega oddelka, je dne 4. 9. 1966 samovoljno zamenjal dnino — javen opomin.
10.	POVAHEJ Slavko, iz alefc-troplavža, je dne 9. 9. 1966 na de. tu spal in nato prekomerno obremenjeval peč — zadnji javni opomin.
11.	ŠTEFANIČ Edi, iz livarne sive litine, je v času od 19. do 24.
9.	1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
1,2. VOLF Vinko, iz ekspedita, je dne 22. 9. 1966 neopravičeno predčasno zapustil delo — javni opomin.
13. ŠKORJAK Stanislav, jz ekspedita, je dne 22. 9. 1966 neopravičeno predčasno zapustil delo, neopravičeno odobraval delavcem odhod z dela in bil na delu vinjen — javni opomin.
ALI VESTE?
... da je Francija v prvem polletju 1966 zaradi stavk izgubila
2,245.000	delovnih dni;
... da je zapadnonemška tovarna avtomobilov OPEL v juliju 1966 proizvedla 26.649 avtomobilov, kar pomeni, da so vsako drugo minuto proizvedli avtomobil?
DELOVM TEDEN M ZAPADI
Na Zapadu so lani v posameznih državah Imeli delavci v letnem povprečju naslednji delovni teden:
Avstrija 43 ur na teden, ZRN
44,1	ure na teden, 'Švica 44,9 ur na teden, Francija 45,5, Holandija 46, Anglija 46,1. Najkrajši delovni teden so zabeležiš v ZDA (41,3 v lanskoletnem povprečju) in v Kanadi 41,2 ure).

Reformirani tamburaši.
—	Zakaj v Štorah ni godbe?
—	Zaradi pajčevine.
Likovna sekcija Štore.
—	Zakaj pa je pajčevina?
—	Ker ni godbe ...
FILMI V ŠTORAH
5. do 6. 11. 1966
»UPOR NA LADJI BAUNTY«, ameriški barvni CS film
12. do 13. 11. 1966 »ZAKONSKA POSTELJA«, italijanski film
19. do 20. 11. 1966 »ŽENA IN NJENA IGRAČKA«, francoski barvni CS film
26. do 27. 11. 1966 »SALAMON IN SABA«, ameriški barvni CS film