Poštnina plačana _ Speti, abbon post. _ II gr. ■ ' . ! ' V T T K G 0 V I IV A * I I D II S 1' H 1 J A * (1 B RT* F I N A IVI C E IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 250 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov : za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Leto IV. št. 65 Ivst 18. mavca 1950 Cena lir 15 Anglija krči dolarski uvoz! Tržaški sejem bodi tržaški! Na konferenci 24 držav, ki so sprejele Splošni sporazum glede tari! in trgovine (G.A.T.T.), v Ženevi je angleški delegat izjavil, da bo Anglija svoj uvoz z dolarskega področja zopet skrčila. G.R.J. Sha-ckle je dejal da bo v letu 1950 angleški uvoz s tega področja znižan od 1.576 milijonov dolarjev v letu, ki se je zaključilo 30. junija 1949 na 1.200 milijonov. V prvi polovici lega leta bodo uvozili iz ZDA samo za 600 milijonov dol. blaga. Spor, ki je nastal med Anglijo in ZDA zaradi omejitve uvoza ameriškega petroleja v Anglijo, še ni bil rešen. Ne gre samo za ameriški Petrolej, temveč prizadet bo tudi ameriški kapital, ki je bil vložen v petrolejska podjetja v Venezueli in na Bližnjem vzhodu. Ameriški kapitalisti pritiskajo na vlado, češ da nima smisla, podpirati Anglijo s krediti iz Marshallovega načrta, da potem z njimi Anglija izpopolnjuje svoje petrolejske naprave in konkurira Ameriki. TOČKA 4. V AFRIKI V točki 4.' Trumanovega programa je zapopadena denarna pomoč zaostalim deželam. Američani štejejo med te tudi Afriko. Njihovi Upravni odbor «Ustanove za tržaški sejem» je na zadnjem sestanku sklenil, odložiti začetek letošnjega sejma, ki bi se bil moral po diplomati v afriških deželah in go- Prvotnih načrtih odpreti proti kon- spodarski izvedenci so se sestali v cu junija. Novo sejmišče ne bo Laurenzu Marqueru v portugalski zgrajeno pravočasno. Zato je treba koloniji Mozambiku, da bi se po-1 sejem odložiti do jeseni. Upravni svetovali, kaj bi se dalo praktične- odbor je prepustil odločitev glede ga storiti v afriških deželah v smi- začetka tržaškega sejma ministrstvu slu točke 4. Afrika ima bogate rude t za trgovino in industrijo v Rimu. kakor uran v Belgijskem Kongu, | To se pravi ,da o tem ne odloča j ne samo alarm, da grozi v 1. 1953 ki ga potrebujejo Američani za proiz- ravnatelj oddelka za gospodarstvo nadprodukcija 8 milijonov ton de- vodnjo atomske energije. Načrti A- in finance pri angloameriški voja- junske zmogljivosti, temveč tudi o- Nadproizvodnja jekla v letu 1953? Evropska proizvodnja naglo napreduje Jeklo iz Posarja v Nemčijo Že dolgo govorijo po pisarnah evropskih jeklarn o nastopajoči »nati-proizvodnji«. Iz tega šepetanja poskušajo kritiki svobodne trgovine izvohati od jeklene industrije načrte kartelov, da bi na podlagi teh lahko opravičili uvoz ameriškega jekla, k# naj bi bilo ceneje. Zdaj prihaja iz zanesljivega vira meričanov gredo tudi za tem, da afriške narode dvignejo kulturno in gospodarsko, da bi potem več trošili in bolj kupovali ameriško blago. Američani nimajo nič proti politični osamosvojitvi teh narodov. Prav v tem pogledu so prišli v navzkrižje z Angleži in Francozi, ki bi radi ohranili kolonije zase. Poleg tega se Angleži toliko bolj opri-jemljejo Afrike, ker so zgubili Indijo. Svetovna trgovinska mornarica močnejša hahor pred vojno Svetovna trgovinska mornarica naglo narašča in je že presegla predvojno tonažo, kakor je razvidno iz Podatkov ki jih vsebuje «Lloydss Register Book of Shipping (1949-1950)». Svetovna mornarica je 30. junija lanskega leta obsegala 83,346.165 ton, to se pravi, da je bil njen obseg za 2,271.977 t večji kakor 30. junija 1948. Mornarica V. Britanije se je povečala za 86.854 tone in obsega 18,198.955 ton. V teh številkah je vključenih 36.193 ton, najetih v ZDA in 499.886 ton v Kanadi. Trgovinska mornarica ZDA je po tonaži nazadovala za 1,377.958 t in obsega 28,224.020. Po vsem tem je oajvečja na svetu. Nemška mornarica obsega 303.166 ton in je za 12&329 manjša kakor 1. 1948, toda samo zaradi natančnejših podatkov o vojnih zgubah. Med državami, katerih trgovinska mornarica je močno narastla, naj omenimo Norveško (za 655.222 t), Japonsko (540.376 t zaradi natančnejših podatkov), Italijo (355.898), Holandijo (252.281), Kitajsko (181 mil. 217), Argentino (132.488 t) in Kanado (110.758 t). O povečanju jugoslovanske mornarice smo poročali v prejšnjih številkah «Gospodarstva». Svetovna trgovinska mornarica je danes (30. jun. 1949) že večja, kakor je bila 1. 1939 in sicer kar za 14,061.483 ton, t.J. za 20.5%. To-naža angleške zastave je narastla v tem času za 202.025, tj. 1,1% medtem ko se je mornarica ZDA povzpela za 16,648.241 ali za 186,9 odst. t. I V tekočem stoletju, t.j. v zadnjih petdesetih letih (od 1. 1901 do 1949) je svetovna mornarica narastla za 24, 009.000 ton. Mornarica V. Britanije nam kaže delež posameznih zastav (izražen v odstotkih) za posamezna leta: Država 1901 1914 1939 1949 ZDA (na morju) 4,2 4,5 13,0 31,0 50,2 41,6 26,1 21,9 3.4 4,3 7,1 6 0 4.4 4,2 Panamo (296.420), Francijo (280.795) Italija V. Britanija Norveška Francija Panama Holandija 2,1 3,2 2,7 3,1 4,3 3,7 1.0 3,7 4,3 3,6 5.0 3,0 ški upravi, pač pa naj po sklepu pomin, da je potrebno sodelovanje upravnega sveta «Ustanove za trža- vseh zainteresiranih na področju ški sejem» ZVU nakaže novih 30 Proizvodnje jekla, da bi jih obvaro-milijonov za nadaljevanje gradnje vali Pred zgrešenimi investicijami, sejmišča, 25 milijonov pa naj ZVU dala v naravi. Ko so lansko leto pričeli z resnejšim pripravljanjem tržaškega nerentabilnimi borbami za cene in udarci na polno zaposlenost in evropsko življenjsko raven. Evropska gospodarska komisija Združenih ?? ka;ÌroPOdaÌZÌoV sejeT rirfržaTki' > “ralpra'vT SeSe^Stnega ta kazalo, da bo sejem res tržaški, razvoja do , 1953 pod nasIovom to se pravi slika tržaškega gospo- »Evropski razvoj jek!a v mejah sve_ darstva v odnosu do zaledja m tovnega trga«. Osnovne ugotovitve čezmorskih dežel neglede na vlogo Soglašajo z očitki in - opozorili, ki italijanskih sejmov. Ce pa uprava zdaj prepušča Rimu odločitev glede časa, v katerem naj se vrši tržaški sejem, samo zato, da ne bi bili prizadeti sejmi v italijanskih mestih, je znamenje, da ima Rim besedo tudi glede bistvenih vprašanj tržaške prireditve. se pojavljajo že mesece proti pre-očasnemu delu v evropskem gospodarstvu, ki bi 1. 1953 moralo že nastopiti lastno, pot brez ameriške pomoči. Cn bodo uresničeni vsi sklenjeni in za pretres pripravljeni načrti za moderniziranje evropske jeklene Po vsem tem kaže, da se vrača- j industrije in za pridobitev nove mo spet na staro, t.j. v prve po- zmogljivosti 3 4 milijonov t., lahko ' računa Evropa (mišljena je za patina in vzhodna Evropa brez Sovjet- vojne čase, ko je bil tržaški sejem v bistvu italijanska razstava ob sodelovanju Jugoslavije. Tako omejena pa ne more biti vloga tržaškega sejma, ako hoče biti tržaški. STO NA DUNAJSKEM VELESEJMU Spomladanski velesejem je bil na Dunaju odprt 12. marca in bo trajal do 19. tun. Obseg sejma je isti kakor v jeseni. Razstavlja 2.300 podjetij, med njimi 300 tujih. Med tujimi so tvrdke iz Trsta, Jugoslavije, Italije, Svice, Holandije, Madžarske itd. Prijavilo se je 3000 raz-stavljalcev, toda zaradi pomanjkanja prostora so jih morali 700 odbiti. Uprava sejma je že dokupila del Frater j a za razširitev sejmišča. Vstopnice so bile letos znižane za 50%. Deset tujih držav je pristalo na znižanje pristojbine za vidiranje potnih listov ob tej priložnosti. ske zveze, ki je kot avtarkični pro-izvodnijo izvzeta iz razprave), v le- 1 tu 1953 s proizvodno zmogljivostjo 70 milijonov ton; od tega skoro 59 mil. ton v zapadni Evropi, 1 mil. t. v Španiji in dobrih 10 mil. t. v vzhodni Evropi. Nasproti tej proizvodnji je stala 1. 1948 proizvodnja 47 mil. t. (40 plus 0,5 plus 6) ali komaj 45 mil. t. (41 plus 0,6 plus 3) v letu 1935. (Proizvodnja v poslednjih letih pred velikim oboroževanjem ni' znana in primerjava je mogoča šele z letom 1948). To pomeni skok za 'okoli 50 odst. v 5 letih. To naraščanje proizvodnje je pregnalo, da bi ga mogla izčrpati potrošnja. Na štiri različne načine so poskušali strokovnjaku ženevskega oddelka za jeklo izračunati potrebo Evrope za leto 1953, računajoč s polnim zaposlenjem. Prišli so do zaključka, da bi največja potrošnja v Evropi v I. 1953 znašala 60 milijonov ton. V drugi razpravi o potrošnji, ki vsebuje zelo zanesljiva predvidevanja, računajo, da je povečanje potrošnje mogoče največ za 34 odst., tako da bi potrošnja jetya znašala 57,25 mil. ton. Iz teh posameznih računov izhaja praktični zaključek, da bi v 1. 1953 znašala potreba po jeklu v Evropi' največ 58 milijonov ton. S tem bi dosegli 97 odst. popolne zaposlitve in izpolnitve po-edinih gospodarskih načrtov. Proizvodnja jekla in izvoz v milijonih ton Maršal Tito o gospodarskih odnosih do ZSSR Mw>g- Na volivnem zborovanju v Drvarju se je maršal Tito dotaknil tudi gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo. V zvezi s povojnimi trgovinskimi odnosi je poudaril, da je Jugoslavija na podlagi, teh dogovorov dala Sovjetski zvezi več, kakor je Prejela, izvozila je za približno 84 milijonov dolarjev blaga in prejela kot protivrednost za 75 mil. dol. blaga. Glede kreditov in vojaških dobav je maršal Tito izjavil, da je SZ že pred resolucijo Informbiroja Poslala na Madžarsko pomorska napadalna sredstva, ki so bila že platana in na poti v Jugoslavijo. Glede kreditov za industrijske dobave je maršal Tito izjavil, da je Jugoslavija prejela skupno za 800 tisoč dolarjev blaga, čeprav je bil odobren kredit 35 milijonov dol. «Ničesar nam niso darovali, je dejal maršal Tito; to je resnica o bratski Pomoči Sovjetske zveze». Omenil je dalje 70 lokomotiv, ki iih je SZ obljubila Jugoslaviji kot yojni plen, ki pa so bile drago plaghe v dolarjih, ter stroške za ju- pog'adka goslovanske študente, ki so studi-tali v Sovjetski zvezi (7000 dinarjev mesečno za v vsakega). Dodal je, da sovjetske oblasti v Avstriji niso dovolile, da bi se Jugoslaviji dobavile turbine, ki so bile potrebne ta električne centrale m za katere !e Jugoslavija že plačala 700.000 dolarjev. Dalje je maršal Tito izjavil, da dolguje Madžarska Jugoslaviji 55 milijonov dolarjev in da so madžarske oblasti pridržale 120 milijo-dov dinarjev, ki jih je Jugoslavija dala na račun za nakup blaga, ki ®a potem Madžarska ni hotela dobaviti. MOTORNO LADJO »Pula«, ki jo je naročila Jugoslavija, so spustili v morje v Holandski ladjedelnici »Werf de Noord« v Alblasserlandu pri Rotterdamu. Ladja bo dokončana v teku treh mesecev in sredi maja bo že izročena prometu. Pripada vrsti motornih ladij tipa »Ri-jeka«, ki so jo splovili 30 novembra preteklega leta. V ladjedelnici gradijo še motorno ladjo »Zadar«. Ladja je dolga 107,47 m, široka 14,20 m, a njena nosilnost znaša 8.200 ton. Imela bo 5 skladišč in 10 električnih dvigal z zmogljivostjo 3,5 tone. Motor bo razvijal 3.100 KS in gnal ladjo z brzino 13,5 milj. * * * TEKMOVANJE ZA ZNIŽANJE OBRATNIH STROŠKOV je v teku na jugoslovanskih ladjah. Tako je posadka ladje »Dubrovnik« (z nosilnostjo 9.000 ton) lansko leto znižala obratne stroške za 14,11 odst., t. j. za 4,923.000 din, medtem ko je ladje »Sipan« dosegla še večji uspeh z znižanjem za 31,71% in S tem s prihrankom 3,797.893. ŽITNI SILOS Z ZMOGLJIVOSTJO 6.000 ton so dogradili na Reki. Silos je moderno opremljen. Za pogon mehaniziranih naprav ima 42 elektromotorjev. Oprema je bila izdelana doma. Stroje je preskrbela tovarna »Stupnik« pri Zagrebu, elektromotorje tovarna »Rade Končar«, pregibne mostove in dvigala ladjedelnica »3 maj« in podjetje »Vulkan«. Električne stroje je montiralo podjetje »Elektro-montaža« iz Zagreba. V dnevih proslave februarske obletnice se je sestal Centralni komite komunistične partije CSR. Na sestanku je spregovoril tudi predsednik republike Klement Gott-wald, ki se je dotaknil tudi gospodarskih vprašanj. Dejal je: »V zvezi z izvršitvijo petletnega načrta in z razvojem češkoslovaškega gospodarstva je posebno važno vprašanje pospešene reorganizacije, reforme in preorientacije češkoslovaške industrije. Glavna pozornost tako v dveletnem kakor tudi v petletnem načrtu je bila posvečena razvoju težke industrije. Češkoslovaška bo stalno prodajala posebno proizvode industrije težkih strojev. Govornik je opozoril, da je treba planirati ne samo količino proizvodnje, temveč upoštevati bolj kakor doslej možnost prodaje; uporabljati je treba v večji meri domače surovine, varčevati s surovinami, ki se uvažajo, in predvsem razvijati težko industrijo. V zvezi s tem je treba povečati investicije in odkrivati nove rezerve zlasti v industriji težkih strojev. Zaradi te preorientacije se bodo morali menjati tudi načrti, ki ne smejo postati nepremakljiva dogma, temveč se morajo menjati, kakor vse ostalo, tako, kakor zahtevajo potrebe. PRAKTIČNA NAVODILA ZA TRGOVINO S CSR (»Practical Hints for Tading With Czechoslo-vakia«) je izdala Trgovinska zbornica v Pragi. Brošura je izšla v ruščini, angleščini, francoščini, španščini in nemščini. 1909 1935 1939 126,9 99,7 137,3 53,6 44,6 59,0 : 44,3 44,7 43,1 8,7 5,9 3,8 53,3 34,6 47,9 47,4 34,7 35,0 2,7 1,0 2,1 16,2 14,3 20,5 1,7 1,2 0,8 9,8 10,0 13,4 3,5 1,9 1,1 Svetovna proizvodnja Evropska proizvodnja Evropska proizv. v % svetovne 44,3 Evropski izvoz v zamorje ZDA ZDA v °/0 svetovne proizv. ZDA izvoz (brez Evrope) Nemčija Nem. izvoz v zamorje Velika Britanija Angl. izvoz čezmorje *) brez Sovjetske zveze. ++) Zapadna Nemčija. V letu 1949 je Evropa po na j novejših podatkih Evropske gospodarske komisije proizvedla več jekla in železa kakor 1. 1948. Proizvodnja v Evropi (brez Sovjetske zveze) se je povečala za 7.800.000 ton v primeri z letom 1948, proizvodnja litega železa pa za 5.400.000 ton. V letu 1949 je bilo proizvedeno 55,131.000 ton surovega jekla in 40.444.000 ton litega železa. Nasproti 1. 1948 se je torej proizvodnja povečala za 16,5, odnosno 15,5 odst. Vse evropske dežele razen Belgije, Luksemburga in Italije so pridelale lansko leto več surovega jekla kakor v 1. 1948. V Italiji je zaostala proizvodnja v glavnem zaradi pomanjkanja hidroelektrične sile. V Belgiji in Luksemburgu pa je nazadovanje proizvodnje pripisati predvsem' pomanjkanju naročil; proizvodnja je padla od 8 mil. t. Povprečne letne proizvodnje v marcu 1948 na okoli 5 mil. t. v novembru 1949. 1948- 152,7 47.2 30,8 3,7 80.3 52,5 3.6 5.6 “) 0,006“) 15,1 1,2 BRITSKI REKORD Anglija, ki je največji evropski proizvajalec jekla in železa, je v 1. 1949 dosegla rekord v tej proizvodnji. Njena proizvodnja surovega jekla je dosegla 15,802.000 -— ton 4,5 °dst. nad povprečjem 1948 1. in 32,7 °dst. nad 1. 1936—38. Angleška proizvodnja litega železa in železnih zlitin je znašala skupno 9,645.000 t., t- j. 2,3 odst. nad 1. 1948 in 24 odst. nad 1. 1936—38. SOVJETSKA PROIZVODNJA V teku poslednjega leta je proizvodnja surovega jekla v ZDA padla na 70,635.000 t. napram 80,415.000 ton v 1. 1948 ZDA so proizvedle v 1- 1949 49,169.000 ton litega železa in žel. zlitin napram 55,379.000 tonam v letu 1948. Proizvodnja surovega jekla v Sovjetski zvezi je narasla od 16,600.000 ton v letu 1948 na 20,600.000 ton v 1- 1949. Sovjetska proizvodnja litega železa in železnih zlitin je cenjena na 16,700.000 ton v 1. 1949, napram 14.000.000 ton v prejšnjem letu. Razširjenje sejma v tipskem GeiUbuji liituiinjounl velesejem v LipsKem na vznoanem pouiocju iNemcije, je po svojem ooregu m uuelezoi večji Kaxor prejšnja ieia. N.emsKa inuustnja razsiavija vse mogoče proizvode od miKrosKopa ao naj v ec j e loKomotive. ùKupno razstavlja i.ouu razstavijalcev, uomacin m tujin. Z vznoonega področja je 6.700 razstavijalcev, medtem ko jm je iz tujine okoìì loo, večinoma iz bovjetsKe zveze m držav pod njenim vpnvom. Sejem je ooiskalo okoli 6.000 tujih kupcev, med njimi iz Amerike (Um-cagoj, Stocitnoima, tiomoaya itd. Sovjetska zveza je najela paviljon zase, ki je propagandno urejen, lvied sovjetsKimi avtomooili so tipi, ki so zelo podobni ameriškim iz i.l9»ti. Ti niso naprodaj in sovjetski predstavniki ne dajejo obvestila glede cene. Večina nemških tvrdk na vzhodnem področju prodaja svoje proizvode po posredovanju sovjetskih trgovinskih podjetij. Nemški proizvodi so danes mnogo boljši, kakor so bili pred leti. Nacionalizacija nemških podjetij se naglo nadaljuje tako je danes že okoli 90% podjetij nacionaliziranih. Sejem obiskuje na teden približno 250.000 ljudi, med temi okoli 40.000 iz zapadne Nemčije. Iz zapadne Nemčije razstavlja 750 tvrdk. ZNIŽANJE TARIF NA RENU Počenši s 15. januarjem so bile prevoznine na Renu precej znižane. Poleg tega je belgijska vlada u-vedla posebne premije za plovbo med Niederrheinom in belgijskimi pristanišči, in sicer znaša premija za prevoz železa in železnih izdelkov 7,50 frs po toni prevoženega tovora. Premija je bila že izplačana 66 ladjam za tovor 19.159 ton; ugodnosti so deležni tudi tujci. * * * Neonske cevi za razsvetljavo dobavlja CSR Poljski. Trgovinska pogajanja med CSR in Svedijo se vršijo v Pragi. Sarsko področje bo lahko zopet v najkrajšem času začelo izvažati veliki del svoje proizvodnje jekla v Nemčijo. Že v decembru! je bilo poslano iz Posarja v Nemčijo 3,101 tona jeklenih palic in specialnih profilov, 2,066 ton jeklenih odlitkov in 500 ton pločevine. Te dobave so se mogle izvršiti edinole z znatnimi finančnimi žrtvami, ker so tovarne prodale svoje proizvode po cenah, ki so v veljavi v notranjosti Nemčije in so precej nižje od cen na fran-cosko-sarskem tržišču. Na sestanku francoske zveze jeklene industrije in predstavnikov sarskih topilnic v Parizu, je bilo dogovorjeno, da bo v bodoče krila izdatke oziroma izgubo na razliki cene izravnalna blagajna francoske zveze jeklarske industrije. Zaradi poskušnje naj bi se novi postopek nanašal zazdaj na dobavo 20.000 ton jekla, od katerega bo Francija dobavila 4000, a Posarje 16.000 ton. Zazdaj obstoji namera, da se dobavijo samo jekleni proizvodi, pri katerih razlika cene ne znaša več kot 20 odst. Francoska izvozna izravnalna blagajna jeklarske zveze ima nalogo, porazdeliti na vse tovarne dobičke ali izgube, ki izvirajo iz izvozne prodaje. Dosedaj je uspelo izvoziti po ceni, ki je višja od cene na domačem trgu. Posarje še ni bilo soudeleženo pri teh izvozih. Vedno vse na prodaj Tržačani so že vajeni sezonske trgovske reklame po izložbah, ko se menja letni čas. Konec zime prinaša n. pr. »beli teden« z belim perilom od robca do rjuhe »po najnižjih cenah«. Beli teden seveda traja lahko tudi tedne, dokler se trgovcu zdi, da še učinkuje kot mamilo. Tako je tudi s sezonskim popustom za drugo blago: 10 %, 20 % in v nekaterih izložbah celo 50 %. Po polovični ceni- Odprto je seveda vprašanje, od katere cene odbiješ 50%. Menda je malo tako naivnih kupcev, da ne bi pomislili na to. Ob pomladni meni so prava vaba za naše ženske »ostanki«. Življenjski modroslovci trdijo, da je intuicija ena največjih sil v praktičnem življenju ženske; v tem je moški nikdar ne prekosi. In vendar je že več trgovcev v Trstu obogatelo s tem, da je prodajalo našim okoličankam »ostanke«, nalašč izrezane iz velikih kosov. Iznajdljiv mora biti vsekakor tisti tržaški trgovec, ki je čez svojo izložbo razpel lepak »Stalna razprodaja«, ali pa tisti, ki ima »Vse v razprodaji«, kakor da bi njegovi tovariši prodajali samo nekaj dni, in sicer samo določene vrste blaga iz svoje zaloge. Oba je menda prekosil tisti trgovec na Korzu, ki je na svoje kovčege v razprodaji zapisal »Zaradi konca sezone 20 % popusta« — prav na kovčege teden dni pred uradnim pričetkom pomladi. Ni dvoma, da bi trgovci radi prodali čim več in čim prej in da ne marajo kopičiti blaga, računajoč morda na inflacijo ali podražitev na svetovnem trgu. Denarja potrebujejo, saj dozorevajo plačilni roki, davčni izterjevalec je vsak dan na vratih — birokracija hoče živeti — meničnih protestov je več kot dovolj. Mi bi vsem prav radi pomagali. Radi bi kupovali po angleškem receptu »Dobro kupi, kdor drago kupi«. Toda .. . Smo pač kakor tista gospodična, ki je te dni obstala na Korzu in zalučala v obraz prešernim reklamam: »Vse bi rada pokupila, toda ... toda denarja nimam.« Kdor premosti prepad med to gospodično in trgovci, ki imajo »vse stalno v razprodaji«, bo rešil uganko tržaške krize. L. B. Stran 2 gospodarska PRIKLJUČITEV posarja k franciji Carinska meja med cono B in Jugoslavijo BORBA ZA OGROMNO BOGASTVO SARSKIH RUDNIKOV V »Gospodarstvu« z dne 18. fe-bruarja tega leta smo v glavnih potezah opisali pomen- Posarja v mednarodnem gospodarstvu. Nedavni sporazum med francosko in sarsko vladov Parizu s katerimlse je Pbsar-je gospodarsko naslonilo na Francijo, je zopet) razvnel politične strasti v zapadni Nemčiji. Vse politične stranke so nastopile proti sporazumu, ker vidijo v njem nevarnost, da bi se avtonomistično gibanje v Posarju) še bolj utrdilo in da bi Nemčija na ta način prišla ob to bogato deželo. V pisarno visoke komisije (treh visokih komisarjev zapadnih sil) na Petersbergu kar dežujejo protesti nemške - vlade in nemških politikov. Vlada hoče na vsak način preprečiti, da bi se s tem gospodarskim sporazumom ne kompromitirala politična pripadnost oPsarja, ki jo bo dokončno določila mirovna pogodba z Nemčijo. Toda s Petersberga pri Bonnu veje ostrejši veter, ki ga je že napovedal govor ameriškega visokega komisarja Mac Cloya v Stuttgartu in poročilo visoke komisije o političnem in gospodarskem delovanju nemške vlade. Nemci so računali j na oporo pri Američanih in morda tudi pri Angležih, toda glede tega vprašanja sq ti v bistvu stopili na stran Francije. V francoskih načrtih je bila takoj po drugi vojni naslednja zamisel rešitve sarskega vprašanja: Dežela ,naj se gospodarsko priključi k Franciji, in sicer v denarnem, finančnem in carinskem pogledu; Francija naj ščiti interese koristi Posarja v inozemstvu in tudi deželo vojaško brani; Posarje naj dobi zakonodajno, upravno in kulturno avtonomijo. Vprašanje politične pripadnosti Posarja naj se reši v mirovni pogodbi z Nemčijo. Po francoskih poročilih so sarske stranke potrdile ta načrt pri volitvah 5. oktobra 1947, ko je zanj glasovalo 92 odst. volivcev. Ze 1. 1946 so se Francozi odločili za vpeljavo francoskega denarja kot zakonitega plačilnega sredstva. Toda konferenca štirih zunanjih ministrov v Parizu ni hotela dati svojega pristanka. Decembra 1946 so Francozi potegnili carinsko mejo med Posarjem in ostalo Nemčijo. Ker so bili sklepi konference štirih v Moskvi za Francijo ugodnejši, je francoska vojaška uprava 16. junija 1947 zamenjala nemško marko s sarsko »at pari« in 22. novembra 1947 so uvedli francoski frank po tečaju 29 frankov za 1 sarsko marko. V istem času so u-veljavili v Posarju francoske delovne pogodbe in cene. »Banque de France« je ustanovila Reeskomptno banko v SaarBruckenu. Februarja 1948 je bilo v sporazumu z angleškimi, ameriškimi in francoskimi izvedenci dogovorjeno, da se šteje sarski premog kot vojna odškodnina v korist Francije in da se od prvega aprila 1948 trgovina med Posarjem in Nemčijo smatrai za zunanjo ter obračunava v dolarjih. Prav ta dan so odstranili carinsko mejo med Francijo in Posarjem. O-stalo je samo še nerešeno vprašanje izkoriščanja sarskih rudnikov. To in še nekatera druga upravna vprašanja so bila rešena v pariškem porazumu 7. februarja 1950. Pariška pogodba vsebuje pet sporazumov: Prvi določa obseg politične avtonomije Posarja; drugi postavlja pogoje za izkoriščanje sarskih rudnikov; tretji se nanaša na izkoriščanje železnic; četrti določa pogoje gospodarske združitve obeh pogodbenikov in peti predvideva vzajemno enakopravnost francoskih in sarskih državljanov, ki izvajajo trgovski poklic v Franciji, oziroma v Posarju. Francija je vzela v najem sarske premogovnike za dobo 50 let; z druge strani se je obvezala, da se bo pri bodočih mirovnih pogajanjih zavzela za priznanje lastninske pravice do sarskih rudnikov Posarju odpravljena Sef > vojaške uprave ( VUJA) v javni deski Glavne carinarnice v jugoslovanski coni STO-ja polk. Mirko Lenac je izdal, naslednji odlom, ki odpravlja carinsko mejo med Jugoslavijo in cono B: Zaradi položaja jugoslovanske cone STO-ja, ki se je morala v svojem gospodarskem življenju /'najtesneje povezati s FLRJ, kamor izvaža presežke svoje proizvodnje in od koder prejema blago, potrebno za gospodarsko življenje in obstoj: upoštevajoč dalje potrebo, da se z ukinitvijo carinskih bremen olajša oreskrba leva področja s potrebnimi predmeti in da se prepreči izvažanje tega uvoženega blaga brez nadzorstva najprej v druge kraje, odločam: Cl. 1. Ukinja se plačevanje cari-re na blagovni oro met med jugoslovansko cono STO-ia ter Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Cl. 2. Carinska tarifa, ki velja na dan uveljavitve fegai odloka v FLRJ, se razširja tudi na jugoslovansko cono STO-ja in dobiva tukaj zakonito moč. Cl. 3. Vsak» izprememba carinske tarife v FLRJ bo veljala tudi za jugoslovansko cono STO-ja od GOSPODARSKI IN SOCIALNI SESTAV I je zaposlenega v industriji in obrti; vrednost cenili na 250— 350 milijo- Nekaj podatkov iz gospodarskega in socialnega, življenja Posarja' smo navedli že v’ omenjeni; številki »Gospodarstva« (18. febr.), danes naj ji še nekoliko dopolnimo: Na površini 2.544 kv. km živi 910.000 prebivalcev, tako da doseže gostota prebivalstva 353 in je s tem ena največjih na. svetu. Glavno mesto je Saarbruecken (franc. Sar-rebrueck) s 150.000 prebivalci. Narava deli Posarje v tri dele: 1) od jugovzhoda do jugozahoda se razteza ravnina ki veže Posarje z Loreno; 2) v osrednjem predelu so gozdovi posejani z rudniki in industrijo; 3) gorovje- na severu loči Posarje od Porenja. Po reki Sari (Saar, Sarre) je dežela dobila svoje ime. Zaradi svojih bogatih premogovnikov spada Posarje kakor Porurje, ki je bilo že internacionalizirano, med tiste nemške dežele, ki predstavljajo silen gospodarski potencial: ta utegne postati nevaren za mednarodni mir v rokah napadalne države. Železni rudniki so skoraj popolnoma usahli, tako, da jc Posarje navezano na uvoz železne rude iz sosedne Lorene. I 18 odst. v trgovini in prevozu in samo 14,5 odst. živi od zemlje ki ni posebno rodovitna. BORBA ZA PREMOG Ležišča premoga pokrivajo površino- 116.000 ha in se raztezajo v ogromnem, trikotu Sarrelouis Neunkirchen — Sarrebrueck. Zaloge ležišč cenijo na 100 milijard t. Proizvodnja premoga je znašala 1. 1913 13,216.000 ton, 1. 1919 8,970.000. V 1938 14.388.000, 1. 1943 16,157,000 ton, 1. 1946 7,828.000 in lansko leto 14,300.000 ton. Sarski premog ne daje dobrega koksa; ta je namreč prekrhek in ni uporaben za visoke peči, pač pa daje sarski premog mnogo plina. V Posarju proizvajajo letno okrog 200 milijonov kub. m plina. Od 1. 1947 izkorišča premogovnike »Regie des Mineš de la Sarre«, ki je v rokah francoske vojaške u-prave, medtem ko je nemška družba Saargruben - A. G., ki je to delo opravljala v imenu nemške države do zloma; Reicha, v likvidaciji. VREDNOST, 450 MILIJONOV MARK Ko so rudniki marca 1935 prešli nov RM, prodani pa so bili s Barskimi železnicami vred za 900 milijonov frankov, (okoli 150 milijonov današnjih DM). Z novimi investicijami vred (okoli 40 milijo-nav RM), so jih cenili 1. 1945 na 450 milijonov RM. OGROMNE ŽELEZARNE IN JEKLARNE Ogromne železarne in jeklarne so zbrane v šestih velikih podjetjih, ki imajo skupaj 30 visokih peči, 4 Thomasove in 4 Martinove jeklarne, 42 valjarn in| 4 oddelke za izdelavo topov. Njihova letna proizvodnja znaša 2 milijona ton litega železa in 2,3 milijona ton jekla. POMEN ZA FRANCIJO Pretežni del prebivalstva (53%) |v last nemške države, so njihovo Posarje predstavlja za Francijo nov trg v vrednosti 80 milijard frankov na leto in prinaša zboljšanje trgovinske bilance za 50 milijard, in sicer s prihrankom premoga, jekla in metalurških proizvodov, ki jih Francija plača v frankih. Metalurška zmogljivost Francije se je povečala za 30—40 odst. Z druge strani mora Francija skrbeti za prehrano skoro, milijona ljudi. Kopru. Cl. 4. Za vsak izvoz ali uvoz v kraje razen v FLRJ se bo pobirala carina po veljavi carinski tarifi. Ta se bo pobirala na Glavni ca- rinarnici v, Kopru na podlagi iz- danih izvoznih ali uvoznih dovoljenj. Cl. 5. Carinski inšpektorat VUJA bo izdal pravilniki o izvajnju tega odlokia. Cl. 6. Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v Uradnem listu VUJA na STO-ju. Kakor znano, je angloameriški pas (A) STO-ja carinsko združen z Italijo. Ta si je zlasti z gospodarskimi sporazumi z ZVU (marca 1348) zagotovila odločujočo besedo v zunanji trgovini cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki sploh ne more več sM'epati mednarodnih gospodarskih sporazumov. Po vsem tem se STO uveljavlja kot neodvisna gospodarska tvorba v mednarodni trgovini samo v obmejnem prometu, ki je tudi omejen; sicer se vrši vsa njegova trgovina v kiiringu med V s. s jo in Jugoslavijo, oziroma med Italijo in trenutka, ko bo objavljena na ob- drugimi državami. Podražitev v Italiji in v Trstu Zlato pomešana s krvjo... Razgled po pristanišču Krediti ERP V prvi polovici meseca marca so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE »Frances« (8000 ton, New York) je pripeljala iz ZDA razno blago in večjo kthičino žita, ki ga je razložila v silosu. »Tini« (8780 ton, Wilmington Del) je izkrcala večji tovor kubanskega nerafiniranega sladkorja. »Aimere Lykesu (7200 t., Galveston - Tex) je izkrcala razno blago, nakar je odplula v Savano. »Fairport« (7870 ton, Mobile) je izkrcala večjo količino moke in masti za Avstrijo ter razno drugo blago in je po večdnevnem bivanju odplula v ZDA. »Exchequer« (7260 t., New York) je razložila razno blago. »Afričan Glade« (7800 t., New York) je izkrcala razno blago. flvVarrior« (8208 ton, Mobile) je pripeljala večjo količino žita. «Palmella State« (7800 ton. Wilmington) je razložila razno blago, prav (ako »Charles Lykes« (8100 ton, ....... ......j*—. Galveston Tex - Lyk'es Lines). »Ex- Za izkoriščanje premogovnikov bo [celierà (7680) ton, New Ycrkp je plačevala stalno letno najemnino, izkrcala poleg drugega b aga xe.c poleg tega pa odškodnino v ramer- novih strojev za razne tovarne v H „ z,-, • • z _ A vetri ti Vkrrala lf* velikn koliv.i- ju s tržno ceno. (Francija je po- [Avstriji. Vkrcala je veliko količi nudila 30 frankov za tono). Uprava no celuloze avstrijskega izvora, na- Podrobni dogovori urejajo vprašanje prevoznih sredstev, plovbe na rekah itd. Skupna francosk i-sarska družba bc upravljala ceste, ki niso bile podržavljene. Železniške, tarife bodo v obeh deželah izenačene. Francoski visoki komisar postane diplomatski predstavnik; Posarje bo imelo v Parizu misijo z diplomatskimi pravicami. Pri francoskih konzulatih bo lahko uradoval predstavnik Posarja. Francoski predstavnik v Posarju se bo lahko uprl samo tistim zakonskim ukrepom, ki bi rušili enotnost denarnega ali carinskega sistema ali bi kršili mednarodne obveze, ali pa ogrožali politično neodvisnost in zunanjo varnost Posarja. Francoske čete lahko nastopijo samo na zahtevo sarskih oblastev. ga kamna, ki so tehtali po 8 do 12 ton. »Bine Iacket« (8000 ton, New York - U. S. Army Transp.) je razložila razno blago, nakar je zapustila luko namenjena v ZDA. »Coral Sea« (6870 ton, New York!) je izkrcala razno blago. TRŽAŠKE LADJE »Onda« (7176 ton, Trž. Lloyd) je priplula iz ladjedelnice Sv. Marka in naložila razno blago, namenjeno v ZDA, »Nereide« (7176 t., Soc. Italija), je vkrcala med drugim blagom večjo količino celuloze za Filadelfijo in več novih osebnih avtomobilov za Vancouver. »Postiip-po« (7170 ton, Società Tirrenia -najeta od Trž. Lloyda) je vkrcala razno blago. »Perla« (7212 t., Tri. Lloyd je z raznim blagom odplula v ZDA. »Andalusia« (4499 t. D. Trip- kovič), »Fanwy Brunner« (2366 D. Tripkovič). »Btilluno« (1885 ton, S. A. Adriatica) in motorna ladja »Salvore« (1593 ton, Filli Gerolin-nich) so priplule v Staro luko JUGOSLOVANSKE LADJE »Sarajevo« (4500 ton, Reka) je vkrcala nekaj vagonov solitra avstrijskega izvora, namenjenega v Aleksandrijo, in tovor lesa. V staro iluko je pristala ladja »Topusko» (3300 ton, Reka) ter je po Kratkem bivanju odplula. »Zagreb« (4500 !.. Reka) je priplula iz Beiruta in je v lesnem pristanišču pod Skednju več dni nalagala les. ITALIJANSKE LADJE »PoMnnia« (1592 ton, Neapelj, A. Lauro)/ je vkrcala razno blago, med drugim nekaj vagonov zabojev židovskih izseljencev. »Lamo-ne« (3500 ton, Ravenna) je naložila tovor lesa, namenjen v Palestino. »Achille« (2715 ton, Katamja) je naložila tovor lesa. Motorna ladja »Biče« ( 1670 ton, Roma) je naložila manjši tovor lesa ter odplula v Grčijo. »Aldebaran« (1577 t., Genova - Marittima; mercantile) je naložila manjšo; količino raznega blaga. Nadalje je priplula angleška ladja »Hapagon« (3370 t., London), ki je iztovorila večjo količino žita. Nizozemska ladja »Venus« (4000 ton, Amsierdam) je vrkacala razno blago. »Esperancia« (7600 ton, Panama) je izkrcalairazno blago, nakar je odplula v Južno Ameriko. GRŠKE LADJE »Stavros Conmantaros« (6300 t., Pirej) je po dolgem bivanju v našem pristanišču naložila večjo količino železne rude ter odplula v ZDA. »Michael« (7300 ton, Pirej) je izkrcala tovor Koruze. »Tinos« (2000 ton., Pirej) je naložila tovor lesa, namenjen v Grčijo. »Geor-gios R.« (2700 ton, Patras) je vkrcala les za Grčijo. »Leontios« (6870 ton, Pirej - Kellenic Lines) je razložila manjšo količino raznega bia- i Osrednja uprava Marshallovega načrta (ECA) je za teden od 15 do 22. januarja 1950 odobrila 43 mil. 690.000 dolarjev 11 evropskim državam. Doslej je ECA odobrila posameznim državam naslednje kredite: ga ter po kratkem bivanju odplula. D. Nemčija Avstrija Belgija-Luks. Danska Francija Grčija Holandjia Indonezija Irska Island Italija Norveška V. Britanija Švedska Trst Turčija Skupaj 804.028.000 375.408.000 449.310.000 173.200.000 1.716.172.000 275.163.000 648.677.000 101. 600.000 111.329.000 11.109.000 884.255.000 157.465.000 2.264.790.000 78.868.000 22.972.000 68.067.000 8.142.413.000 * * * IZVEDBA AGRARNE REFORME V ITALIJI Predsednik vlade De Gasperi je v svoji izjavi novinarjem napovedal takojšnji pričetek izvajanja a-grame reforme. Verjetno je storil to tudi pod vplivom ostre kritike zapadnega tiska, da je predolgo o-stalo samo pri obljubah. Ustanovljena bo posebna državna blagajna z glavnico 1000 milijard lir za dvig kmetijstva na jugu; Srednja Italija dobi v ta namen 200 milijard. Zbornici bo De Gasperi predložil še dopolnilni zakon glede izvedbe reforme ki bo izpremenil dosedanjo odmero zemlje posameznim družinskim članom sedanjih posestnikov. ITALIJANSKI DRŽAVNI OBRAČUN V prvi polovici finančnega leta 1949/50 (od 1. julija 1949 do 30. junija 1950) so znašali dohodki italijanske državne blagajne 6 bilijonov 39.285,507.528 lir, izdatki 6 bilijonov 112.614,762.699 lir, primanjkljaj torej 73 milijard 329,255.171 lir. Viseči državni dolgovi znašajo 31. decembra 1949 1,825.897,006.944 lir nasproti 1,416.507,085.694 lir 31. decembra 1948, to se pravi, da so se povečali za 400 milijard 389,921.250 lir. Italijanska vlada je odobrila po- | dražitev tobačnih in petrolejskih ' proizvodov ter zvišanje nekaterih davščin, da bil s tem krila 1.200 milijard investicij v razne objekte, ki jih namerava izvesti v 10 letih zlasti v Južni in Srednji Italiji. Čeprav je režija tržaškega monopola ločena od italijanskega, je nastala med vrstami tržaških potrošnikov prava panika. Se preden so radijske postaje razširile vest o podražitvi v Italiji, so tržaški kadilci pohiteli z nakupi. Tako so kaj kmalu pošle zaloge cigaret »Alfa«, ki se kljub slabi kakovosti v Trstu precej prodajajo zaradi razmeroma nizke cene (70 lir, zdaj; v Italiji 110 lir za 20 komadov). Sirijo se govorice, *da bo tudi vojaška uprava sledila zgledu italijanske vlade. Razlika med prodajnimi cenami tobačnih proizvodov v Trstu in Italiji se je danes še poglobila. V tržaškem občinskem svetu so pravkar izglasovali poziv vojaški upravi naj zviša cene monopol-skih proizvodov v prid sklada za povišanje pokojnin. Doslej je bila zvišana le cena vžigalicam. Glede petrolejskih proizvodov so na tukajšnjem področju takoj uveljavili nove italijanske cene. Bencin se je podražil od 110 na 116 lir za liter, čeprav je bila pred kratkim napovedana pocenitev od 110 na 106 lir; svetilni petrolej od 74 na 100 lir; gazol od) 69 na 76, tekoče gorilno; olje od 16 na 18 lir. Prav tako bo verjetno uveden povišek davščine na proizvodnjo sladkorja in sladkornih izdelkov ter povišek trošarine na kavo, kakao in dišave. Tržaški avtomobilisti so vznemirjeni zaradi podražitve goriva, ki bo obremenila avtomobilski promet. Davščine na pogonsko gorivo so pri nas in Italiji sorazmerno najvišje v Evropi. Tako računajo, da je prišlo še pred podražitvijo na osebni avtomobil, ki prevozi 15.000 km na leto, kar 110.000 lir same davščine na bencin (v Belgiji 72.000, v Svivi 46.000, v Franciji 30.000, v Nemčiji 39.000) ; tovorni ovtomobil srednje tonaže, ki prevozi 60.000 km, je plačeval na leto 359.000 same davščine na gorivo (V Angliji 223.000, Franciji 219.000, Belgiji 145.000 lir). Podražitev nafte je še občutnejša; tako bo prizadet predvsem promet s tovornimi avtomobili, ki je že itak v krizi. Ker so podražitve in nova davčna bremena narekovali v Italiji posebni nameni, bi bilo1 povsem logično pričakovati, da bo tudi vojaška u-prava uporabila nove dohodke za investicije izrednega značaja. * * * »VZHODNA VRATA«. »Messaggero Veneto« (5. III.) odbija v članku »Trst kot straža« vsak sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede razmejitve STO-ja, češ Italija ne sme odstopiti cone B, ki jo potrebuje kot bazo, da zavaruje »vzhodna vrata«. Italija naj sklepa z Jugoslavijo gospodarske dogovore, ki so koristni, prav tako kulturne in pravne. Beirut - Lattaquieh. Sirska vlada je sklenila zgraditi novo luko Lattaquieh v severni Siriji blizu Halepa. Nova luka bo nadomestila Beirut. V ta namen je bilo določenih 8 milijonov dolarjev. Za popravilo italijanskih železnic so potrošili od 1. 1944 do 1949 447 milijonov dolarjev, vštevši 185 milijonov dol. iz kreditov ERP. Med vojno je bilo porušenih 25% železnic. ifocialm utimki PLAČE IN ŽIVLJENJE V NEMČIJI Podatki o plačah in življenjskih stroških v Zapadni Nemčiji, ki jih je objavil minister dela, kažejo, da so se življenjske razmere v Nem' čiji zboljšale. Minister navaja podatke o povprečni plači, o realni p'ači (t. j. o plači v razmerju z življenjskimi stroški) in o življenjskih stroških samih. Za vse je vzeto za podlago leto 1938, ki je postavljeno na 100. Važen mejnik v razvoju je valutna reforma (21. junija 1948)-(Za dec. 1947 ni podatkov za življ-stroške, za dec. 1949 še ni podatkov glede plač.) Povpr. Realna Življ. pllača p ača str. Dee. 1947 94,7 66.5 Jan. 1948 100,7 67,0 151 Dee. 1948 125,8 75,0 167,9 Jun. 1949 137,4 86,5 158.9 Dee. 1949 156 Prav razmerje med plačami in življenjskimi stroški bi bilo še doseženo, saj je bila realna plača ju' nija 1949 še vedno pod 100, življenjski stroški pa odločno nad osnovo iz leta 1938 (100). Boljšanje Pn je vsekakor vidno. Češkoslovaška godala za brazilsko letalsko; godbo so prepeljali z letalom iz Cehoslovaške v Brazilijo. V TRSTU IN NEMČIJI Primerjava položaja v Nemčiji z razmerami v Trstu je vsekakor mi' kavna. V Trstu zasluži dober delavec okoli 30.000 lir mesečno, v Nemčiji pa okoli 250 mark (DM). suojo plačo lahko kupi tržaški delavec tri pare dobrih čevljev (P° 10.000 lir par), v Nemčiji pa 10 parov: čevlji znane tovarne »Salamam der« stanejo namreč 20 do 25 DM- V Trstu kupi delavec za svojo pia' čo 6 srajc, Nemec pa 16 (po cen1 12 do 18 DM). Z delavsko plačo nabaviš lahko v Trstu 1 dežni plašč (25 do 30 tisoč Ur), v Nemčiji Pa 3 (po 80 DM). Prenosljiv (portab e) pisalni stroj stane v Trstu 70 90 tisoč lir, v Nemčiji 380 DM, (■ ''' v lirah okoli 38.000 lir. Državni uradnik prejema v čiji povprečno plačo 350 do 400 D™’ v Trstu se plače .sukajo med 30 111 60 tisoč lir. SKLAD ZA PRISTANIŠKE DELAVCE. Italijansko ministrstvo 2« trgovinsko mornarico je ustanovi »Sklad za gospodarsko pomoč de lav cev pristaniških družb«, ki ’V bi podprl pristaniške delavce v c su, ko delo v pristaniščih pojem• V ta namen bodo delavci prispeva od svoje plače 8,85 %. V mesec ko ne bo dovolj zaslužka, bodo sta n im delavcem iz tega sklada »2P čali razliko med stalno doloce plačo in dohodki, ki jih je V i"e$nl prejel v tistem mesecu. Oscare Mosca polemizira («Globo» 14. III.) z Johnom Guntnerjem. ki je v svoji knjigi «Onstran zavese», trdil, da je Italija mnogo let kolonialno izkoriščala Albanijo. Mosca trdi, da je Italija razsipata v Albaniji denar plod tolikšnih žrtev, krvi in dela. Italija je razsipala zlato, kri in delo v Somaliji, Eritreji, Ttripolitaniji, Libiji, na Do-dekanezu in Hrvatskem. Italijani sploh nimajo daru, da bi znali izkoriščati kolonije kakor Spanci, Portugalci, Holandci, Francozi in zlasti Angleži... Ko bi prišlo v kolonijah do svobodnih glasovanj, bi vsi kolonialni narodi zahtevali po-, moč Italijanov. (V izvirniku: E se si faccessero plebisciti liberi, tutti i popoli coloniali del mondo chiederebbero l’assistenza degli italiani...) SEDEŽ : TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL. 78-08 OPOZORILO Slovensko gospodarsko združenje kje brezplačno svojim članom vso fomoč v davčnih zadevah, zadevah °brtnic, pri stikih zi (bolniško biadino, uradom za socialno zavaro-Vanje (INPS) in z uradom za delo, 6« sklepanju vseh vrst pogodb in s$loh vseh upravnih in poslovnih 2adevah. Kdor želi v takih zadevah "asvete ali pomoči pri konkordira-%, obrtnih dovoljenj ali pri se-stavljanju mesečnih izkazov, ki se Ikedložijo Zavodu za soc. zavaro-Vanje, ali v drugih sličnih poslih, kj se obrne na tajništvo Združena od 11. do 14. ure. V tem času le članom na razpolago strokovnjak. Davek na plače in mezde Vsi delodajalci morajo prijaviti davčnemu uradu do 31. marca prednike svojih nameščencev za obravnavanje davkov na mezde in plače. Davščine na plače in mezde nameščencev in delavcev sestojajo iz ,lveh postavk, in sicer iz RMC2 in ^Polnilnega davka (»eomplemen-Vre«), »RM-C2« se nanaša na plače de-lavcev in uradnikov; delavske mez- V so oproščene dopolnilnega dav-j>a. Oba davka se računata na Ornate prejemke uslužbencev, Sfidar ni podvrženo davščini prvih ^0.000 lir letno (kar znaša 20.000 *'r mesečno ter 5.000 lir tedensko V uslužbence). Isto tako niso podmene davščini družinske doklade Rassegni familiari«) ter krušna decada, ki jo delodajalci plačujejo Uslužbencem izven družinskih do-"ad. Končno ni obdavčena kvota, 'i jo mora uslužbenec plačevati za "socialno solidarnost.« . Davek DM-C2 na uslužbence zna-$a 4,2 odst. na mezde in plače, ki d morajo računati na navedeni na-c“l; dopolnilni davek pa znaša 1,575 Vst. na iste vsote. Delodajalec mo-,a Prijaviti davčnemu uradu posedi zai RM-C2 in posebej za dopoldni davek celotne prejemke svojih uslužbencev (razen družinskih .°klad). Prijava se izvrši na polnih obrazcih, ki se dobe pri davčnem -uradu. Na obrazcu mora-i biti razvidni celotni prejemki, ?.r Prejemki, ki niso- podvrženi davčni. Davčni uradi določi dokončno V$oto, ki jo plača delodajalec v i^enu uslužbenca. Obrazeq mora-* Podpisati poleg delodajalca tudi ^lužbenci. Prijaviti je treba tudi prejemke ..službencev, ki ne prekašajo 20.000 ■lr mesečno ali 5.000 lir tedensko, ePrav so uslužbenci v tem prime-11 Prosti vsake davščine. Dsnova za točno izračunavanje in davščin mora biti knjiga Plačah (libro paga), ki jo mora sak delodajalec obvezno voditi, ■slgovina mora bitj pred uporabo •dirana od Zavoda za socialno žalovanje. 2alumòk& dolocfte . 2 ukazom št. 18 (27. 1.) se zvi- meja oprostitve taks in pri-/j°jbin v sporih iz delovnega ražnja. Ukaz št. 20 (2. febr.) določa pri-®eVek (od 50.000 do 100.000) v ci-l|no-pravdnem, kazenskem in u-( 4vnem postopku za zavarovalni 'N odvetnikov in pravnih zastop-*kov. .Ukaz št. 24 (9. febr.) zvišuje ho- menično vsoto pri agrarnih menicah, ki se smejo| podpisat; s podkri-žanjem od 5.000 na 100.000 lir. ROKI ZA ZAPLEMBO IZREDNIH DOBIČKOV (PROFITTI DI CONTINGENZA) Z ukazom št. 17 (26. 1.) so bili zaradi izrednih dobičkov določeni naslednji roki: Zasegi so podvr- ženi .izredni dobički, doseženi v razdobju med 1. jan. 1939 in 31. dec. 1948. Zasegi so podvrženi tudi dobički, doseženi po 31. dec. 1948. ako izvirajo iz poslovanja, s katerim so (bili kršeni veljavni zakonski predpisi. Rok za uvedbo postopanja finančne uprave za odmero izrednih dobičkov zapade z 31. dec. 1951. KLASIFIKACIJA GOSTINSKIH PODJETIJ V skladu z zakonom št. 2651 (30. dec. 1937) im z kasnejšimi spremembami je ZVU naročila Zavodu za turizem v Trstu, da opravi predpisano dvoletno revizijo klasifikacije hotelov, penzionov in gostiln. Ta revizija klasifikacije je obvezna za vse hotele, penzione in gostilne ki so imeli na dan 28. februarja 1950 policijsko dovoljenje neglede na to, ali obratujejo ali ne. Nova klasifikacija velja za dve leti od 1. julija 1950 dalje. MEZDE IN PLACE Razsodišče za minimalne mezde je izdalo- vrsto- razsodb o- minimalnih mezdah in plačah za podjetja, ki niso včlanjena v strokovnih organizacijah, za katere torej ne velja koletivne pogodbe. Z razsodbami z dne 28. jan. ih 23. febr. t. L so bile določene minimalne mezde in drugi prejemki delojemalcev zaposlenih v obrtih in industrijah obdelave lesa. (Uradni list ZVU št. 6, 1. marca). Opozarjamo na to zlasti naše člane mizarje. — Z razsodbami z dne 17. | dec. 1949, 17. in 18. januarja t. L j so bile določene minimalne plače ' in drugi prejemki uradniškemu in neuradniškemu osebju, zaposlenemu pri podjetjih, ki vodijo konce-sionirane avtobusne proge. Uradni list ZVU št. 5 (21, febr.). Razsodba z dne 6. febr. določa poviške na urne plače delavcem gradbenih podjetij. (Uradni list ZVU št. 4. 11. febr.). — Z razsodbo- z dne 24. dec. 1949 so bile določene minimalne plače in drugi prejemki ter delovni urnik uslužbencev potujočih zabavnih podjetij. (Uradni list ZVU št. 4, 11. febr. 1950). IZ TRM GOSPODARSKE KISI zdaj 94 lir (prej 82) in testenine 110 (prej 100). S tem so odpravili tako imenovane politične cene. Razdeljevanje tržaške pošle Nepraktična rešitev Uprava tržaške pošte je sledila zgledu drugih velikih mest in je Trst razdelila v poštne okraje, da bi omogočila hitrejše dostavljanje pošte. Lepaki na glavnih hišnih vratih opozarjajo meščane, kateremu poštnemu kraju pripadajo. Dopisniki naj v naslovu poleg ulice označijo tudi številko okraja. Po našem mnenju je zamisel v osnovi dobra ,toda izvedba je nerodna in popolnoma nepraktična. Trst prav za prav ni veliko mesto in razdelitev na toliko frakcij, ki so označene s števili, ki obsegajo tudi po tri številke, ni praktična. Povsem dovolj bi bilo in bolj praktično, ko bi pošta kratko prevzela politično-upravno razdelitev mesta in zahtevala od dopisnikov, da številčno označijo okraj ob označbi mesta, n. pr. Trst I, Trst II, T-rst j' III itd, kakor to delajo v drugih večjih mestih po svetu. Gradnja zadružnih stanovanjskih hiš Da bi pospešila gradnjo stanovanjskih hiš je ZVU uvedla znani sistem financiranja malih stanovanj, o katerem smo ze večkrat poročali : za manjša stanovanja zadružnikov prispeva VU polovico stroškov, kredit za drugo polovico morajo nabaviti sami zadružniki. Gre za gradnjo hišic različne velikosti; prispevki ZVU so odmerjeni po velikosti zazidane površine in znašajo: Gradnja tržaške mlekarne lahko prizadene domače kmetijstvo Po uradnih in poluradnih izjavah pristojnih oblastev bodo v Trstu kmalu načeli vprašanje zgraditve pri nas zelo visoki in se ne dajo primerjati s stroški v ostalih predelih, ki dobavljajo mleko Trstu. Naj centralne mlekarne. Po teh vesteh [navedemo samo, da mora naše pod-bodo zgradili osrednjo mlekarno Hq. •'sr.ie odvetnikov in pravnih Za- dnikov. 2|>e; Ukaz št. 29 (20. febr.) zvišuje sek delniške glavnice v pogledu , ^ezne izbire članov nadzornega flWa na lir 50.000.000. Ukaz št. 33 (28. febr.) zvišuje S tiskovne konference BORBA PROTI NEPOKLICNIM TRGOVCEM V| TRSTU Načelnik tržaške- upravne komisije je na zadnji- tiskovni konferenci poročal o ukrepih, ki jih oblasti podvzemajo proti prekupčevalcem ki nimajo predpisane trgovske obrt-nice. Zelo razširjena je predvsem nezakonita trgovina s čevlji, tekstilnim blagom in kožuhovino. Po izjavah načelnika upravne policije je nadzorstvo nad tovrstno trgovino- precej težko izvedljivo, ker se prizadeti skrbno zavarujejo, da jih policija ne zasači. Izvrstni obveščevalni vir za izvajanje nadzorstva pa je poleg običajnih ovadb malo oglaševanje v tržaškem časopisju, po katerem ti prekupčevalci lovijo svoje žrtve. Zanimivo pa je dejstvo, da ne predvideva zakon o obrtni-cah nikakšne neposredne kazni ali neposrednega ukrepa proti kršiteljem zakonskih predpisov. Za preprečitev nadaljnjih nedovoljenih 'kupčij bi morala policija — kakor se je že zgodilo — zabraniti dostop odjemalcev do- »trgovca« ali zapečatiti njegove poslovne prostore. To neobičajno pomakljivost zakonske določbe pripisujejo okolno-sti, da je bil namen zakona, ki ga je izdala leta 1926 italijanska vlada, ne toliko izvajati nadzorstvo nad trgovinami, kolikor izterjati od trgovcev kavcijo, ki so jo morali in jo morajo še danes polagati v obveznicah državnih posojil, kar gre v državno korist. Načrte za odpravo vsakega nadzorstva nad trgovino, o kateri je bilo še do nedavnega mnogo govora, so zaenkrat odgodili predvsem zaradi odločnega nasprotovanja trgovskih krogov. Nezakonito trgovanje z najrazličnejšimi predmeti s strani nepoklicnih trgovcev se je v Trstu zelo razširilo, odkar so bila odpravljena dovoljenja- za vstop italijanskih državljanov v cono A STO-ja. * * POBOLJSEVALNICA ZA MLADOLETNE V PADR1CAH. Na vprašanje uredništva »Gospodarstva« o nameravani zgradnji poboljševalnice za mladoletne v bližini Padrič je tiskovni urad pri predsedstvu cone odgovoril naslednje: »Načrt za gradnjo poboljševalnice, ki naj bi imel obliko podeželskega naselja in ki bi ga morali zgraditi v bližini Padrič, je bil pripravljen s strani tehničnega u-rada na podlagi programa in smernic, ki jih je izdal pravni oddelek ZV.U Zdravstveni oddelek pri predsedstvu cone je izrazil mnenje o zdravstveni strani omenjenega načrta. Oddelek ni imel v tem pogledu pomislekov, načrt pa so zaradi tega- takoj vrnili tehničnemu uradu, kjer je ostal«. Namen vprašanja našega lista je bil predvsem gospodarske narave in se je nanašal na cenitev zemljišč, ki jih bodo razlastili za gradnjo nove ustanove. Gre za okrog 5 hektarjev dragocene zemlje, ki jo bodo vzeli malim padriškim lastnikom. Zvedeli smo, da je Tehnični urad že izvabil od lastnikov pristanek na ceno 90—120 lir za kv. meter t.j. ceno, ki je znatno pod tržno ceno za zemljišča v podobnih legah. Menimo vsekakor, da ni navedena določitev cen dokončna in da bo služila Tehničnemu uradu le za proračunsko postavko pri načrtovanju. Zakon -o razlastitvi zemljišč določa, da se morajo v primeru prisilne razlastitve upoštevati tekoče tržne cene razlaščenih objektov. Nasprotno s ponudbo razlastitelja je mogoča,: poravnava pred občinskimi oblastmi; če: pa tudi ta postopek ne prinese sporazuma, se dokončna u-reditev zadeve poveri sodni oblasti. Pripomniti je še, da se prisilna razlastitev lahko izvede le na podlagi zakonskega odloka, ki proglaša javno koristnost gradnje. Ta odlok pa ni bil še v našem primeru objavljen. * * KRUH DRAŽJI Uradno poročilo ZVU (8. III.) je naznanilo, da se bodo kruh in testenine podražili 16. marca, ker je bila ZVU prisiljena, ustaviti podporo za vzdrževanje nižjih cen. V teku 18. zadnjih mesecev je ZVU izdala za vzdrževanje nižjih cen ži- ! vilom 2 milijardi lir. Kruh stane I 1) pri 110 kv. m 1,2 milijona 2) pri 100 kv. m 1,1 milijona 3) pri 90 kv. m 1,02 milijona 4) pri 80 kv. m 930 tisoč 5) pri 70 kv. m 830 tisoč 6) pri 60 kv. m 730 tisoč 7) pri 50 kv. m 530 tisoč 8) pri 40 kv. m 500 tisoč Vojaška uprava je doslej nakazala 530 milijonov lir. Vsa akcija pa obsega gradnjo 600 stanovanj, za katera bo ZVU skupno prispevala 1,200 mil. lir. S te strani je vprašanje urejeno, toda nastale so težave pri vprašanju nabave druge polovice potrebnega kredita. Tržaški zavodi namreč nočejo nakazati kreditov proti amortizacijski dobi 25 let, češ da predstavlja takšna operacija zanje prevelik riziko. Tako dolga amortizacijska doba je potrebna, ker bi sicer zadružniki ne zmogli mesečnih najemnin z amortizacijskim deležem vred. Ce si zagotovijo kreditiranje druge polovice stroškov — ZVU ne zahteva povračila — za dobo 25 let, po nizkih obrestih, bi odplačevanje bilo znosno (okoli 5-6.000 lir mesečno). Doslej so samo tri zadruge uspele, zagotoviti si kredite; med njimi menda zadrugi nameščencev pri zavarovalnicah «Assicurazioni generali» in «Riunione di Sicurtà». Zdaj gre akcija za tem, da ZVU zajamči denarnim zavodom primerne o-brestl za kredite v prid zadrugam ali pa sama prevzame kreditiranje druge polovice. Pri nakazilu kredita imajo prednost tisti, ki so v stanovanjski stiski, t.j. ako sploh nimajo stanovanja ali pa stanujejo v podnajemu. * * LISTI SO DANES DRAGI. Po daljšem presledku je zopet izšel «Trieste Sera», glasilo tržaške «Neodvisne fronte». Uredništvo pripominja, da ni mogel list redno izhajati, «ker mu je, kakor navadno, primanjkovalo denarja», in poziva svoje pristaše, naj prispevajo za vzdrževanje lista. Znano je namreč, da so tiskarski in drugi stroški mnogo večji kakor dohodki listov. List bo izhajal tedensko, medtem ko poprej dvakrat in celo trikrat teden. v Zavljah, kar bo stalo okrog 300 milijonov lir brez postranskih pomožnih sredstev za zbiranje. Finančna sredstva bodo črpali iz posojil ERP (do 40—50% potrebnih investij), ostalo pa bo prispeval zasebni kapital. Ker utegne nova ustanova povzročiti obširno preobrazbo v dosedanji dobavi mleka tržaškemu prebivalstvu in s, tem poseči v znatni meri v interese širokih tukajšnjih slojev, menimo, da ne bo odveč, če se z zadevo pobliže seznanimo. Potrošnja mleka v Trstu beleži v zadnjem času znaten porast, ni pa še dosegla predvojne ravni. Računajo, da potroši danes Trst do 400 hi mleka dnevno, medtem ko se je predvojna povpreka sukala okrog račje uvažati po visokih cenah vsaj četrtino potrebne krme. Te večje stroške so doslej naši živinorejci krili s tem, da so si priborili večji zaslužek z neposredna dobavo mlelsa potrošnikom; to mleko je tudi boljše. Vprašanje gradnje mlekarne je treba rešiti tako, da se ne prizadene domača proizvodnja. V ta namen bi morali tudi predstavniki naše živinoreje soodločati pri ustanavljanju podobnih tehnič-no-trgovskih podjetij, kakršne so centralne mlekarne. Zakon (16. VI. 1938. št. 851), ki urejuje ustanavljanje takih mlekarn je precej pomanjkljiv. Upravo: mlekarn prevzamejo konzorciji trgovcev, industrijcev in kmetov. (Pravila za poslovanje teh konzorcijev, ! zorciji ne ustanovijo, lahko prevzame upravo centrale samo prizade- prečno nekoliko manj kakor 0,1 tra svežega mleka, kar je vsekakor i znatno pod srednjeevropsko pov- 1 preko. Glavni viri dobave so danes v italijanskih pokrajinah Videm (dobavitelj «Consorzio Latterie Friulane), Treviso (CRT) in Benetke (PLIP), ker je bil v zadnjem času dovoz mleka iz Jugoslavije ustavljen. Zelo pomanjkljiva je statistika o krajevni proizvodnji mleka. Po sedanjem številčnem stanju živinoreje, se lahko računa, da znaša tu- ta občina. Ustanovitev centralne mlekarne je podrejena odobritvi najvišje oblasti za notranje zadeve in za poljedelstvo, ki se posvetujejo s posebno osrednjo komisijo; v tej so tudi predstavniki prizadetih kategorij. Zakon predvideva poleg o-stalega tudi obveznost oddaje vse mlečne proizvodnje ^ centralnim mlekarnam, če to zahteva občinska oblast. Določevanje cen spada v pristojnost občine. Ta je v bistvu , .. . , . pravna osnovazaustanavljanjecen- kajsnja dnevna proizvodnja mleka tra]nih mlekarn okrog 140—150 hi, doseže pa v ne- katerih letnih obdobjih tudi znatno večjo količino. Letna proizvodnja mleka na našem področju prekaša vsekakor 50.000 hi. Značilnost našega področja je skrajna drobitev živinorejske proizvodnje. Računajo namreč, da je v tržaškem podeželju okrog 1.200 povečini manjših živinorejskih gospodarstev. Prodaja mleka krajevne proizvodnje sloni v glavnem na neposreč-ni prodaji potrošnikov. Od 500-600 raznašalk obišče dnevno 10.000 in več tržaških družin in oskrbuje z mlekom do 20% tržaškega prebivalstva. Cene pri proizvodnji se danes v tržaškem podeželju sukajo okrog 50 lir za liter, v potrošnji pa od 70— 73 lir. Furlansko mleko plačujejo uvozniki po 47 lir za liter; cena od grosista do prodajalca znaša 57 lir, vendar se vsled konkurence ta cena zniža večkrat tudi na 55 lir. Stroški za prevoz blaga iz Beneške ravnine v Trst ne prekašajo več od 1,50 lire za liter. Vrednost vsega mleka, ki ga porabi Trst prekaša milijardo lir letno; od tega odpade okrog 270 milijonov lir na domačo proizvodnjo. Nujnost ustanovitve nove centralne mlekarne opravičujejo predvsem z zdravstvenimi razlogi. Kvar-Ijivost in občutljivost blaga zahteva posebne postopke. Naj omenimo, da šteje tukajšnja zakonodaja kar 25 zakonov, ki urejujejo proizvodnjo, razdeljevanje in prodajo pri mlečnih izdelkih in to poleg posebnih občinskih pravilnikov. Ce je na eni strani ustanovitev osrednjega zbirališča mleka iz omenjenih razlogov vprašanje tehnike in organicazije, je na drugi strani povezana z obširno gospodarsko problematiko, ki zahteva temeljite preučitve. Ta stran vprašanja je življenjske važnosti za naše podeželje,. kjer je pridobivanje mleka osnovna proizvodna veja vse kmečke dejavnosti. Nepravilna rešitev bi je lahko pomenila prelom težko ustvarjenega ravnovesja tukajšnjega podeželskega gospodarstva. Prav zaradi tega morajo pristojne oblasti upoštevati dejanski položaj tukajšnjega Načrti za ustanovitev mlekarne se po izjavah odgovornih činiteljev šele pripravljajo. Značilno pa je, da je prišla s strani zasebnega kapitala izven Trsta. Obstoji torej nevarnost, da v tukajšnjo proizvodnjo mleka in trgovine z njim posežejo tujci. Vprašanje centralne (mlekarne pride na dnevni red zasedanja tržaškega občinskega sveta. Urad za poljedelstvo VU se je postavil glede utanovitve mlekarne na odklonilno stališče. UMETNOST Znani slovenski slikar Francè Pavlovec, ki se odlikuje bo svojih mehkih pokrajinah in portretih, razstavlja v galeriji nScorpionen. Vabljeni so vsi ljubitelji! pristne domače umetnosti, ki naj najde pot v naše domove. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tiska Avtopodjetje S. T. A. R. - 0.0. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 ■ tel, 5125 Argentina je povečala svojo mornarico za 253.672, t.j. za 180,2%, Pa- kmetijstva" nama, ki ima 2,298.702 t, za 320,4%. I Stroški mlekarske proizvodnje so Potniške proge z avtobusi : VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pi' rana ob 16 55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. _ Prihod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17.30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst . (avtobusna postala) ob 19 30. rimski dobi je bil v okviru . kega cesarstva edini pismeni b latinski. Ker so Rimljani za-Dotm0** gospodovalni položaj v vieh $t klicih, (razen kmetijskega), je po-ffal latinski jezik — popolnoma na-lUr)n° — uradni in poslovni jezik ,(iai v vseh rimskih pokrajinah, ki - 80 bi’e naseljene » Rimljani; tudi na tržaškem ozemlju, nski jezik si je ohranil ta l°i gospodovalni položaj še teSr‘rstva, • nakar so podedovali ta s> ''Podevalni položaj n-egovi na-j^d-niki, pri nas in v Italiji italici jezik. Zato so bili skoraj v Dot*1 Phkllcltb razen v kmečkem, ^ 2rebni ljudje, ki so dobro obvla-nnjprei latinski, pozneje itali-Risici jezik. so neprenehoma prihajali k ,..r n} ljudje iz Italije. Poleg teh pa vkujemo že v rimski dobi mnogo slovenskih prednikov v po-ki so zahtevali znanje latin-kl-aa iezika- Seveda s0 za 1° priha-I,.i v poštev le tisti naši predniki, i; fo se naučili latinski, v poznej-d°bi pa italijanski; izključno slo- stoletij po polomu rimskega DOSELJEVANJE IZ ITALIJE V TRST V XV. STOLETJU venski jezik so si ohranili le tisti naši pradedi, ki so ostali kmetje, ker niso za svoje gospodarsko življenje prav nič potrebovali, ne latinskega ne italijanskega pismenega jezika. V starih dokumentih, imamo dokaze, da je nekdanja slovenska gospoda v Trstu, ki je uporabljala v gosposki družbi italijanski občevalni jezik, govorila s kmeti v slovenskem jeziku. Sele v zadnjih stoletjih je slovenska gospoda pozabila slovenski jezik in se popolnoma poitalijanči a. Pravi učitelji in ohranjevalci najprej latinskega in pozneje italijanskega jezika in kulture pa so bili vedno in so še danes priseljenci iz Italije. Da spoznamo, kako važno vlogo so v tem pogledu igrali italijanski priseljenci, je dovolj, da vzamemo za primer XV. stoletje, k c je bil Trst že trdno v rokah, ne kakšne italijanske, ampak avstrijske države. Navajamo nekaj podatkov iz Cavallijeve knjige: »Com- mercio e vita privata dì Trieste nel 1400«. Največ jih je prihajalo semkaj iz Benetk in z Beneškega, mnogo pa tudi iz drugih pokrajin severne Ita-bje. Na podlagi tega je umevno, zakaj je italijansko-tržaško nareč-•e najbolj podobno beneškemu. Beneško narečje je dalo osnovo, druga italijanska narečja, furlanščina in tudi slovenščina pa so ga oddaljile od beneščine. Poklicni sestav priseljenih Italijanov pa vas pouči, da poitalijančevanje Trsta ni posledica kakšne merrebit-ve politike, ampak da so edino he gospodarski motivi in potreba znanja tedanjega edinega pismenega jezika v naših krajih vabili italijanske priseljence v naše mesto in ga poitalijančili. Ze na 2. strani omenjene knjige se srečamo z dobro znano beneško rodovino Morasinijev, od katerih se je ena veja priselila: v naše mesto. Ugotovljeno je, da so imeli Mo- rasini v prvi pdovici XIV. stoletja, i t. }■ Po letu 1300, svojo trgovino v Proti koncu istega stoletja se je Marina Morasini omožila s tržaškim patricijem Dominikom de Leo. Ker že govorimo o rodovini de Leo, je zanimivo, da je njihova veja, pod imenom baronov Loewenberg, živela na Kranjskem in da se je druga zakonska žena Petra de Leo, ki je umrla l. 1681, imenovala Magdalena Suša. Petru so menda zela ugajale Slovenke, ker je imel povr-h". še nezakonsko ženo Malrimkd Stančič. (Ti podatki so iz Jennerje-ve rokopisne knjige o trinajstih tržaških patricijskih rodovinah.) Na str. 9 je pisano o dveh Benečanih, ki sta imela svoji trgovini v Trstu: leta 1348 Herman Merzario in leta 1398 Blaž Merzario, ki je posodil krojaču Valentinu iz Parme 1400 tedanjih lir, da je lahko v Trstu začel trgovati z manufakturo. Benečan Anion della Spadn je imet leta 1401 trgovino v družbi s Pala- \ midom Konjecom, ki je bil gotovo eden tistih Slovencev, ki so se najprej pogospodili in potem potujčili. S edijo ti-le priseljeni beneški trgovci: Andrej de Calegis, France-schino di Corrado in Ivan pok. Stefana. Dalje trije tržaški mesarji po rodu iz Benetk, trgovca Angeli da Burano, Bertuccio Alberegno, krojač Cioc o (Cok?), trgovec Iv. Spronar;, »casarolo« Giacomello, trgovca Albert Callegis, »casarolo« Matej in prodajalec sira Nicolò, vsi iz Benetk. Tržaškemu trgovcu, Benečanu pl. Giambattista de Bianchini sta darovala tržaška patricija brata dell’Argento neko veliko posestvo v Orleku pri Sežani (str. 111). Leta 1437 so pripeljali Tržačani z lastno ladjo iz Benetk novega zdravnika___ Ivana Grillo z družino in vsem pohištvom. Sledijo dalje priseljenci iz Benetk: pl. Gabriele de Albano, trg.; Luigi da 'Murano, trg., Ana Vene- ziana, »venderigola«, zlatar Giuliano; Clemente di San Marco, ki je melreda šele prilšel ■iskat srečo v Trst, ker so mu ukradli mošnjo z majhno vsoto, ko je spal na ulici; trg. Ivan de Natalis; brodolastnika Martin in Lazar Trauner, vsak z dvema sinovoma; brodolastnik Just de Tiepolo in njegov sorodnik Matteo de Tiepolo; najemnik ladje Ant. Vis da Burano; izdelovalec stekla mojster Peter iz Murana; trg. Iv. Veneziano; trgovci Andrej, Giambattista in Damjan Grizoni; pl. Peter de Albano in Giov. di Natale, trgovca; krčmar Andrea de Venezia in slednjič trgovci Andrej Soranzo, Franc Veneziano, Pasquale da Tor-cello, Giorgio da Torcello ter Pietro Pesato. Krčmarja Andreja de Venezia je za. štiri zlate dukate opeharila neka Minichina tudi de Venezia. Ta je namreč dolgo časa bolna ležala v Andrejevi gostilni, jedla in pila in jo potem na tihem popihala v Zavije; ko pa je Andrej slednjič iztaknil njeno skrivališče, mu jo je Peter de Mirissa Z ladjo odpeljal bogve kam. ___od__ V vseh panogah trgovanja se o-paža izrazita negotovost v pogledu bodočega tržnega razvoja. Kupci se vzdržujejo večjih nakupov v bojazni pred nadaljnjo pocenitvijo in so silno previdni pri sklepanju dolgoročnih pogodb. Zaradi tega je nastalo na krajevnem kakor tudi na drugih trgih še večje mrtvilo pri blagovni izmenjavi. Pomanjkanje likvidnega denarja, ki izvira predvsem iz slabe plačilne zmogljivosti potrošnikov, je v sedanjem obdobju najznačilnejša poteza tukajšnjega trga. V trgovini na drobno se šiiri prodaja na obroke, ki pa ne daje trgovcu zaželene u-spehe. Pri nakupih na debelo se v cim večji meri uveljavlja odlaganje plačila. To je eden razlogov, l