407
Irenej Friderik Baraga.
(Spisal Josip Benkovič.) (Konec.)
Leta  1852. meseca velikega travna je bil v            Na raznih  krajih   je   nabral   osem   duhov-
Baltimoreu prvi narodni cerkveni zbor severno-      nikov in   tri   bogoslovce   za   svojo   škofijo.   S
ameriških škofov.   Naprosili   so   sveto stolico,      temi je začel svoje višjepastirsko delovanje.
da se   ustanovi   jednajst   škofij,   med   drugimi            Ko je Pij  IX. zvedel   o   neumornem delo-
tudi ob Gorenjem jezeru, kjer je bilo torišče Baraginega delovanja. Za le-to škofijo, oziroma apostolski vikari-jat, so predlagali za škofa misijonarja Barago. Dne 29. malega srpana leta 1853. ga Je Pij IX. imenoval škofom Amiconi-skim i. p. i. ter apostolskim vikarjem v gorenjem delu pokrajine mi-chiganske. Vseh svetnikov dan je bil v Cincinatiju posvečen v škofa in kmalu potem je postavil škofijski sedež v Smariji.
Ker si je Baraga s škofovsko Častjo naložil nova težka bremena, odrinil je takoj po posveČe-nju zopet v Evropo iskat pomoči. Dva meseca (svečana in sušca) se je mudil na Kranj-
I. F. Baraga. (Kip Al. Progarja  \a doberniško cerkev.)
vanju škofa Barage in o njegovih uspehih, določil je že 1. 1856., naj se severni del pokrajine michiganske, ki je bil doslej le apostolski vikari-jat, imenuje „Sma-rijska škofija" (Di-oecesis Mariano-politana). Ker pa je bil obseg te škofije le prevelik, pri-vzel si je Baraga 1. 1859. rojaka Ignacija Mraka za svojega generalnega vikarja.
Tekom štirih let je postavil na raznih krajih , zlasti kjer so bili rudniki, skromne cerkvice, pri katerih je nastavil, Če je le mogel, posebnega dušnega pastirja, katerih je imel leta 1863. že petnajst. On sam pa je v Smariji opravljal vsa dušnopa-stirska   dela   brez
skem,   kjer   je   obiskal   razne   ljube   kraje   ter     pomočnika. Boriti se je   moral s  silnimi teža-
povsod   pridigoval   ogromnemu   številu poslu-      vami,   ker  njegova škofija mu ni dajala nikakih
salcev. Med tem  se je napotil v Rim poklonit     dohodkov,   niti   vinarja!   Božja   milost   mu je
se papežu Piju IX., katerega je silno razveselil     naklonila   srca   mnogih   imovitih   posestnikov,
s prvo   slovnico   in   prvim   slovarjem   očipve-      tudi krivovercev,  ki so ga podpirali z znatnimi
indijanskega  jezika.                                                      vsotami.
Povračajoč se čez Dunaj, Prago, Monakovo,            Tekom časa se je pokazalo, da Smarija ni
Pariz in Liverpool na novi svet, bil je prisoten      ugoden kraj za   škofijsko   stolico.   Zato   jo   je
pri poroki avstrijskega cesarja dne  24. malega     1. 1866. z dovoljenjem papeževim prestavil Ba-
travna 1. 1854. V Pragi se je poklonil cesarju     raga v Marquette, kjer je bila   prav tedaj do-
Ferdinandu L, v Monakovem pa kralju Ludo-     zidana veličastna cerkev.
viku,  ki je že dvakrat poprej naročil monakov-            Preselivši se v novo stolico, je   začel jako
skemu nadškofu, naj ga indijanski škof obišče.      pešati; saj je bil že v sedemdesetem letu svoje