PROLETÀllEC JE / I) E/L À V S K I LIST ZA MISLEČE CITAT El JE PROLETARECl Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Ms^lce OFFICIAI. ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1887. ■MOM. Dm. f IN*. «t IS« pm** tifímm «I CWMM% br Um Act «I Cmcku «I I4*rcà ». MV* CHICAGO 23, ILL., 10. NOVEMBRA (November 10), 1943. -„hii>h.d Wtskly st 2801 8. Lswndsle Ave. LETO—VOL. xSxVllI. KJER SO BOJIŠČA la se armade premikajo semintjs, ni več mostov preko rek. Gornje je slika s prevaisnja ameriških vojskov preko reke Volturno v juini Italiji. Nemčija že lahko jasno spoznala da ne uide porazu DVA GLAVNA DOGODKA, KI POSPEŠUJETA KONEC TRETJEGA RAJHA —STALIN 08 26. OBLETNICI BOUSEVISKE REVOLUCIJE. — ODMEVI NA SPORAZUM V MOSKVI Koncem oktobra 1941 je bil Adolf Hitler se prepričan, da bo na dan 7. novembra^Mega leta svetu iz Moskve oznani smrt boljševiske Rusije in nfenega komunizma. O rdeči arnrujdi je takrat svečano izjavil, da je strta za zmerom. Beg is Kijeva Na predvečer 26. obletnice boljševiske revolucije so njegove čete prepustile tej "za zmerom razbiti rdeči armadi" Kijev, tretje največje mesto Sovjetske unije, ki ga je Hitler osvojil v svoji prvi ofenzivi v Rusijo in ga imel neoporečno v oblasti do te jeseni. Zavzem Kijeva je za rdečo armado ogromen triurni in dosegla ga je baš ob 26. obletnici postanka USSR. V Ameriki in v Angliji jih je bilo veliko, ki so prerokovali, da sovjetska armada saj to jesen še ne bo mogla preko Dnjepra, kajti to črto mislijo Nemci držati za vsako ceno. Res so si prizadevali, a rdeča armada je Dnjeper prebredla in prodira dalje proti jugu in na zapad. Številke nemških izgub v tej sovjetski ofenzivi so navedene v okvirju na tej strani. Poraz nemške armade pri Kijevu in na jugu ob Dnjepru je Nemcem očiten dokaž, da so vojno na vzhodni fronti izgubili. Lahko sicer še vztrajajo, toda c imdalj bodo z njo nadaljevali, toliko slabše zanje, kadar pride ure priznanla, da je Hitlerjev tretji rajh do igral Upi. ki se niso uresničili Zanašali so se, da če jim že ne gre po sreči na bojišču, se bodo zavezniki med sabo skregali predno bi mogli odločilno zmagati in tako bi Nemčija lahko izšla iz vojn« s pomočjo sklenitve separatnega miru z eno ali drugo zavezniško velesilo. Ti upi so šli po vodi. Hull, Eden in Molotov izjavljajo, da je njihova konferenca v Moskvi končala s sporazumom, ki je Anglijo, Zed. države in Sovjetsko unijo scementiral v še trdnejšo zvezo. Vse tri so soglasno za nadaljevanje vojne, dokler se Nemčija ne uda brezpogojno in fašizem izgine s sveta. Stalin o sporazumu V svojem govoru na predvečer 26 obletnice USSR Je Stalin potrdil, da dogovor omenjenih treh predstavnikov drži in da Je jen v neizogiben konec. Navajal je brezprimerne uspehe rdeče armade in izrekel priznanje zaveznikom za njihov delež v vojni s fašizmom, ob enem pa prerokoval, .da bodo vanjo kmalu posegli z vso svojo močjo. Torej tako, da bo "druga fronta'* dobila pomen kakor si ga predstavljajo v Moskvi. Zagotovil je, da bodo okupirane dežele v Evropi osvobojene in med njimi označil inrvenoma Francijo, Cehoslovaško, Poljsko, Ji^goslavijo, Belgijo in Grčijo. V izjavi, ki so jo ob zaključku konference podali Hull, Eden in Molotov, Jugoslavija ni bila označena po imenu in tudi več drugih dežel ne. . Sporazum v znamenju kom-., promisov Mnogih v zavezniških deželah objavljeni sporazum sicer ni zadovoljil, in je naravno, da bi vseh krogov nikdar ne mogel. To je bilo v tem listu izrecno poudarjeno v uvodniku prejšnji teden. Glavna točka je, da se od Nemčije zahteva brezpogojna kapitulacija, in da se te tri zavezniške velesile skupno s Kitajsko obvezujejo graditi po zmagi nad fašizmom svetovni mir na podlagi vzajemnosti vseh miroljubnih, demokratič- (Nadaljevanje na 4. strani.) Pgromnost letošnje Jb^jetske ofenzive označujejo številke No zaupnem sestanku industrialcev v Angliji ie bilo rečeno, da če ne bi bilo sov etske armade v akciji, bi Anglija in Zed. države ne tmele kdove koliko upanja na zmago. To, kar se vrši na vzhodni fronti, je tako ogromno, da si jo j-5 najlaglje predstavljati s številkami izgub Sovjetska vlada je dne 4, novembra navedla sledeče podatke: Rdeča armada je v štirih mesecih letošnje ofenzive otela izpod nemške okupacije 136,000 kv. milj sovjetskega ozemlja. Nemške izgube znašajo v teh štirih mesecih 900,000 ubitih, 98,000 vjetih in nad milijon ranjenih. Dalje je bilo 9,900 nemških aeroplanov uničenih m 289 zajetih, 17,708 tankov uničenih, ali pa zajetih, 60,500 tovornih avtov, 900 traktorjev, 2,500 motorciklov, 13,000 municijskih voz, 4,000 nemških tovornih vagonov, 300 lokomotiv, 2,000,000 min, vrh tega so sovjetske čeie zajele ogromne zaloge municije in drugega materijala Koliko je bilo v tem času sovjetskih vojakov ubitih in ranjenih, poročilo ne pove, a si lahko predstavljamo, da tako ogromna ofenziva ni bila brez težkih žrtev. Nemški podatki, navedeni dva dni pozneje kot so bile v Moskvi objavljene gornje številke, pravijo, da znašajo sovjetske izgube v istem času tri milijone mož, med njimi en milijon ubitih. Ako bi zavezniki pričali v minulem poletju z "drugo fronto" na zapadu, kakor jo je sovjetsko časopisje zahtevalo, bi rekli, da je bil ta uspeh sovjetske armade omogočen z zavezniško invazijo v Francijo A sedaj tega ni mogoče reč». Vse priznanje gre rdeči armadi, ki je kos na-mogočnejši, najmodernejši oboroženi sili, kar jih je svet kdaj poznal. In kadar bo do kraja strta, bo to zgolj zasluga—rdeče armade. Zmage socialistov sirom sveta dokaz, kam vodi bodočnost! Vslic vojni, censuri in drugim omejitvam vsled sedanjih razmer je delavstvu politično mogoče zmagovati povsod, kjer je ostalo dovolj demokracije za svobodno volilno kampanjo. V nedavnih volitvah v Švici, ki je vzlic svoji proslavljeni demokraciji vendarle zelo konservativna dežela, saj kar se njene vlade tiče, so socialisti napredovali v švicarski narodni svet — ki sliči našemu zveznemu senatu, za 11 mandatov. V prejšnjem so jim imeli 45, v novem 56. Oni so izmed vseh najjačja stranka, toda konservativne in Philip Murray grajal kongres in administracijo PROTI UME JA VAN JU VLADE V POGAJANJA UNIJ Z DELODAJALCI. — ROOSEVELT NA KONVENCIJI CIO PRVIČ KRITIZIRAN. -WALLACE SVARIL PRED SEBIČNOSTJO V svojem govoru o razmerah je predsednik CIO Philip Murray na konvenciji v Philadelphia ji dolžil zvezni kongres in vlado, vštevši predsednika Roosevelta, „.„dnjaUe Skupine «„„Jo nSir"1' vedno znatno veČino. su ničesar pritganega?, je poudaril. Teh volitev so se skušali udeležiti s svojo listo tudi komuni- Prelomljene obljube Lewis kritiziran Tudi J. L. Lewisa si je vzeTna piko, dasi ne imenoma. Neod- pustno je, da se kak sam vase zaljubljen posameznik igra z usodo vsega delavstva in izziva .. , vsled svojih osebnih kapric in »ti O. Urn in <- vl.H. , V*CI° SVoje ob" Provokaeij zvezni kongres v zi^ ^iusu £ife 3r. |1JUbC' da or*anizirani sprejemanje sovražnih zakonov Zoto so socialisti nanje apelira- v njemU| 2a dasa vojne ne bodQ * kandidate a^kIJLiTrZ ^ ta d" ^ M-ray in delegaU so mu plis- Sr22»!ZlZJ^Zkot r.tM SpeŠU Produkcii° 2 vsemi «vo- kali več minut. ^ ^ I J*™ ™cmi. pa vlada ni izvršila Na konvenciji je govoril tudi socialističnih manda-, SVOJe obljube delavstvu glede podpredsednik Wallace, ki je iz- zajezitve draginje. Vajal, da je v korist delavcev in Zamrznila je mezde, dočim se farmarjev, če v svojih prizade-dobički korporacij večajo in s vanjih upoštevajo koristi ne sa-tem dohodki onih, ki žive v luk- mo svojega posebnega sloja, ali susu, delavske družine pa si pri- j svoje posebne skupine, temveč zadevajo z omejenimi dohodki blagostanje splošnosti. Namreč zmagovati življenjske izdatkes konsumente. Ako se bi proti Narastek tov s 45 na 56 je vseeno presenetil vse Švicarske politične kroge, posebno pa fašiste. Ako se ozremo na druge volitve v zadnjem in v tem letu, posebno v tem, vidimo, da so delavske stranke bodisi ohranile svojo moč, ali pa zelo napre- «tavale, v Avstraliji, v Novi Ze-£ "i Í2j"V" landiji i„ v Kanadi. Pojav v I ^"„lll"0 ^ , . .. . . . i ogroža moralo delavskih mno- slednji je ie posebno ».«len , ^ #vn| kongres in ed. r r i! J i Roosevelt, politični federaciji odločno po- udarja socialistični program. Tudi v okupiranih deželah socialistično gibanje živi. Le v Zed. državah si ne opomore, ker je izgubilo zaslombo v unijah. A to stanje ne bo trajalo dolgo. ■MS Obravnava v Nassau in 'romanja v Reno zrcalo socialne gnilobe Ameriško in angleško časopisje je že par tednov polno dolgočasnih poročil z obravnave, ki se vrši v Nassau, Bahamas, proti mlademu, gizdavemu francoskemu grofu de Marignyju. Otoku, kjer se ta komedija z ju-stico vrši, glavari bivši angleški kralj Edward, sedaj Duke of Windsor. "Grof* de Marigny je obtožen, da je umoril svojega tasta, multimilijonarja Sir Harry Oakesa, ki si je nakupičil bogastvo z zlatimi rudniki in drugimi pod vzet j i. Obravnava je "senzacionalna" zato, ker se na nji govori o pi-kantnostih v parazitski družbi, ki "uživa" življenje na tem otoku. Omenjenega bogataša so našli neke noči umorjenega in ož-ganega v njegovi sobi. Morilec je namreč po zločinu zažgal še posteljo, zato je bila senzacija toliko večja. Milijonarjeva hči Ekskralj Karol potrebuje publicitete Ubežni rumrjmki kralj Karol si je v New Yorku najel puhlici j€?ko agencijo Ru *sell-Bird-vell and Associates, z navodilom, da ga naj ameriški javnosti predstavi v "pravični luči". Pojasni naj naii publiki nifijovo življenje kakor je res bilo ki odnoAaje m. demokratskim politikom in bivšim ameriškim poslanikom v Kanadi. Mladi milijonarki so spravili bogastvo skupaj tobačni delavci, ki so bili do pred nekaj leti najslabše plačani v Ameriki. Cenjeno je na 220 milijonov. Nekaj jih je v pustolovščinah že zapravila, a sedanji sistem je tak, da se njenemu kupu nič ne pozna. Oba slučaja dokazujeta, kako krivična je taka uredba, ki Običajno se je dosedaj na vsaki konvenciji CIO Roosevelta hvalilo za zaščitnika delavskih koristi, na tej pa mu je bilo pripisano velik del krivde za dvo-obrazno politiko zbornice in administracije. Davki krivično naloženi njim vezali delavci in farmarji za omejevanje produkcije in višanje cen, ali delavci in delodajalci z enakimi nameni, bi to v našo deželo privedlo fašizem, čeprav se drugod borimo proti njemu. Kdo so konsumenti? Lahko bi bil omenil, da so konsumenti v prvi vrsti delavci in farmarji, ter njihove družine, drugih pa je le majhen odstotek. In le ta najnižji odstotek v res- . . , , . nici kontrolira industrijo in ži- Murray je ostro grajal tudi vilski trg, zbornice, časopisje, sedanji način obdavčenja. Cemu radio in pTirodne zaklade obdavčevati tiste, ki imajo ko- Najboljše sredstvo proti temu maj za preživljanje svojih dni- bi bilo vzajemno negovanje za- žin, korporacijam in imovitim družništva med delavci in far- posameznikom pa dovoljevati, marjj v velikem obsegu da se jim kupičijo bogastva? Vojno je treba plačati, torej naj Za *>oli*i kongres ie obdavči one, ki kujejo dobi- j Konvencija je Čula tudi poro- ike na njen račun in katerim ne čila o politični akciji, ki jo CIO bo vsled tega v njihovem luksu- (Nadaljevanje na 4. strani.) lo bi bolj'Ae, ako se bi Kari obrnil do kakega "movie-produ-j cerja" v Hollywoodu. morda bi se na ta način laglje prikopal med bojevnike ca demokracijo. 2rtve roko Iz Washingtona poročajo 3, nov., da je lani zahteval rak v Zed. državah 163,400 življenj, ali 3,474 več kot leto prej. omogoča parazitom mili ione. delavcem pa negotovost v boju za obstanek. ■g UMW vzlic izravnavi spora še napadana Sedem mesecev je vzelo, oziroma le vač, ako odštejemo pogajanja med odborom UMW in operatorji pred 1. aprilom za sklenitev nove pogodbe. Prcmo-garjl so zahtevali zvišanje mezde, kar pa jim je bilo vztrajno od bi j a no ne samo s strani kom* panij, ampak prav tako v WLB. , a* Operatorji, mnogi politiki ter Časopisi so dolžili za vzrok nesporazuma John L. Lewisa, češ, da tira boj unije do skrajnosti vsled svojega osebnega sovraštva da Roosevelta in pa ker mu ni, da bi pomagal v vojnih naporih. In res je bil položaj pritiran do točke, v katerem so bile stavke premogarjev neizogibne..... Končala jih je vlada s prevzemom premogovnikov in )!h Hitler s svojim fašizmom oba> i hratovala v področju tajnika notranjih zadev. On je ob enem skušal rešiti spor unije In se s njo še sporazumel, toda WLB je vztrajal, da na podlagi little steel formula premogarji niso upravičeni do zvišanja. Ako se jim Ugodi, gre vsa .omenjeAa formula v nié in nastal bo val zahtev po zvišanju plače žirom delale. To bi vodilo v stavke, v oviranje . produkcije., na . vseh koncih in krajih in v inflacijo. Premogarji so se v takratnem sporu vrnili na delo in vodstvo njihove unije pa isjavilo, da bodo delali, dokler bodo rovi pod vladno upravo. Ko pa se jih vrne operatorjem,, bo., posledica stavka, če med tem ne sklenejo s unijo nove pogodbe. Zakon, ki daje vladi v vojnem času moč tasači industrijska podvaatja, trolo in upravo produkcija ni to kar bi morala biti, določa, da se jih vrne nasaj lastnikom, kadar postane produkcija v njih spet normalna. To je notranji tajaik Ickes storil v oktobru in posledica je bila najprvo lokalizirane stavke in potem splolna. V Časopisju so bili napadi na J« L. Lewiaa in na unijo spet na dnevnem redu, čel, naši vojaki tvegajo'življenja, tu pa UMW uganja sabotažo in ogroža vso produkcijo In železnilki promet. Predsednik Roosevelt je premogovnike v tem boju spet vzal pod državno upravo.. Obrat v njih je bil obnovljen minuli teden po novem dogovoru, ki ga ja sklenil a UMW notranji tajnik Harold L. Ickes. Premogsr mali plačo na bazi po $8.54 na dan, a namesto pol ure časa aa lunč ga imajo po novem dogovoru samo 15 minut, ostalih .15 minut pa morajo delati. Torej jim je za toliko podaljšan šihl-* saj teoretično, da jim je bilo mogoče s to "tehnikalijo" zvišati mezdo v smislu pogojev WI§B. Kritiki tega sporazuma poudarjajo. da je s tem je« v inflacijo odprt. Železničarji zahtevajo svišanja in vedno več drugih unij. Resnica je, da bi bilo takih zahtev čezdalje več tudi če bi se premogarje primoralo nazaj v rove na podlagi Connaltyjevega protiunijskega zakona brez vsakega svišanja mezde. Zato je vlada storils pametno, ker je zadevo rešila sporazumno t unijo v slučaju, da pod privatno kon- > jem je jamčeno, da bodo preje- namesto s prisilnimi sradstvi. S pomočjo sotrudnikov in agitatorjev gremo naprej vzlic oviram "Mislil serti že, da koledarja letos ne boste izdali, ker ga rtič ne oglašate/' je pisal Frank Kerže iz New Yorka, ko je poslal svoj sois vanj. Pravi, da ne bi bilo to v teh časih nič čudnega, ker manjka papirja itd. V Prolétarcu na tem mestu je bilo o koledarju par naznanil, pa jih je Frank bržkone prezrl. Sotrudnikov ima prihodnji letnik spet lepo število. Tiskarna ndm izvršuje delo kolikor hitro ji utegnemo pošiljati gradivo, s težavami pa nas straši knjigoveznica. Naročil ima veliko, a delavcev ji manjka in včdsi tudi materiala. Glavna naša težava s takimi posli pa je v uradu. Včasi smo izvrševali delo pri naših treh publikacijah in druge posle trije, sedaj sva samo dva. Prej-rnja leta smo imeli za delo pri Majskem glasu in koledarju po nekaj tednov izredno pomoč, letos niti tega jiimamo. Pomaga pa nam par drugih toliko, da bomo "izvozili," toda lahko res ne gre. Saj tudi sotrudnikom ni lahko pisati in polniti koledar, ker imajo dovolj drugeja dela, a pišejo vseeno in s tem omogočajo izdajati to knjigo že 30 let. Tudi agitacija ni kako zabavna ali prijetna zadeva. A imamo prijatelje, ki se leto za letom potrudilo, da dobe oglasov, razpečavaio koledar in Majski glas in vrh tega skrbe za širjenje in vzdr-žavanje Proletarca. Zato so nam rezultati njihovega dela, In pa dopisi, kakršen je v tej številki A. Jankovičev it Clevelanda, res v vzpodbudo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lad* j« Jugoslovanska Delavtka TUkovaa Druib*. Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan ta celo leto $3.00; ta pol let* $1.7»; U četrt let* $1.00. Inosemstvo: s* celo lete $3.10; a* pol leta $2.00. Val rokopisi in oglaal morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. In«. Established 1906. Editor_________ Business Manager. .........Frank Zaits .Charlea Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited Slates: One Tear $¿.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.10; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301. S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 9 • 'r Volihe 2. novembra bile delavstvu važen nauk in — svarilo Ako mrn volitve, ki so se vršile v nekaterih državah letošnjega 2. noverftbra kaj pričajo, je to, da se političen sentiment obrača na desno. Ir. se bolj pa nam dokazujejo pomanjkanje zdravega smisla uniiskih vodij za politično akcijo. Republikanci se radujejo, češ. da bo ljudstvo demokratsko otranko in njen "new deal" prihodnje leto še bolj zavrglo kot pa jo je minuli teden — kjer je imelo priložnost Prepričani so, da jo bo plaz volilcev prihodnjega novembra pokopal kot je zametel z burjo snega Wilsonove načrte v prejšnji vojni. Običaj je, da milijone volilcev presedlava z demokratske na republikansko stranko in obratno. To so ponekod spet storili letos in je verjetno, da si žele še večjih "sprememb". Prilika jim bo dana v prihodnjih predsedniških volitvah. Poraženi demokratski kandidati pripovedujejo, da je vzrok republikanskih zmag brezbrižnost volilcev, ki so ostali doma, in pa da je okrog deset milijonov volilcev v armadi, ki bi glasovali demokratsko. To je slaba tolažba. Dejstvo je, da je večina onih, ki so se potrudili glasovati, izrekla željo po "spremembi", ne da bi vedela, kaj pravzaprav hoče. V New Yorku so volili podgovernerja. V volilni kampanji so na obeh straneh poudarjali: "Ce bo izvoljen demokrat, bo to pomenilo zmago demokratskega predsedniškega kandidata v prihodnjem letu, in če republikanec, tedaj Roosevelt ne bo dobil četrtega termina. Zmagal je republikanec z veliko večino, vzlic temu, da je za demokratskega kandidata Wm. N. Haskella agitirala delavska stranka (American Labor Party), komunisti, social-demokrati in CIO. Vsi s stališča, da bo Haskellova zmaga pomenila ob enem triurni za Roosevelta. Republikanski kandidat Joe R; Hanley je dobil veliko večino. Zanj je delovala tudi AFL. V New Jersey ju je zmagal za governerja republikanec. In v Kentucky ju. Pa v raznih lokalnih volitvah, z izjemo v Clevelan-1 du. kjer je zmagal župan Lausche z veliko večino. Izid volitev v raznih krajih dežele se nam sam po sebi ne zdi važen, ker koncem konca ni med demokratsko in republikansko stranko druge večje razlike kot v imenu. Razlika med njima je bila 14 sedanja zvezna administracija, ki je po krizi 1929 rešila ameriški kapitalizem s programom, označevanim z "new deal". A ta je že daleč "na desni" in zakone za ščitenje delavcev se že dolgo skuša zlorabljati proti njim. Kaj naj stori delavstvo v tem položaju? To, kar bi moralo že davno storiti: Izreči se za svojo politično akcijo, s socialističnim prograntom. Na minuli konvenciji CIO je bilo rečeno, da bo ta unija zbrala in potrošila v prihodnji volilni kampanji pet milijonov dolarjev. Postavam se ob ognila s tem. da bo kampanjo vodila na svojo roko. t To, da se briga za politiko, je dobro. Ni pa pametno potrošiti niti sto tisoč dolarjev, kaj šele pet milijonov, za podpiranje kandidatov, ki so več ali manj vezani vzlic prijateljstvu do delavstva služiti sistemu, kakršen je: torej takemu, ki je vrgel milijone ljudi v bedo s početkom krize 1. 1929, in ki jih je povzročal prej in jih bo poslej, dokler bo obstojal. Ko je "new deal" trumfalno zmagal in poskrbel za drobtine onim, ki so morali v "Hooverville", ali ki bi bili ob hiše in iarme, ter drugim, ki so bili vrženi v vrtince pomanjkanja v morju izobilja, je sloviti kartonist Fitzpatrick v dnevniku St. Louis Post Dispatch narisal sliko, ki naj bi predstavljala, da je demokratska stranka pod Rooseveltom nadomestila socialistično. Socialistični orator se je hipoma zavedel, da so mu "platformo" (programi demokrati ukradli izpod nog. Pustili so mu samo še eno desko, na kateri je stal, — "končni cilj"; ves minimalni program pa mu je iztrgala in nato zase zbila skupaj iz desk socialistične platforme v svojo "platformo" demokratska stranka. Milijone ljudi je tedaj verjelo, da nas bo new deal res pri vedel v razmere, o kakršnih usanjajo" socialisti, pa jih s svojimi milijon glasovi, kolikor sČ jih največ dobili, nikdar ne bi mogli dati. Sedaj ve lahko William Green, kakor ve Philip Murray, da so (pred nami dnevi velike negotovosti. Kakor/fllço imeli brezposel-nostne in ekonomske krize leta 1914 in meggotere prej, potem spet po vojni in najsilnejšo od leta 1929, ki je trajala do sedanje vojne, tako jih bomo v bodoče, ker vzroki zanje niso odpravljeni. Delavci nočejo kriz — to je gotovo. Ne vedo pa, kako se jhn izogniti. Zato volijo sedaj tako, potem drugače, toda vedno za iste stranke, ki so za obvarovanje sistema kakršen je. Namen obeh je. da se v bodoče na kak način prepreči bedo milijonov, in v ta namen imamo socialno zavarovanje, ki pa je silno nepopolno in bi odgovarjalo le v takozvanîh normalnih razmerah A kam z milijoni brezposelnih, kadar spet prihrumi ekonomska anarhija, tega ne vedo. * - 4PM Wm Green, ki je sila konservativen v politiki in za obdr- 10SKQ OVEN RAZGOVORI V VOJNI SE B1JEJO ZDRAVI. Cim so ranjeni ali bolni, jim Je treba na bojiščih pomagati, neglede ali so prijatelji ali sovražniki. Gornja slika predstavlja. Iro ameriški vojaki v Italiji odnašajo ranjenega nemškega vojaka v ameriško bolnico. de v jeseni po tolstega purana. 1 kdo, ki ga je kdaj vršil in znani Ampak kljub temu. da se u- so mu tudi vzroki. IZ KANSASA "Tako lepo nedeljsko popoldne je. da je*kar greh biti doma," meni "boljša polovica", kar se že lahko smatra za povelje. Naprezi, da se peljemo ven. "Hm, ampak če že gremo, bomo poleg tega pogledali še za Prole-tarčevimi naročniki in obenm uživali krasni jesenski cian v toda zaradi mokre, pomladi in bolezni je vse poginilo. Pogovorimo se še o raznih pravnik ne brani takih dobrot, je vendar nekoliko predaleč "stopit" ponj, posebno še če nima komu ta čas izročiti svoj "mehki stolec. "Letos pa ne bom vabil Charlesa po purana, jih nimamo." me nagovori John. Misus je pa povedala, da No. šel sem na delo z veseljem in vztrajnostjo. In rečem, da mi je šlo še dobro po sreči. Enkrat v septembru me je upravnik vprašal, "kako mi gre? Ali bo oglasov za $206. kolikor je bilo v Clevelandu lani nabranih, ko je s. Krebel tekal vembru," sem pripomnil. V Edisonu se vstavimo na domu Johna Yogerja. John je pre-mogar po poklicu, toda zadnja leta dela večinoma za strica Sama kot "pipe fitter". Torej je to že precejšnje avanziranje in sicer se več finančno kot po šarži. Plača za tako delo znaša na uro približno toliko, kot se je včasih zaslužilo cel šiht v majni, če si imel "srečo", da ti je boss iz "dobrega" srca naklonil kak "ušiv" prostor. John se je "en-mal" popraskal za ušesi, ko sem ga nagovarjal, da se spet naroči na Proletarca. češ, da ima malo časa čitati, in da drugi dan itak spet odide za delom na oljno polje v Poncca City, Oklahoma "Bo čital pa tvoj tast. stari napredni Blažič. ki živi v bližini," sem ga nagovarjal. Ker so pritegnile še žene, je John z dobro voljo potegnil denar iz žepa in plačal za celo leto. Ustavimo se pri Jelovčanovih. ki radi pomagajo dobri delavski stvari. Oba, mož in žena delata v municijski tovarni v Parsonu, sin pa je pri vojakih. "Saj ni časa čitati, damo pa dolar v tiskovni sklad Proletarca." reče missus in ponudi dolar. Thanks, še rajši bi bil vzel naročnino. Par milj južno kraljuje na svoji obširni farmi naš dober naročnik Joe Golob, ki mu je pred nekaj tedni potekla naročnina. "Zlodja, pa sem mislil, da nisem nikomur nič dolžan," pravi Joe. "Če je pa tako, potem pa Seveda ne kaže drugega kot plačati." In plačal je' spet za celo leto. Pogovorimo se še o farmarskih pridelkih, ki zaradi poletne suše letos niso bili najboljši. Ampak, živi se in ni treba skrbeti kaj bo za v lonec drugi dan, in to brez "pointov". Ker je bila ta čas na obisku pri Golobovih tudi Perova dvojica iz Girarda, ki se že precej let ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave za trg (truck farming), sem še nje pocukal za naročnino. "Za enkrat ne bo nič", pravi Joe, torej drugikrat. Par milj severno od Edisona živi na farmi zelo vnet podpira-telj in zagovornik Proletarca, John Cizerle. Vsako leto vabi upravnika Charlesa. da naj pri- so spomladi imeli nad 40 mla- okrog?" Ha-ha-ha. sem se zasmejal. Mačka kosmata! Odgovoril mu na tisto vprašanje nisem nič, Premogarska stavka ter moskovska konferenca sta vzeli mnogo prostora v ameriških listih. Konferenca v Moskvi se je srečno zaključila. Hitler je mnenja, da je Jože Stalin zmagal na celi črti —- ali kot Ugle-ida, je bila konferenca kompromis z vseh strani. Naciji, kateri I so imeli precej spreten načrt za izmuzanje iz te vojne, so zelo pobiti. Nameravali so —- saj tako pravijo taki ljudje, ki menda vedo. ponuditi mir Rusom I pod zelo ugodnimi pogoji. Na primer: Meje naj bi bile kot za časa Ribbentropove pogodbe 1. 1940 Ob enem bf ji Nemčija nudila industrialno in vojaško pomoč Če Rusija to krasno ponudbo zavrže, se obrnejo pa k zaveznikom, jim dovolijo prijateljski in mirni vstop v Nemčijo in potem pa skupaj udarijo v Rusijo. Načrt je bil zelo lep, da-si prikrojen na obe strani, samo sprejeti ga ni hotela nobena stran. Premogarska stavka je bila posledica nerodnosti tistih v vladi, kateri bi bili lahko vse to že davno izravnali. Vsak ve, da so premogarji v pravem. Kdor očita premogarjem^ da niso dovolj patriotični. pozablja, da so povprečno premogarski očetje ter premogarske naselbine poslale več svojih sinov v vojaško službo, kot pa katera koli druga grupa ljudi. Če so šli premogarji na štrajk. je bil to gotov vzrok, za katerega niso oni odgovorni. Trmoglavost WLB ter nesmiselna poteza vrnjen j a rovov nazaj privatnim lastnikom, so veliko zakrivili, da je prišlo do krize. Sklicevanje na patriotizem, mahanje z zastavo, d očim ni ničesar storjenega za odpravo draginje, katera stalno nara-šaa, a plača je ostala ista za tako nevarno delo kot je kopanje "težavah tega sveta" in se po- pač pa nabiral oglase in jih odslovimo. John ima Proletarca pošiljal. plačanega daleč naprej. 1 Nekaj pred koncem oktobra . Ustavimo se še na farmi Jose- mi je upravnik pisal dopisnico, P^moga, to ni pomagalo, am- phine Hočevar So,*og John, da prekosil lansko kvoto že P* samo Pešalo *a že dober naročnik Proletarca. ji je! z nad sto "copaki". ^zn^n po^Upajmo da umrl pred par leti Joss* e "A. tako," sem si mislil. Kaj-bopre^mk Roosevelt, kater, kar prišla iz CleveUnda. pak, da sem bil zadovoljen! Pa Je re dovolj dobrega ukrenil za prav kjer je biU več tednov na obi-^še zasmejal sem se Sam do te-»:ku pri sestri "Po St. Clairju'daj še nfcem izračunal,, koliko se čuje sama slovenska govorica sen> poslal vsega skupaj, in po gostilnah plešejo sloven- Torej je trgovskih oglasov leske polke, ne pa kot pri nas, tos iz Clevelanda za čez $300, kjer se ne čuje drugega kot "Pi- j Tudi to je menda "božja volja*', stol Packin* Mama", mi je na In pa to, da sem ob enem nabral mojo radovednost, kako je v Clevelandu. pojasnjevala Jos-sie. Dve hčeri, izučeni bolničarki. sta v Kansas City ju, sin John je oficir pri mornarici, mlajši Leo pa farmari doma. Zaradi farmskega dela ni upo-kiican v armado. Plačala je Pto-sveto in povabila nas na "lička-r\je" koruze, ker jim delavcev zelo primanjkuje. Miljo izven Arme žive Leba-novi. Prej so več let bivali na farmi Misus rada čita, pa je naročila Proletarca. Upam, da ji bo ugajal, saj nova povest obeta biti zelo zanimiva in "domača". Anton Shular. zraven še nad 50 pozdravnih oglasov po dolarju, v istem času okrog štirideset dolarčkov v ti- skovni sklad Proletarca in mu penili, še novem! ko to pttem dobil tri celoletne nove naroč- r delavce, napravil korake kateri odpravijo to krizo še bolj temeljito kot se je to že deloma\ izvršilo minuli teden saj z začasno poravnavo. Naše unije Kongres industrialnih organizacij, bolj poznan pod imenom CIO. je imel svojo konvencijo v Philadelphiji. Kaj so vse 0 AGITACIJI, NABIRANJU OGLASOV IN DRUGEM Cleveland, O.—Z nabiranjem trgovskih in pozdravnih oglasov v Am druž. koledar sem zaključil koncem oktobra Nekako pred dvema mesecema mi je upravnik s. Chas. Pogorelec pisal, da s. John Krebel letos ne bo utegnil nabirati o-glasov, in da tudi nima drugega za ta posel. "Torej kaj pa če bi ti prevzel?" me je vprašal u-pravnik. "ti, ki »i skušen nabiralec? Upam. da se odzoveš, 'večni popotnik'," Razumel sem situacijo in razumel tudi to, da nekdo se tega posla mora lotiti in ga izvršiti. Sprejel sem nalogo brez oporekanja. omahovanja ali cinoanja. Pisal sem že v listu, da ta posel, nabiranje trgovskih oglasov, ni prijetna stvar To ve vsa- nike. Torej nekaj je že. "Večni popotnik" si upa še nekaj storiti, ker je star bojevnik in ima še korajžo. Ob enem še vedno želim in čakam kakega bojevnika v to delo. da bo kaj tekme v agitaciji. Kajti gre se za imeniten delavski list, za Proletarca, ki ljudske koristi krepko zagovarja, tako da bi bila dolžnost vsakega zavednega delavca agitirati zanj. Ob tej priliki odkrito rečem, da so že samo Komentarji vredni vsote tri dolarje, kolikor je naročnina, in enake vsote članki skozi celo leto. Kaj pa še vse drugo v listu! Sodrugi in simpatičarji, zavedne žene in sestre, napnite vse vaše sile, da bo kampanja za razširjenje Proletarca uspela toliko kot je potrebno. Pri tem se ni treba zanašati na kako "božjo pomoč", ampak edino na svoje delo. Živeli vsi, ki sodelujete! So-družno pozdravljeni! Anton Jankovich. novih članov v parlament. Prej so imeli 45 članov, sedaj so narasli na petinpetdeset. To je lep napredek. Pri nas Na mizi pred menoj leži oktobrski buletin "War and Post-War", Katerega izdaja pisatelj Louis Adamič. Kar je posebno zanimivo v njemu in bi želel, da ga vsak liberalno in razredno misleči človek prečita, je članek "Razgovor z jugoslovanskim politikom leta 1942." Pisatelj Adamič je stoVil Slovencem veliko uslugo z razkritjem klerikalnega politika, takratnega ministra Franca Snoja. To, kar se je nam dozdevalo, in to kar smo mi sumili, ko smo poslušali tega človeka, je nam Adamič potrdil. Ta članek, katerega o-menjam, je izčrpek zaključnega poglavja v njegovi knjigi "My Native Land", katera je izšla v začetku tega meseca in si jo lahko vsak naroči pri Proletarcu. Zelo jo priporočam. Stane $3.75. Ruski relif Nocoj sem prejel pismo mojega starega prijatelja Jos. Dur-na iz Clevelanda. Kot vsakokrat,, je bila tudi sedaj priložena vsota za ruski relif. To pot je bilo $5, ki jih je daroval Fr. Petrič. Iskrena hvala. D urn mi piše med drugim o uspešni veselici za JPO-SS, ki so jo imeli 24. oktobra. Jože je veliko delal zadnjih šest mesecev za uspeh te priredbe, ali rezultat — $2.400. je bil vreden truda vseh. in naši v starem kraju bodo potrebovali vsak vinar. Zadnjič, ko sva z ženo gledala ruski film "We Will Come Back", sliko strahotnega realizma gerilske vojne, so mi prišli na misel naši fantje in dekleta, moški in ženske — kateri se bore in umirajo isto tako kot naši ruski bratje. Ko sem poslušal tisto strašno prisego ruskega partizana — "smrt za smrt. kri za kri" itd. sem vedel, da je pri nas ravno tako. Zato je pomoč vsem tem ljudem j ako potrebna. Nikdo ne ve, kdaj bo klanje v Evropi končano. Ruske čete drve čez ukrajinske stepe kakor požar. Tu ni več preštudiran u-raik. to je poraz prvega reda. Jugoslovanski partizani vrše svojo nalogo kot menda nobeden drugi zasužnjen narod. Zato je prav, da jim pomagamo finančni). moralno in duhovno. Delegacija je odglasovala, da ne dopusti stavkanja, dokler traja vojna. Konvencija je imela na 1 ~ " svojem dnevnem redu precej Nemci ubijajo neozdra-dela, še posebno radi raznih , y|j ive protidelavskih postav, katere žanje kapitalističnega reda. je vendarle rekel, da vsa demokracija nima za delavca vrednosti piškavega oreha, ako se ga vsled brezposelnosti požene z doma na smetišče, v glad, v bolezni in v uničenje. Če bi voditelji AFL, CIO in železničarskih bratovščin, pa oredsednik UMW razumeli svoje poslanstvo, bi prišli skupaj, se ?edinili za skupno unijo in ustanovili delavsko politično stranko. Zbili bi ji skupaj platformo, o kateri je omenjeni Fitzpatriok s svojo risbo rekel, da jo je socialistom "new deal" ukradel izpod nog Kadar to store, se začne v zgodovini te dežele novo poglavje. VABILO NA SEJO KLUBA ST.27JSZ \< Cleveland. Q. — Seja kluba št 27 JSZ se vrši v petek 12. novembra ob 8. zvečer v navadnih prostorih. «Članstva .se opozarja. da se je udeleii. Rešiti imamo več važnih zadev in pred nami je koncert garje. , k}, bo prirejen na Zahvalni dan v S. N. D na St. Clair Ave. Sodelovati moramo vsi. da bo ta prireditev čimbolj uspešna. John Krebel. UAW največja unija Unija Unked Automobile Workei* je naj-večja v tej de-želk Ima okrejg 1,100,000 ČUr k op i demokracije? POVESTNI DEL PANČO MIHAJL0V. — Prevedel TONE P0L0KAR SLABO ZNAMENJE (Nadaljevanje in ko«ec.) | zamahnil s čašo, kakor jo je visoko držal v rokah. Pa ni zadel; steklo na točilni mizi se je razletelo. Krčmarica ga je vsa raz- jutri!' IV Rogača je snel nož, ga porinil za pas in stopil ven molčeč, nabranega čela. Na ulici je postal, razmislil in krenil proti reki. Krčma je bila zaprta, okno je od daleč mežikalo. "Morda je pa Ceko tamkaj?" je računal Rogača in jo ubral v desno smer. Pa ni stopil noter, samo roke si je od strani položil ob oči in gledal skozi okno v vseh smereh po o-mizjih. Nekaj ljudi, zbranih v polkrogu poleg točilne mize, je stoje pilo. Jasno je fcijo slišati živahen pogovor in zvenkljajo-če trkanje s časami. Videti je bilo, da pijejo na zdravje novemu vozniku Muhi—štorklji podobnemu, suhljatemu človeku, malce grbastemu, povešenega čela in sivih, ščetinastih las. Strahopetec je bil, nespreten in ubog, v strgaVii obleki in brez čevljev, eden zadnjih v vasi, toda vsi so vedeli, da služi denar njegova žena, ki so ji rekali 'Grozda jalovka'. Ona je bogve "Radi vrvi... denar sem ti prinesel." "Saj nimam časa. ir. je stopil. Rogača ga je ujel za roko. "In še nekaj ..." "Kaj, še nekaj?" toda ko je, videl pijani in odločni lesket v togotena pograbila za rokav, ga ni^*ovih in navihane tan parkrat sunila v hrbet, ga pori-1 ke ustnic«. Oiipal noi ** P» nila čez stopnice in vrgla čepico za njim: "Pojdi..«. svečo jima pojdi držat:.. tepec!" in hrupno je zaprla vrata. Pri padcu je Muha bolestno in na vso moč zastokal, zvil si je nogo in ni mogel vstati. Rogača mu je del pokrivalo na glavo, ga oprijel čez križ in ga popeljal. (Muha se ni protivil. "Ti, bratec, dobro si storil,.. zamahnil si, samo zadel nisi," ga je bodril Rogača. On je popolnoma razumel bol in prizadeto sramoto. ' • "Naj! Prav imajo, ker se mi smejejo. Sam vidim, da grešim in si zatiskam oči. Radi žene, da. Duši me. Hudobna je. Če zineš ti bo izkopala oči. Hu-hu!' je začel vpiti, regljati. "Poskusil sem z dobrim, na lep način, pa tudi ni pomagalo. Nič, prišel bo dan, ko še nekaj kratov zapovrstjo. sPct 2 domačo naselbino. Ne si- ________Potem ko si je otipal mrzli|cer' da se imamo kaj posebno na kakšen način prišla do de-' ko 1)0 Prišla k sebi- ko začela j obraz, je kri na rokah obrisal ob P°b«hati, pač pa ker je tako na- som. Rogača ga je v trenutku premeril in se mu vrgel za vrat. Spoprijela sta se. Bakla je odletela — padla je v seno. Najprej se je vnela razmetana slama; potem je plamen ko počasna kača lezel po zemlji v levo stran, pa v desno, dokler ni zajel spodnjih plasti stoga. Zapra-sketala je trava, na dvorišču je postalo svetlo. Psi v bližini so začeli zavijati — strupeno, zateguje, ko pred nevihto. Preplašen radi spoprijema in oslepi ju joče svetlobe, ki je vedno bolj in bolj naraščala, se je Rogača napel, potrojil moči in povalil Ceka na tla. In nagloma. ko v testo, je zabodel z nožem v napeti trebuh, ga izdrl, pa ga zopet zabodel blizu popka in ta- Ely, Minil. John Teran dve obnovljeni naročnini. Lovrenc Baje, Fairport Harbor, O., je poslal 1 novo naročnino, provizijo pa prepustil tisk. skladu. Lovrenc je naš novi zastopnik tam in se je potrudil, da bomo prvič imeli oglase v koledarju iz ondotne naselbine. Strabane, Pa, Marko Tekavec je poslal $8 v tiskovni sklad, ki sta jih nabrala s Tonetom Pe-trovčičem na slavnostnem dnevu SNPJ po seji konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice na Syganu. John Ter-čelj je poslal prispevke za klub 118 JSZ_in dva oglasa za koledar. Zadnji teden nas je prav prijetno iznenadil John Spiller, distriktni podpredsednik SNPJ iz St. Louisa, Mo. Poslal je kar šest novih naročnin. Ko smo bili zadnjič skupaj na sestanku v PO PREMAGAfUU aprij«*aj«»j9 . Am.riiki Tojukl, ki I Centru za časa polletne seje od- atraiijo i t ali j an* k* ujatnik» v Afriki, ji« ¿« tokrat pa«tra*ajo a cifaraUai bora SNPJ je sicer obljubil, da Im U prUU fa jo ji« Jih. Spi« k — italijanskim vojakom v amariika« v jot al- ' bo "poskusil" kaj narediti, no in itrm, Udiai v Afriki, v Siciliji ali pa * Zo4. dri«rak, godi CU«fe prokraao *» ▼oliko koljio kot pa »o ji« J«, dokler »o kili io ".rokoda." vojaki v ¿«¿•javi aopromagljiri TISKOVNI FOND PROLETARCA GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC To pot začenjam to kolono v pismu. narja, mu kupila voz in par rojenih konj. In — nadomestil je Rogačo. "In glej," ga jp po svoji navadi s pojočim glasom dregnil cer razumevati. In vse to radi kru- j obleko in zbežal, ha,-radi skorjice ... Ce jo imaš. L Oegnj pa se je širil, naraščal je tudi sramota daleč proč od — daleč ga je bilo videti, na ki-tebe ... Vedi... oj!" in nepri- lometre daleč, toda nihče ni pričakovano se je zagrabil za nogo. tekel na pomoč. kvenHdjučar* "glej, da boš tudi Siln° ^bo]el° ' ^ito sem - ti kaj ukradel." \81 ^f'**"!1; ga Je pr?k,rVl Mrs. TEŽAK PREMINULA|i "Muhovka ni neumna, ko nalašč je ustvarjena za gnojišče," se zbadljivo oglasi krčmarica. "Zraven tega ima pa tudi dobrega svetovavca ... Pri Pet runi kai takega vendar ni mogoče.. ." "Kaj. ni mogoče? Ko je bila dekle, s Čekom..se je hah-ljal Muha skozi brezzoba usta in ogromne veke so se mu upo-gibale v nezadovoljstvu. "Kakor vsaka ...," jo je zopet vzela v obrambo krčmarica. "No, saj si tudi ti poskusila med ...," je zakokodakal Muha, radi česar se je krčmarica čutila užaljeno. Lice ji je pozelene-lo. Nestrpno si je razvezala ruto na glavi; lasje, ponekod že osiveli, so se ji razpustili. "Razume se. takrat... Zdaj pa tvoja žena nadaljuje. Slepec ..." "Ni res!" je zmrmral Muha s hreščečim glasom in spustil ramena. Majcene suhe oči so mu zaplesale sem in tja; oporišča so iskale. "Res je! Vsa vas ve." "Laže'š... ti prav poseb- _ _ »» no... "Kaj pa voz, konja... in čemu so te vzeli? ... Glej, kako se bosta sedaj oba skupaj izvlekla iz trnja." "Ti bom že pomagal, sraka ...," je zakokodakal Muha in Ob plotu se je spreletela sen-ca. Muha se je dvignil, napel, ^ dolgi ^^ preminula Mrs Frances Težak. Bila je stara 73 let, doma iz Bciokrajine. neslo, da sem začel zbirati te drobce s Chicago. Torej: Jože Oblak je dobil en oglas za koledar. Pravi pa, da predno zaključimo s kampanjo zanje, da se še oglasi, ker noče, da bi o-samo pri enem. Frank stanek," je omenila Naročila je tudi 20 iztisov koledarja. Cleveland, O. Anton Janko-vich je poslal dve novi naročnini, 8 trgovskih in 16 pozdravnih oglasov v koledar in $2 tiskovnemu skladu. "Večni popotnik" je še zmerom "fejst" dečko. John Krebel je poslal 16 obnovljenih naročnin in $3 v tiskovni ušesa in zakokodajskal: "Kaj si ti, Grozda?" 2ena je nagonsko obstala. "... kje si bila?" "Na studencu. Poglej!" in pokazala je posodo za vodo. "Tako kasno?" "Kaj ti to mari? Ce hočem, grem lahko o polnoči..." "Ali slišiš, al; sli-i-šiš?" se je z obrazom brez moči nagnil proti Rogači. "Kaj ti mari? Fuj, propalica! ..." "Drži jezik za zobmi, sicer ...." ga je prekinila in odšla, ne da bi se ozrla nanj. Muha je s težavo šepaje stekel za njo, stokajoč in oprijemajoč se z eno roko za bolno koleno. Rogača jo je pobrisal v nasprotno smer. Tako je bežal ko pred točo ki ga bo zajela na j prostem. Ob pletenem plotu jej J obstal in pogledal na dvorišče j-- |A DC| iCklC Ai^rnr V dnu dvorišča je bilo svetlo, *tJA KtUrNt AKCIJE Chicago. - V petek 6. nov. je ^ ^J™ T narOCnl: da bomo imeli ti4 KVsletttin Mesetz je prispeval noVega agitatorja za Proletarca dolar v tiskovni sklad. Frank v metropoli, to je naš John Tav- Tauchar pa je dobil dve novi in lajnik SND Poslal je dve 2 obnovljeni naročnini. Uprav- j novi naročnini Jože Lever piše n.k pa 4 obnovljene in 16 ogla- -Sel sem malo okoli in se usta-sov za koledar. Tako, nekaj je vii pri druiini F Majcen. Mrs. Majcen je zelo zadovoljna, da si Mike Kopach, Barberton, O., jim pisal glede Proletarca, in je poslal še 2 obnovljeni naroč- j naročili so ga brez vsakega ugovora " Poslal je ¿oleg te nove še dve obnovljeni naročnini, provizijo pa odklonil. Tu zapušča soproga, ki ga pozna vsakdo, kdor je bil kdaj v Centru, in poznajo ga tukajšnji člani SNPJ in SSZP. Dalje zapušča dva sina. hčer v Califor-ni j i in tukaj sestro. Pogreb se je vršil zadnji torek j iz Zefranovega zavoda na pokopališče Resurection. Pokoj niča je imela poleg veselih veliko težkih dni, kot je bila usoda mater, ki so prišle sem pred desetletji. A dokler ji je zdravje dopuščalo, smo jo videli na mnogih naših zabavah veselo razpoloženo in v plesu. Časten ji spomin. Prijatelji njene družine v SDC so ji poklonili lep venec v poslednji pozdrav. P re- le. gorela je bakla, ki jo je držal Ceko, pregledujoč drobnico v ogradi. Rogača je neslišno preskočil nizko ograjo, prav tako neslišno obšel stog s senom in se mu približal. Pes je enkrat samkrat nemarno zalajal. Ceko je dvignil baklo in takoj naravnal svetlobo proti obrazu pri-šleca. "Kaj bi rad?" je bilo slišati mrgoden glas. Kratka navodila KAKO PODALJŠATI dobo vašemu , ELEKTRIČNEMU KONOPCU 1. N. Itrap» aa a "MUDMUJMU konopra. Primi»* p itrite in n» lahko potefait« i« •t ene. 9. Km gm*m*i g II kanjam. potecnite ko napet n»/prtJ l« ne nato p« i* likal-nttia. y. PH "v i n h ' i« «a«» m na tiMilru. naj ho to nirihln »ar parite, da ae »am ne tavaa- Ija. katerih hodit*, trn p» hitro obraba 9. Parite m mmU rit- Mati doktrr ne f*> •tanejo velike. Kadar ae bon«*»«-obrabi, m» ortjte a trakom, ki Je «are. jen v ta namen. ZrinM* ta k ill e lelrt rič ntfRu Vnma 4nditatrija ta kteva vedno vté bakra bi gumija, kar onemoffnfa irdrlarn elktHfnrffa konopca Torti parita, da ram tati afaii ¿bo-deli. Začnite takoj bi dajte konopcu pravihio «ftNMk Elektriko te rabi sa vojne ivrhe—ne tratite jo PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS Chicago. — Prihodnja seja lokalnega odbora št. 8, Slovenska sekcija' Jugoslovanskega pomožnega odbora se bo vršila v pon-deljek 15. novembra, ob osmih zvečer, v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd, Chicago. To pot se osebna vabila ne bodo razpošiljala, zatorej prosim, da vzamete to naznanilo na znanje in se gotovo udeležite seje, na kateri bodo podani računi zadnjega koncerta Tomaža Cukala. Razdeljena bo najnovejša številka lista "The Bulletin", zatorej ne pozabite na to sejo prihodnji pondeljek. John Gottlieb, tajnik. Južni Slovani! Dolžnost naša je, da moralno in materialno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domo vini. Zdruieni odbor jninoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred eelim svetom tolmači tnačaj, cilje in Ideale osvobodilne borbe naših narodov. Is vrši te svojo dolžnost takoj, da-nes. Pošljite svoje prispevke Zdrn-ienemu odboru juinoslovansklh Amerikancev. Pokažite svojemp narodu, da vam nI triko žrtvovati nekaj do larjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. (■polnite In pošljite spodnji ku- THE UNITED COMMITTEE OF SOUTH-SLAVIC AMERICANS !•!• Park Avenue, NeW York 28, N. Y. Ime Naslov ............................ prilafam S..............Ia fon4 zdr||. ieneta odbora kot "contributing member" istefa. Vse ¿eke In money-ordere ii-dsjte na ime: United Committee of South-Slavic Americana nini. Mary E. Fradel. Latrobe, Pa., je poslala dva pozdravna oglasa za koledar. Jože Snoy, Bridgeport, 0., vztraja, da njegov okraj ne sme zaostati za drugimi v sedanji kampanji. Poslal je tri nove in eno obnovljeno naročnino ter kvoder tisk. skladu. John Vitez iz bližnjega Bartona pa 4 pozdravne oglase za koledar. Ko je prenehal izhajati Cankarjev glasnik, so nekateri bivši naročniki te revije sporočili, da se naj preostala naročnina pošlje Proletarcu. Eden izmed teh je bil tudi John Paulič, Gar-dena, Calif. Zdaj se je spet oglasil ter obnovil svojo naročnino, zraven pa poslal še dve novi. Kristina Podjavoršek, Milwaukee, Wis., je poslala 8 pozdravnih oglasov za koledar, Louis Barborich dva trgovska in 4 obnovljene naročnine. Jože Cvelbar,. Sharon, Pa., nam je pred kratkem pisal nekam "cagavo" pismo. Odgovorili smo mu, da ni vse tako črno kot on vidi, ter mu dali par priporočil.! Pred par dnevi nas je iznenadil s štirimi novimi in sedem obnovljenimi naročninami. Tudi pozdravne oglase za koledar pravi, da prav pridno nabira, tako, da njihova naselbina ne bo brez njih. Zdaj pa v gorato Montano, v naselbino Red Lodge. Od tam nam je pisal John Leskovetc sledeče: "Naznanjam vam, da sva dobila s Tom Taucherjem Proletarca na ogled. Je dober delavski list. Jaz sam ga radi slabega vida ne bom naročil, ker mi branje škoduje na očeh. Sem namreč že precej v letih. Pošiljam pa celoletno naročnino za Tom Taucherja. Vas pozdravljam in vam želim uspeh v sedanji kampanji." Dve obnovljeni naročnini in $1.60 tiskovnemu skladu pa je poslal Kajetan Ertnožnik. besedo je držal Ko bi ne moral delati vseh 7 dni v tednu, bi prišel več v dotiko z ljudmi, pravi John, in naravno bi bil tudi uspeh boljši. No, mi smo zadovoljni z njim in bomo z vsem, kar bo mogel še storiti za list v svoji naselbini. Iskrena hvala za sodelovanje, John. Pueblo, Colo. Naš vztrajni zastopnik Ludvik Yoxey je zopet poslal dve obnovne naročnine ter 8 pozdravnih oghsov za koledar, naročil knjigo "My Na-tive Land" in prispeval dolar v tiskovni sklad. Iz Girarda, O., je poslal prispevke Anton Krvina za klub št. 222 JSZ, 2 obnovljeni naročnini in dva oglasa za koledar. John Kosin pa tri oglase za koledar in $5 v tiskovni sklad. Tudi La Salle, 111., ne bo brez oglasov v koledarju. Ant. Udo-vič je poslal štiri, Leo Zevnik pa že prej štiri pozdravne. Jože Cebular, Vandling, Pa., je poslal svoj oglas v koledar, kot običajno vsako leto, zraven pa še ponovil naročnino in prispeval dolar v tiskovni sklad. Jože Mihelich iz East Helene, Mont., je poslal dve obnovljeni I naročnini, provizijo pa ukazal Kemmerer, Wyo. Jonn H. Kr- zabeležiti tiskovnemu skladu. zisnik je poslal dve obnovljeni naročnini, provizijo pa pustil tiskovnemu skladu. Giblje se celo v Kansasu, kjer so naši ljudje zelo prizadeti. Premogorovi so izčrpani, pa se morajo voziti daleč naokrog za Fontana, Cahf_Ta kolona bi ne bila popolna, ako ne bi bila tudi "zlata" dežela zastopana v nji. Zato je poskrbel naš zastopnik John Pečnik. Poslal je spet dve novi naročnini, provizijo pa dal v tiskovni sklad. Pravi, da Native Land" in 75 izvodov koledarja. V uradu se je nedavno oglasil Lukas Pod brega r iz Witta, 111. Rekel je, da je čital v listu, da naj vsak stari naročnik pridobi enega novega. No, on je svojega kar seboj prinesel/pa ne naročnika, ampak novce za naročnino, se je hudomušno muzal Luka. Obnovil je še svojo naročnino, čeprav je imel plačano še nad pol leta ter prispeval tudi dolar v tiskovni sklad. Springfiled, 111. John Goršek st. je poslal 2 novi in 4 obnovljene naročnine. Provizije ni vzel, kot nobenkrat še, pač pa prispeval še $1 v tiskovni sklad. Potožil se je bridko nad izgubo ljubljene soproge, ki mu je pred par meseci preminula. Razumem. sodrug Goršek. Skušaj pozabiti, kar seveda ni lahko, kajti bila ti je vzorna družica in prenašala s teboj dobro in slabo, kot marsikatera druga proletar-ska žena. Moje iskreno sožalje, John. Julia Krmelj tudi noče zaostajati za drugimi. Ker agi-tirati za nove naročnike ravno ne more, je pa poslala $11.10, ki jih je nabrala v tiskovni sklad na vinski trgatvi Slov. nar. doma. Iskrena hvala, sodružica Krmelj. Jože Ovca je poslal prispevke za klub št. 47 JSZ in naročil 30 izvodov koledarja. Tudi glede naročnikov pravi, da ne Johnstown, Pa., Frank Cve-1 bo pozabil, da smo še zmerom v zaslužkom. Tone Shular je po-1 je prejel naše vabilo za razpeča-slal 4 nove naročnine in dve ob- j vanje koledarja in obljublja, da novljeni ter $2.50 tiskovnemu bo storil kolikor se bo največ skladu, en pozdravni oglas za'dalo. Tudi z agitacijo za nove koledar, ter naročil knjigo "My | naročnike bo nadaljeval, dasi ni to delo lahko, je pa toliko bolj potrebno, pravi. Danes zaključujem z zbirko drobcev s Frankom IleršiČem iz Virdna, 111. Obnovil je naročnino ter prispeval dva dolarja v tiskovni sklad. Prej nego se poslovim, naj še omenim, da bo knjiga za društva in ostale organizacije Prosvetne matice dotiskana ta teden in bo razposlana društvom koncem tega meseca. Pa še to: Vabila na naročbo koledarja so bila razposlana zadnji teden mnogim društvom, klubom JSZ in posameznikom. Ako ne bo zaprek, bomo začeli razpošiljati koledar proti koncu novembra, ali pa prve dni v decembru. V tiskarni in knjigoveznici obetajo, da bodo storili vse, da koledar izide o pravem času. Toda popolnega zagotovila ni, saj od knjigoveznice ne, to pa radi pomanjkanja izvežbanih moči, katere jim je pobrala vojna. Torej, ako ne bo vse tako kot bi moralo biti, prosimo, upoštevajte sedanje razmere in potrpite z nami vred. tan je poslal 6 obnovljenih naročnin ter 14 oglasov za koledar. S slednjimi pravi, da še ni končal. Iz zapadne Penne je poslal Tone gornik 7 novih, 3 obnovljene naročnine in $2 tiskovnemu skladu. Indianapolis, Ind., Mary Stroj ■ obnovljene naročnine. Provizije ni vzela, pač pa še sama prispevala $1.50. "Je nočem, saj imate še tako težak boj za ob- kampanji. Detroit, Mich. Rudy Potoch-nik piše: "Da storim svojo dolžnost nspram listu vam tu pošiljam 4 nove naročnine, tako, da tudi jaz nekoliko pripomorem k uspehu v sedanji kampanji." John Zornik je poslal še tri oglase za koledar in prispeval dolar v tiskovni sklad. Ka» thy Junko je poslala 4 obnovljene naročnine in $1.40 v tiskovni sklad. SODELUJTE V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLA5ATE S SMERNICAMI PROLETARCA XVIII. IZKAZ Chicago, lil. Po $1: M. P., Val. Mesetz in Joseph Oblak, skupaj $3 00. Cleveland. O. John Krebel $4.12, Anton Kukovac $2; po $1: Joseph Medveéek, Chas, Vrtovinik, Frank Podborftek in Frank Makarovič, ikupaj $10.12. (Poslal J. Krebel.) Girard, O. Anton Piiiar (Cortland) $2; M. Staudohar $1, skupaj $3. (Poslal John Tancek ) Milwaukee, Wis. Kristina Podja-voräek 75c. Cooperstown, N. Y. Adolph Krisch $2. Chicago, III. Po $1: John Gornik (Berwyn) in Andrew Cizey, skupaj $2. (Izročila Angela Zaitz.) Detroit, Mich. Po $2: John Zornik in Katarina Krainz: Kathy Junko $1.40; Mary Jurca $1; Joseph Topolak 25c, skupaj $6 65. (Za Mary Jurca poslala K. Junko.) Bridgeport, O. Po 25c: Frank Ce-rar, Joseph Snoy in John Mauri, skupaj 75c. (Poslal Jos. Snoy.) Pueblo, Colo. Ludwig Yoxey $1. Johnstown, Pa. Po $1: Andrew Vidrich, Joseph Culkar in John Oreškovich, skupaj $3. (Poslal Fr. Cvetan.) Arma, Kans. Po $1: Matt Medved (Arma) in Frank Jelovčan (Edison); John Jenčič (Yale) 50c, skupaj $2 50. (Poslal Anton Shular.) Depue, III. Peter Banich $1. Detroit, Mich. John Berlisg $3.25 Oakland, Calif. Albert Hrast (Hayward) $3; Anton Tomšič 75c, skupaj $3.75. (Poslal Anton Tom-lič.) Red Lodge, Mont. K. Erznožnik $1.60. Cleveland. O. Vinko Coff $2.00. (Poslal Anton Jankovich.) Witt, III. Luka Podbregar $1.00. Springfield, III. John Goršek st., $1.00. Canonsburg, Pa. Po 50c: Louis Glažar, Frank Maček. Frank Am-brozich, John Skok. Louis Avbelj in Tony Kotar; po 25c: John Kvar-tich, Anton Rozanec, Lovrenc Ko-kod, Ignac Knes, Vincenc Widmar, Valentin Jager, Maks Florjančič, John Podboy, Frances Bartol, John Kovač, Joseph Pajk, Joseph Zur-man. Anton Singe!, Frank Dolinar, George Prosen, John Nemanič, Jacob Kavčič, Frank Skerl, Valentin Leskovec in Vincent Cainkar, skupaj $6. (Nabrala Marko Tekavec in Tony Petrovcich na slavnosti Federacije SNPJ in Konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice na Syganu, Pa.) Herminie, Pa. Po $1: John Fradel in Matt Marovich; John Ches-nik 50c, skupaj $2.50. (Poslal Anton Zornik.) a Girard, O. John Kosin $5.00. Moon Run, Pa. Društvo 138 S. N. P. J. (Strabane) $5: po $1: John Terčelj, John Sire, Jacob Ambro-zich, John Zigman, Louis Lesjak, Marko Tekavec, Anton Petrovčič, Louis Bartol, Anton Zornik, James Maglich, Anton čipčič, Joe Kaus, Frank Augustin, John Kosmač in Martin Gorenc, skupaj $20. (Ta vsota je bila zbrana na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice z namenom, da se pošilja list na ogled ljudem, ki bi ga po-* zneje morda naročili. Poslal Jacob Ambrozich.) Virden, III. Frank Ilersich $2.00. Springfield. III. Po $2. John in Julia Filipich in Julia Krmelj; po $1: Louis Aidich in John Ocepek; po 50c: Joe Ovca, John Za veri in Fr. Volk; po 25c: Antonia Church, Andy Komatz, Frank Piach, Frank Golob, John Lazar, John Močnik, Blaš Štrukelj, Frank Podlesnik in Stanley Goršek; Mike Darovec 20c; Frank Kirar 15c, skupaj $11.lo! (Poslala Julia Krmelj.) Lorain. O. Louis Mahnich $1.00. East Helena, Mont. Joseph Mihelich 75c. Gardena, Calif. John Paulic 50c. Fairport Harbor, O. Lovrenc Baje 61c. Indianapolls, Ind. Mary Stroy $1.50. ' '.Akron, O. Joseph Jereb $1.00. Kemmerer, Wyo. John H. Krzis-nik 75c. Fontana, Calif. John Pečnik 75c. Skupaj $103.83, prejšnji izkaz $1.418 15, skupaj $1,521.98. Cirkulacijo ameriških dnevnikov Amer&ki dnevniki m imeli lani 48,374,000 iztisov dad«va N«mc«m ««lik« iafuk«, t«mv«i jim j« tudi prokriiala račun, d« ko čea «ime o.ta! Dnj«p«r «a rutko armado n«prodirna črta. N« «liki j« sorj«t»k« ¿«t« s strojnicami ▼ napadu, dm ¿scene sovražnika S njegovih pozicij. ...i t,t bro organizirano gibanje, docim je posledica Hrvatskega narodnega kongresa v prvi vrsti knjiga, in pa to , da Hrvatje v odboru združenih južnih Slovanov veliko pomagajo. Pa tudi v njemu proporčno ne več kot Slovenci. Hvala Pleshetu za poslano knjigo. Anton Shular se je v tej številki izdal, da posluša med dru- ga!. Sedaj pa so naši "sobojevniki' iz spoznanja, da je zmaga na naši strani. Morda je konferenca v Moskvi kaj določnega stvar. Enakopravnost se potožuje nad težavami, ki jih ima v borbi za obstanek. Poudarja, da ji bodo morali naročniki podpirati še kako drugače kot le z naročnino, ki ne krije izdatkov, in pa z za-stonjskimi oznanili in brezplačnim oglašanjem. Potrebuje plačanih oglasov in morda tudi direktnih podpor, če se jo hoče obvarovati predčasnega konca, pravi uvodnik v izdaji z dne 3. novembra. Slično je pred tedni pojamral urednik Glasa naroda Hude. Kar pomeni, da vzlic vsesplošni vojni "prosperiteti' nastajajo za slovenske samostojne časopise čezdalje težji časi. Prejšnji urednik Enakopravnosti torej ni napačno ravnal, ko si je pomagal na sigurnejše mesto. V Ekvadorju ustanavlja nekaj podjetnih, ali pa naivnih rojakov, ali pa kak spreten agent v njihovem imenu, "Novo Slovenijo". Zemlja, določena za naše rojake, obsega po zatrdilu članka v "Slovenskem listu" toliko površine kakor starokraj-ska Slovenija. V istem opisu je tudi slika prve vasi — je vse lepša, kakršne vidite na primer na Gorenjskem, ampak le na 1 i so se o tem kaj določnega domenili na konferenci v Moskvi, dosedaj še ni razvidno. Srbobran v Pittsburghu bi Srbe lahko veliko boljše branil, če ne bi bil tako zagrizen zoper Hrvate. Kajpada, tudi na hrvatski strani so zločinci. Najbolj Pavelič. Toda ko Paveliča, Mihajloviča in Tita nikjer več ne bo, Srbi in Hrvati bodo še vedno morali živeti skupaj. Življenje skupaj je prijetno le v duhu skupnosti, ne v sovraštvu. Michael Pleshe v Pittsburghu se je pred tedni pritožil, da mu pisec te kolone že dolgo dolguje odgovor na pismo. Je res. A ni, pa ni bilo mogoče! Pisma so zadnja, ki pridejo na vrsto. Kolone v listu, ki ti zijajo prazne teden za tednom, so prve, ki jih je treba napolniti. Mike je poslal ob enem s "pritožbo" knjigo Hrvatskega narodnega kongresa. Vsebuje opis zborovanja, članke, slike in podatke. Dobro ilustrirana in lepo urejena. V tem ozi-ru se je Hrvatski narodni kon gres v primeri s slovenskim jako postavil. Mi nimamo s kongresa ničesar "pokazati", Hrvatje imajo knjigo. A z druge strani bi rekel, da je Slovenski narodni kongres zasnoval prav do- gim v radiu tudi take "razbrz- sklenila, da se skok italijanske- dane" pesmi, kot je "pistol pack-in' mama" ali kako se ji že pravi. Sicer pa si ne more pomagati pred njo niti na preriji, ker pač zveni človeku z vseh strani v uho. Tudi v spodnjem družabnem klubu pogosto odmeva. Moskovska, izjava treh velesil pravi, da je treba napraviti italijansko vlado "za bolj demokratično". Ali naj bi to pomenilo, da je Emanuelova-Bado-glijeva vlada demokratična, toda še ne zadosti? Srbi in Hrvati se kregajo v dopisih v angleških listih zaradi stvari, o katerih sicer oni nekaj razumejo, ameriškim čitate-ljem pa se tak špetir zdi "silly". Pa se menda ne more pomagati, da se bi majhni ljudje ne vtikali v velike zadeve. Kralj Emanuel je prišel 3. novembra na obisk v Neapel v odprtem avtomobilu. Spremljal ga je avto mož njegove telesne straže Ce bi kdo hotel nameriti, imperialističnimi Italijani staro I težka. A z dobro moralno pod-pravilo: "Bodimo v vsakem slu- poro bomo vztrajali, čaju s tistimi, ki zmagujejo»" Torej na svidenje na Zahval-Tako so bili Badogliji in Emanu- ni dan v Slov. nar. domu. Vstop-eli ter drugi fašisti njune sorte nina je le 50c. Koncert se prične s kardinali vred s Hitlerjem, do-1 ob 5:30 pop. — Frank Kokal. kler so verjeli, da bo on zma- - Shod SANSA v Clevelandu V nedeljo 14. novembra popoldne, točno ob pol tretji uri, se prične shod vseh podružnic Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Clevelandu, in sicer v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Na ta ljudski shod so bili povabljeni sledeči govorniki: L. Adamič, častni predsednik San-sa in predsednik Združenega odbora južno-alovanskih Američanov; Zlatko Balokovic, predsednik Hrvatskega bratskega kongresa in podpredsednik Združenega odbora; Etbin Kri- ga dvora v "demokracijo" ne! razvije v italijansko zmago, Jugoslovani, Grki. Albanci in Francozi pa naj ji plačali za-vratnost. Skoda, ker Petrova vlada v Kairu nima nič časa, da se bi brigala za take stvari, temveč jo le skrbi, če morda "Tito" ne dobi zavezniške podpore, pa bi vslcd toga zanjo ne bilo povrnitve h koritu. Naš državni department se je zelo vzrujaval, ker je španska vlada pozdravila "predsednika republike Filipinskega otočja" Jose P. Laurela. Laurel je nam- sUn, predsednik SANSa in pod-rec proglasil neodvisnost Fili- predsednik Združenega odbora; pinov, ki so jo dobili iz rok ja- Rev g^j Glocar ČUn Srbskega ponskega cesarja, češ. da jih je vidovdanskega kongresa; Jo-on osvobodil izpod ameriškega „ph Zalar, glavni blagajnik imperializma. Koliko je taka svoboda Filipinov vredna, ni treba šele ugibati. To vedo tudi SANSa in član Združenega odbora. in M. J. Bogdanovich, blagajnik Združenega odbora ju- bi kralja morda vseeno lahko zadel, komentira Homer Bigart! prisrčno s Spanijo7se"je"dog^>di-v Chicago Sunu. Ko ga je ljud- lo, česar naš state department ni stvo spoznalo, mu je klicalo "ži- pričakoval. Francov minister v Madridu A vendar, ko je novi ¿noslovanskih Američanov, predsednik filipinske "republi- ^ Kushlan. predsednik ke Laurel brzojavil španskemu sANSove podružnice na St. fasistu Francu, kako srčno galClairju, in John Sušnik, tajnik veseli, da bo ta špansko govore- j igtef sta dobiia naročilo, da ose-či del sveta spet lahko sodeloval PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV* IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO o« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdrnion« driav« (iaven Ckicaga) in Kanado $6-00 na l«toi $3.00 sa pol lota; $1.50 u čotrt leta; aa Chicago in Cicer« $7.80 sa c«l« l«to; $3.7$ sa pol l«t«; s« inosomatvo $9.00. Noslov zo list in tajništvo je: 20*17 So. Lawndnle Aveiiue Chicago 23, lllinoi* vi jo kralj!" Kamor se je njegov avto pomikal, se je čulo pozdravne vzklike kralju. Ameriški reporterji so ga spremljali in ugotovili, da je italijansko ljudstvo celo v takem republikanskem "gnezdu" kakor je Neapel navdušeno za svojega kralja. Ko pa se je v istem mestu.dan ali dva potem vršil shod, na katerem je govoril grof Sforza, je masa venomer vzklikala, "doli s kraljem, živela republika!" "Ali ni čudno, kako se Italijani hitro menjajo v nazorih?" je dejal po Sforzovem shodu neki ameriški reporter svojemu tovarišu iz Anglije. "Včeraj za kralja in bi mu poljubljali obleko in roko, če bi smeli do njega. A danes za republiko, dotikajo se Sforzove obleke, kakor da je svetnik, in ^nu poljubljajo roko ..." Nič ni čudnega v tem. Italijani so taki — skvarjeni s politiko cerkve, dinastije, aristokracije in domišljavosti, ki uhaja vanje z zgodovino starega rimskega imperija. Dokler se jim je zdelo, da bo Mussolini obnovitev starega imperija uresničil, so bili z njim in v vsi Italiji ni bilo nikogar med vplivnimi, ki se bi zavzel za tiste pravičnike, katere so gnali v dučejeve "glavnjače". Italijani so se spremenili v prejšnji vojni iz kaj-zerjevih in Franc-Jožefovih zaveznikov v naše, in sedaj spet tako. Napadejo deželo, ko mislijo, da je že itak izgubljena in pečena, da se jo lahko odrezuje In ne pozabimo, da velja mod vnanjih zadev grof Francisco Gomez do Jordana je "predsedniku" Filipinske "republike" Laurelu čestit&l na "pridobitvah * in se mu zahvalil za simpatične besede o Španiji. Naša vlada smatra, da je to toliko kot da je Španija priznala režim, ki ga je Filipincem postavila Japonska. Pa je nastal vik in krik, Madrid je spoznal, da ga je "polomil" in se opravičil. Kajti Fi- bno povabita na ta shod tudi ponovno izvoljenega župana mesta Clevelanda. Slovenca Franka J. Lauscheta. Med govorniškim sporedom bodo tudi pevske točke, da bo program bolj pester Slovenci in Slovenke! — Ne pozabite tega shoda. Imena govornikov vam garantirajo, da boste imeli priliko, da čujete živo besedo is ust teh mož, ki so danes voditelji skupne obrambne akcije za naše ljudi v domovini, Gotov sem, da vam bodo ti (Nadaljevanje a 1. strani.) nih dežel. To sta temeljni določbi O Italiji pravi dogovor, da mora njena vlada postati "bolj demokratična". Menijo, da je to predlagal Molotov, kajti Bado-glijev režim je nadaljevanje tistega, ki je prisegal na takozva-no protikomunistično zvezo in deloval proti Sovjetski uniji do-čim je pristaše demokracije v Italiji mučil, pobijal in jih tiral v koncentracijske tabore. Francozi nezadovoljni Izmed onih, ki so se zoper nekatere točke v sporazumu kritično izrazili, je odbor francoske osvobodilne akcije v Aižiru. On smatra, da angleška in ameriška vlada, in sedaj tudi sovjetska, v posvetovanjih o bodočnosti Italije in Nemčije Francijo zapostavljata, dasi je baš Francija glede nju najbolj interesirana, ker je njuna soseda. Odbor v Aižiru je sicer dobil mesto v zavezniški komisiji za Sredozemlje, a rad bi, da se ga kliče na vse konference, na katerih se sklepa o povojni ureditvi Evrope. S sporazumom pa so zelo zadovoljni Cehi. Dokler ga ni bilo, so v Londonu in v Washingtonu Benešu odsvetovali potovati v Moskvo, s katero je imel dogovor, da pride tja podpisati dvajsetletno zvezo Ceho-slovaške z USSR. Sestanek vnanjih ministrov je to oviro odstranil. Cehoslovaška zamejna vlada se je vsled slabih skušenj, ki jih je imela s Francijo in Anglijo, odločila v bodoče osloniti svojo dežeio k Sovjetski uniji v varstvo, čemur pa je nasprotovala poljska zamejna vlada. Be-neš in Molotov sta vsled tega pogodbo tako spremenila, da se lahko pridružijo tej zvezi na enaki podlagi tudi druge sosedne dežele — torej Poljska! 4 Kaj bo z Jugoslavijo? Kakšen je sporazum glede bodočnosti Jugoslavije, javnosti še ni bilo sporočeno. Komentarec Drew Pearson je v radiu prošlo nedeljo prerokoval, da dobi Trst po vojni Avstrija, kateri so na konferenci v Moskvi obljubili neodvisnost. On se rad predstavlja, da ima u pogled v skrivnosti mnogih vlad, največ seveda v Washingtonu. Ako je njegovo "prerokovanje" pravilno, potem bi morali v svojem sporazumu tudi Slovenijo določiti Avstriji, kajti pot v Trst gre preko nje. In morda Hrvatsko, če so sklenili, da zaradi boja med Hrvati in Srbi na obnovitev predvojne Jugoslavije ni misliti. Toda Stalin, kot omenjeno, ji je v svojem slavnostnem govoru dne 6. novembra obljubil osvoboditev in on si Jugoslavije po vojni ne predstavlja manjše kot je bila, niti ne s tako vlado, kot je bila prej in kot je sedanja v Kairu. Sovjetski uniji je bila vlada v Beogradu sovražna tik do nemškega napada in isti elementi tvonjo sedanjo Petrovo vlado. Drew Pearson je nedavno na primer v radiu tudi prerokoval, da rdeča armada ne bo mogla preko Dnjepra. Svojo prerokbo je nedvomno izrekel na podlagi pomenkov z vojnimi strategi in drugimi sličnimi veščaki v Washingtonu. Pa so se vsi skupaj motili. To seveda ne izključuje možnosti, da je dogovor o bodočnosti Avstrije in jugoslovanskih dežel, vštevši Trsta, res tak, namreč če so o tem kaj določnega sklenili, ki bo marsikoga presenetil in razočaral. A dokler tepa točno ne povedo, se lahko le ugiba, razvoj pa bo pokazal, kako in kaj. PHILIP MURRAY GRAJAL KONGRES IN ADMINISTRACIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) vodi v organizirani obliki. Tozadevnemu odboru načel ju je Sidney Hillman, ki ima zbranega v kampanjski sklad že nad $700,000 in pričakuje, da bo do prihodnje volilne kampanje znašal že $5,000,000. S tako vsoto se da v ameriški politiki veliko napraviti. Ampak na konvenciji je bilo poudarjano, da CIO ne deluje za ustanovitev kake tretje stranke, ker sedaj ni čas zanjo, pač pa si prizadeva odpraviti sedanjo reakcionarno večino iz zveznega kongresa in izvoliti vanj poslance, ki bodo služili ljudskim koristim. Tisti delegati, ki so smatrani za komuniste ali pa njihne pristaše. so nameravali uveljaviti resolucijo za ipdorsiranje Roo-sevelta v četrti termin, pa so namero opustili še bolj kakor na nedavni konvenciji unije avtnih delavcev. Murray jim je stvar takoj v začetku pokvaril. Nevtrolci in zavezniki Cim so nevtralne dežele spoznale, da se jim Hitler ni več bati, se druga za drugo oglašajo k zavezniški strani. Med njimi tudi take, ki so sedele na plotu, ali pa Hitlerju odkrito pomagale. Med njimi na piv Turčija, ki je zaveznica Anglije, a ji obveze ni hotela izpolniti. Sedaj pa še zahteva bogato plačilo. lipini mu ne morejo nuditi dru- možje pojasnili resnično stanje gega kot voščila, od nas pa dobiva Španija ladje žita, olja in drugih potrebščin. In pa obiske nadškofov, kakor Je vladika Spellman Koliko boljše bi bilo, če bi angleška in ameriška vlada podprle republikansko Španijo. Tako pa imata kar sta si skuhale. PRIDITE NA KONCERT ZARJE! Cleveland. O. — Kot vsa prejšnja leta, tako tudi v tem priredi socialistična Zarja koncert, ki ga namerava prav uspešno izvršiti. • ' v Četudi nas je malo, a držimo skupaj kot eden. Ako se vam bo zdelo, ali pa bo zares, da boste culi več ženskih točk kakor moških in mešanih — boste že vedeli, zakaj. Muzikalni prizor "Piknik v gozdu" bo razveselil vsakega. Torej obiščite nas! To nam bo dalo korajžo, da bomo nadaljevali tudi skozi "duration". In verjemite, da to ni nič kaj lahka naloga. Pravzaprav je izredno našega naroda v domovini ter vam obenem tudi obrazložili vse delo, katero je bilo storjeno tu v Ameriki v pomoč trpečih in borečih ljudi v domovini. Nam Slovencem, ki smo postali ameriški državljani ter uživali svobodo in demokracijo v prosti ameriški republiki, menda ni vseeno, kakšno vladno formo bo dobila naša rodna zemlja po končani vojni. Ce slovenska narodna vojska v domovini trpi in preliva kri za srečnejše in sončne dni zaželjene svobode, potem je naša državljanska dolžnost, da jim pomagamo moralno In gmotno. To dela danes vrši SANS, to delo danes vrši v obširnem obsegu tudi Združeni odbor jugoslovanskih Američanov, katerega predsednik Je naš Slovenec, ameriški pisatelj, Louis Adamič, katerega delo Je ogromno in upoštevano. Bodimo ponosni, da imamo Adamiča, pomagajmo mu in podpirajmo ga vsak čas in vsepovsod. Janko N. Ro^j, drugi podpredsednik SAItoR: j WHO« III K VIU.O "MY NATIVE ki jq je spisal Louis Adamič 11 PR0LETAR££V5 STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige Pišite po cenik , Naslovite t PROLETAREC 2301 S. Lqwndale Avenue CHICAGO 23, ILL. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN A H SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i T«l. MOHAWK 4707 ! 1838 N. HALSTED ST. chicago 14, ILL f PKOLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26rh St., Chicogo 23, ILL Kcsolucija Slov. zdruaenih društev in Sansovih podružnic v New Yorku Prejeli smo sledečo resolucijo: Slovenci, zbrani na shodu, ki so ga sklicala Slovenska združena društva v New Yorku sporazumno s predstavniki tukajšnjih Sansovih podružnic na dan 31. oktobra, 1943, v brook-! lynski Slovenski dom, se soglasno strinjajo s tem, da se pošlje našemu Slov. ameriškemu narodnemu svetu, ki ima'svoj gl. urad na 3935 W. 26th St., Chicago 23, III., resolucija, s katero izjavljajo tole: problemih slovenskega naroda, ki mora dobiti nazaj Primorje, Istro, Trst, Korotan in Medmur-je, in da bo v tem Združenem xlboru zares veljalo geslo: Vsi ea enega, eden za vse. Sprejeto in odobreno na sestanku i Združenih slovenskih ANGLO-AMERISKI 0DN0SAJI Napisal HA KOLU LASKI Sloviti angleški ekonom in delavski politični člankar je vznemirjen radi prerekanja, povzročenega po 3 ameriških senator« jih, in poziva k Čim večjemu medsebojnemu r a z u m e v anju med Ameriko in Veliko Britanijo. prodajajo za skledo leče. To vidimo sedaj tudi v Italiji no iste vrste argument, kot vpra-nje vojakov, ki so zahtevali, da jim povem, ali je res, da je po-goj za lend-lease dobave, da mi in mar,i*J€ drugod po svetu. Angleži — ne nacionaliziramo Kdo so v partizanski arma-svojih rudnikov. di? Poročila pravijo, da vsi, ki Potrebno je, da »e bolj spo- im*j° boriti se za svobo- znaino drug drugega in prene- do liberalci, klerikalci. rodom dobili poleg upornikov ] povratek v stare krivične raz-tudi Judeži in petolizniki, in pa mere. Omenjeni" duhovnik ni ljudje brez prepričanja, ki se edini ameriški Slovenec, ki želi, hamo iskati žal jen j, resničnih da se Slovenijo vrne klerikalcem A narod pa hoče svobodo socialisti in komunisti. Sploh se LONDON —Le malo, in nekoliko nerazločen je bil odmev, ki nas je dosegel tukaj pretekli tftavo Ljudskega osvobodilnega odtbora v Jugoslaviji, ki ae bojuje proti smrtnemu eovrai-nika nafteja naroda, nemške- Jna Okupatorja, svojega reda, kajti njemu je za skem se je potem razširilo na privilegije hierarhije "and to Hrvatsko in Srbijo. Tako je na- bell with the rest!" stala osvobodilna armada, kate- A ljudstvo ni za tako svobodo ra edina »e bori za svobodo na- in zato so patru Ambrožiču par-roda in človeške pravice. Vzelo tizani tolpa zločincev in komu-zumno mednarodno politiko, ki je. dve leti. predno je borba teh nističmh krvnikov, bo osnovana na skupnih zahte- Uudi dobila priznanje v svetov-; Seveda, klerikalci Ambrožice-vah. ali pa, da se zadiramo drug ni javnosti. Ves ta čas so se par- kova bi radi, da bi Mihaj- na drugega, po načelih in nači- tizani borili ne samo proti vna- lovič triumfiral in zavladal s Pe- nji fašistični sili nego tudi z do-; trom nad deželo. To bi pomenilo mačo reakcijo, ki je paktirala z sni. Ker pa je tako, se ne moremo izogniti posledic, da namreč. ali skušamo doseči spora- nih McCormicka, kar bo poma- Padar je aara poslala $8 ki so1 le onim• ki 50 omogočili jih nabrali, ko so obhajali 55 dru«° svetovno vojno. rojstni dan našega pridnega in Najprimitivnejša pamet za- . .. vnetega delavca Ludvika Mu- bteva torej od nas, da stremimo "arod' kl £ slovel za Polnega da se zida naprej na ^ potrpežljivega, a je kar naenkrat razblinil tisto legendo lakob Avaič in profesor Joaef Kras, prtdsednik "Dobrovoljcev prve svetovne vojne". Kongres »o pozdravili duhovnik Vlado Začevič v imenu glavnega odbora antifašfctičnesa ljudskega osvobodilnega odbora Jugoslavije; Boris Kidrič, tajnik upravnega odbora Osvobodilne fronte v Sloveniji v in v imenu Osvobodilne fronte in Boris Kriger, politični komisar v imenu glavnega urada Ljudske osvobodihne vojske partizanskih skupin v ni ji. Kongres je osvojil apel na slovensko ljudstvo in sledečo rezolucijo: TITO ¿ke m Slo\4- Njegova slika v šestih barvah Portret slavnega vodja Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije se llhko sedaj nabavi pri Združenemu odboru južnoslovanskih Ame-rikancev, 1010 Park Ave., New York 28, N. Y., po sledečih cenah: 1 iztis ................... % 1 00 6 iztisov ........................................5.00 25 iztisov ........................................20.00 50 iztisov ..................................32.00 100 iztisov .....................60 00 Sliko je izdelal Hugo Gellert, eden izmed najslavnejših ameriških umetnikov, v šestih izrazitih barvah. Po meri in drugače je prikladna za okvirjenje, a po značaju osvobodilne borbe naših narodov, "Kongres izjavlja vsemu sve-, katero Tito vodi, bi bilo treba, da tu, da samo Ljudska osvobodilna vojska v Jugoslaviji pod vocLvtv^otm vrhovnega komandanta Tito je narodna vojska v Jugoslaviji. Kongres obsoja izdajalsko delovanje Draže Mihajloviča in vseh, ki ga ve- bo okras vsakega našega tukajšne-ga kluba in dvorane, vsake ustanove in vsakega urada, kakor tudi vsakega družinskega doma ljudi, ki cenijo značaj in cilje osvobodilne borbe južnoslovanskih narodov. Naročajte po več iztisov dokler stno podpirajo in poživlja vse zaloga traia' a z naročilom pošljite oficirje in podoficirje bivše ju-1 vsoto 2*ornJih <*n*h gCMlovan&ke vojske, ki še niso Vse č1 32. •i Cleveland, O............... 6.00 »» *» 34, it Presto, Pa................... 73 25 «* •I 39, »i Cleveland, O............... 500.00 ♦t II 40, il Kemmerer, Wyo. ........ 9 00 •i »t 45. il Sheboygan, Wis......... 2.60 •f *» 46. it Brooklyn. N. Y. 14.00 f* »* 47, ♦i Pueblo, Colo.............. 5.00 »» »» 53, •i Johnstown, Pa............. 14 56 »» «* 61, it Indianapolis. Ind. _______ 124 00 «t »* 63, •i Brooklyn, N. Y......... 29 47 »i ». 64, »i Eveleth, Minn............. 51.40 t* II 65, •i Worcester, N. Y. 8.25 •t II •67,. •i Los Angeles, Cjtlif..... 22 50 *• II 82, ti Slovan, Pa................... 5.00 »» II 83, il Walsenburg, Colo. 5.00 *• II 86, il Elizabeth, N. J........... 5.10 •• II 91, it Chisholm, Minn......... 18.50 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu ca državljanstvo, vsebuje knjižica ic v II. dela nekaj važn*h letnic ic tjri»dovine Ze-dinjenih držav, v iU. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih Jržav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edlnjenih držav ln Poedine države. Cen« knjižici je »arao 50 cMtM f poštnino »red. Naročila sprejema: Knjigarna Prolctarca CHICAGO 23. ILL. CHICAGO, ILL. .............i.....Ml PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOT1 i! » ! NAROČITE SI DNEVNIK J ; Društvo Št. 15 ABZ, Pueblo, Colo..........................................................10.00 Društvo št. 16 ZSZ, Pueblo, Colo...............................................................10.0U Kans. federacija SNPJ, Pittsburg, Kan^................10.00 Pevsko društvo "Slovenec", Pueblo, Colo.................5.00 Nabral J. Hafner, New Smyrna Beach, Fla..............................58*00 Posamezniki ....................................................................................................................................12.50 Cokova brošura ........................................................................................................................4.75 Skupni dohodki 1,355 93 $17,802 24 isdatkl v oktobru: Stanarina za urad ......................................................$ 50 00 Poštne znamke ..............-.............................................................6.00 Poštnina ......................i...........................................................50 Telegrami ............................................................................................................................................4.03 Telefon ........................................................................................................................................................4.40 Uradnlkova plača .....i.......................................................................153 45 20r/r vojni davek .......................................................................................40 80 99 » 6* Slane mm celo leto M.00, pol lota $3 00 ) Ustanavljajte nova družtva. < » «► Deset članov (tc) je treba sa \ \ n! novo druitvo. Naslov za list in ] | ' ► sa tajništvo je: 265? S. Lawndale A ve. CHICAGO 23, ILL. rnorjih, ko se bore in umirajo nekateri slovenski uredniki tako skupaj, se mi zdi, da bi oni, ki obregavajo ob partizane in jih o- bi stremeli le za tem, da obso- malovažujejo, ali celo blatijo, ne Hi jo to ali ono kot vir neprijet- morejo pa se poglobiti v vzroke, nosti in zlega, le izdajali one, ki radi katerih je partizansko giba- ,,0/ad,, nje nastalo. Iz jugozahodne Amerike sem Črnijo jih, češ, da se bore pro- Davek soc. zaftčite za tri mesece................................. 9.10 Pisarniike potrebščine ................................................ 3 72 Tiskovine .............................-......................................... 2.50 Luč v uradu................................................................... 1.10 2,500 izvodov revije "Yugoslavia"................\............ 17041 Reviji "Free World" in "New Republic"....................50 Skupni izdatki .......................T. ~ 3 Ročna blagajna ................... Bančna blagajna ................................. $ 446 56 2 90 7 17 352.78 $17.802 24 Pregled vseli dohodkov in Isdatkov te organltacije: Skupni dohodki od 5. dec 1942 do 31. oktobra 1943 Skupni izdatki od 5. dec 1942 do 31. oktobra 1943 dobil pismo, v katerem mi trdijo, da je Churchill vtaknil Roo-sevelta v žep. To se mi vidi rav- ti lastnim rojakom, a vendar to ni nič izrednega. Zgodovina Jc priča, da so sc med vsakim na- Bilanca $23.876 90 . 6,52122 $ 17^355.68 J »tepk Zalar, blagajnik. Mirko G. Kuhol, pomožni tajnik. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: It30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6t30 lo 8.30 P. M (Except Wed., Sat and Sun.) Ret. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — Cs| v Austin 8700 : BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broed Street JOHNSTOWN, PA. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PRQLEmREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XXXVIII. CHICAGO 23, ILL., November 10. 1943 Published Weekly at 2101 S* L*w«daU A»« About Slaughtering of Immature Pig Iron Looking Ahead . 9y LEN DE CAUX Marshal Badoglio gave an interview to the American press Which will make an interesting document for historians although we suspect some of his "facts" will not survive scholarly scrutiny. His line was to place the sole blame both for Italy's entry into the war and for its disastrous conduct on Mussolini. He admitted no responsibility for himself or for the army, not even in the matter of II Duce's overthrow. That, t!ie Marshal insisted, was entirely the work of the fascist hierarchy and he himself only same into the picture when the king sent for him , after Mussolini's resignation. It would seem, however, that he dates his condemnation of the fallen leader from 1940, for when Herbert L. Matthews of the New York Times reminded him of a former meeting in Ethiopia, Badoglio replied: "Those were better times for Italy." We find this unguarded remark revealing for it suggests that what turned the Marshal against Mussolini was not the latter's long record of repression at home and agression abroad but his fsilure to pick the right horse in the current struggle. Consequently, we remsin unimpressed by Badoglio's promise, repested snd elaborated in this interview, to resign office immediately hostilities cesse. Event, however, sre pressing Bsdoglio and his royal msster hsrd, and within the next few weeks they msy, one or both, have faded out of the Italian picture. The present regime lacks both energy and suthor-ity, and it is dsily becoming clearer that it csnnot rally the people 3gainst Germany, cannot recreate the army, csnnot restore economic life. Badoglio has now spproched Count Sforza snd other politicsl leaders with a view to forming a coslition government. But before such a solution becomes possible the problem of the monsrchy must be settled. Count Sforzs and other prominent democrats sre willing to compromise this question by retsining the crown as a symbol provided tnst Emanuel and his heir, Prince Umberto, abdicate snd sllow the *nrone to go to the lstter's six-year-old son. One constitutionsl snag is that a statute of 1938 requires that such a case the next of kin in the j royal house shall be named regent. The democratic leaders feel that' both Umberto and the Kink are so tarred with the Fsscist brush thst | they must be completely dissociated from the government before th^re' can be a hope of regeneration. There appears to be no remedy for the situation except the moral equivalent of that revolution which would certainly have taken place but tot the Allied occupation of the country. —The Nation . «- EITHER... Or Americsn labor hss been tossed and gored long enough on the horns of the wage-price dilemma. It patriotically sccepted wage stabilization, with the understanding that prices would also be stabilized. Since then, under the Little Steel formula, wages have been frozen so hard you csn skate on them. But living costs hsve risen fsr beyond the wage freeze level. 1 So, for many long months, labor has been demanding thst living costs be rolled bsck. This hss not been done to sny substantial extent, however, and Congress is once more threatening to make a roll-back impossible by forbidding subsidies. If our war workers sre to maintain their health, morale and productive efficiency for winning the war, there is ne escaping the two alternatives which lsbor has posed: Either living costs must be rolled bsck to September IS, 1942, wsge freese level, er wsges must be adjusted upward to the level of increased living casts. Since living costs hsve not been rolled bsck, lsbor has no alternative now to demand modification of the Little Steel formula to permit adjustment of wages to living costs—and still further wage increases will be necessary if Congress forbids subsidies. Labor has long m^e a rollback its first demsnd. But Congress can't have both inflationary price increases and fixed wages. It's either ... or.—The CIO News. Murray's report is a splendid record of growth and progress in a year of supreme dedicstion to winning the war Some 1,150,000 CIO members are now serving in the armed forces; and millions more who are soldiers of production in all the basic war industries hsve broken world records of production snd made outstanding contributions in all phases of war endeavor. CIO has also made its greatest organizational strides in the pest year, adding more than 1,135,000 new members to its rolls, and winning more votes in Labor Board elections than all its competitors put together. Politicsl sction looms lsrgest smong the new developments noted in this year's CIO convention report. Nearly every effort and activity of CIO during the yesr hss run hesd-on against the labor-baiters, obstructionists and servants of special privilege in the federal Congress; snd the reslizstion has grown that only through grestly increased political action csn lsbor schieve both its wsrtime snd its post - war goals. Post-war planning, too, emerges in this year's convention report as a mstter of immediste concern tot s far-sighted and progressive labor movement. Greater stress than ever before is also placed on labor unity, both nationally snd intemstionslly. Encoursging developments in unity with Lstin-Americsn lsbor are reported; and Murray proposes that CIO should tske the lead in bringing together the lsbor movements of all the United Nation». STARVATION IN INDIA looked to me to be dead — if not today's dead, at least tomorrow's —but they had not yet been reported Jo police headquarters. I had been told that more than ! 100,000 homeless persons were! trying to live in the squalor of Calcutta's streets. Disposal squads make 30 to 40 trips dsily to pick up the bodies of those who hsve lost thst bsttle. It hss been getting progressively worse since mid-August when the fsmine began to' accentuate the normal poverty of the Bengal masses. Another 85 to 100 arc dying dsily at the hospitsls. No one knows how great is the loss of life out in the country. Calcutta's Death Rate Low Responsible officials told me that Calcutta's death rate probably is comparatively low. Official reports in British Parliament have set the province-wide death figure at 1,000 weekly. Several dozen sad eyed women, most of them carrying one or two doleful, nsked children, were queued in front of a rice shpp. The rice was being sold In two-pound lots at rates, which although gov-vemment-controlled. still sre seven or eight times sbove normal. So great is the apathy of the women thst they sesreely notice rsgged figures sprswled grotesquely on the si dews Ik s few inches from them. Walter L. Briggs, Corespondent of the United Press, reports from Calcutta, in a dispatch of Nov. 4, to his newspaper the following (reprinted from The Chicago Sun): Calcutta, Nov. 4.—I rode through streets today on the disposal truck. The truck disposes of human beings—what is left of them after starvation hss quenched the last stubborn spark in ther wretched bodies. Yesterday they were people with life, thoughts and appetites. Today they are unknown bodies to be picked up from the gutters. Tomorrow the statistics of these deaths will be placed in a report at a police station. Thsy wijl be added to other reports and be told to Parliament at London by the Secretary for India. SLOGANS Dead in Basaar Section As the Indian driver snd I climbed onto the truck in front of Csl-cutts's police hesdqusrters, the sergesnt hsnded the driver a sheet of paper that said: "Name — unknown; sex—male; age—about 55; Indian bazaar section." We clattered into the section. The wailing of children added to the din of the msrketplsce. Little semi-nacked wretches, with potbellies, the finsl stsge of stsrvation, plucked st ther mothers' gsrments as the mothers clswed through wormy, over-ripe oranges thst vendors hsd discarded in the gutter. • Sometimes s more fortunate purchaser would discsrd s peeling and the mothers would scramble for It, screaming curses at one anther. The children would totte»-after them on spindly legs or just sit howling on the curb. Vsesnt Stares They stare vscsntly snd whisper s bit ss coolies jump down from our truck snd distastefully shove the unknown onto a stretcher and ram It into the resr enclosure. The driver turns with a wry expression and slams down the window connecting the driver's compartment with the truck body The report refers to an expansion of the Federation's scope, ao that whereas formerly It confined Itself msinly to European labor movements It is now extending Its Interests abroad. National centers if present affiliated with the Federation include: Argentine, Cana- Tomorrow'» Dead Along our route I saw msny Indians curled in their rags on the sidewslk, with rags or papers drawn across their fsoes. They There sre no shade tress snd hsmmocks scattered slong the road te success.