PO fiATOLBKlMI Prižnica in politika. Pretekli mesec je imel pater Ivan Eymael iz Kolna v Nemfiiji pridige v rnestni župni cerkvi v Gradcu. V svojih govorih, ki so vzbudLili veliko zanimanje, s© je dotaknil vseh modernih vprašanj. V enem svojih slovitih govorov je tudi razpravljal o predmetu »prižnica in politika«. Poudaril je zlasta naslednje: Razširjeno je geslo: »Politika ne spada na prižni- oo.« To je res, pa tudi ni res. Res je, da malenkostne zadeve dnevne politike ne spadajo na prižnioo. Ni pa res, da politika v obče ne bi spadala na prižnioo. Kulturna (prosvetna) politika gotovo spada na prižnioo. Ako gr« za stvari, ki imajo neposredno ali posredno zvezo s krščansko vero in z življenjem, jih prMigar kot oznanjevalec božje besede ne &me in ne more puš.ati v nemar. Tu gre predvsem za vprašanj« šole, vzgoje mladine; za svo^odo cenkve in njenega delovanja v javnosti; za svobodo krščanskib — osobito prosvetnib in mladinskib. družtev. in njih delovanja, za časopisje aitd. V teK zadevah mora obveljati geslo: »Kdor je Kristusov nasprotnik, je moj sovražnik.« Duhovniki ne smejo biti po besedi preroika Izaija »nemi psi, ki ne znajo lajattL« (Iz. 56, 10). Dubovnika ne sme voditi bojazen, da bi se komu zameril. Njegova dolžnost je, da pouči ljudstvo o najvažnejših sodobnib vprašanjih. Pater Eymael je za svoje odkrite in zelo u.inkovi.e besede žel splošno zahvalo, ki mu je bila od mno gih strani izražena tudi pismenim po tom. Toliko duhovnikov iz ene župnije! Število duhovnikov, ki jih dajejo posamezne župnije, se sme smatrati kot merilo vere, vneme za božjo čast, krščanskega žiivljenja v dotičnih krajih. So gotovo tudi socialne in goispodarslke razmere, ki jih je treba pri sodbi o tem vzeti v poštev, vendar je duh poglavitno. Med župnije na svetu, ki dajejo katoliški cerkvi največ dubovnrir kov, spada župnija Martinengo v bergarhski škofiji (v severni Italiji). Nedavno je v tej župniji stopilo troje novomašmikov pred oltar Gospodov. Ob tej priliki je poročal »Osservatore Romano« (vatikanski list), da je iz te župnijo izšlo 120 os-eb, fci še življo in ki so se posvetile apostolskemu delu fcot duhovniki, redovniki in redovnioe. To je izredno veliko število za župnijo, ki šteje 7000 duš. Med dubovniiki, ki izhajajo iz te župnije, je eden nadškof, 8 župnikov, 7 kaplanov, nekaj je rektorjev in priorjev v samostanih, nekaterim se kmalu določijo mesta v dušnem pastirstvu, nekateri pa &e pripravljajo za apostolski poklic v bogoslovju tiin v samostanib. Res, vžgledna župnija! Terezija Neumann je znana po vsem svetu. Po svojem stanu je preprosto kmečko dekle, ki stanuje pri svojib starših v Konnersreuthu na Bavarskem blizu čehoslovaške meje. Kljub SYOji prep.rostosti j.e zaslovela po svetu. To pa radi čudovitib pojavov, ki se pojavljajo na njej. Nekateri jib tolmačijo kot nadnaravne, drugi — med njimi tudi dva slovenska zdravnika (dr. Brecelj in dr. Matko-) — kot naravne. Nam ni treba stopiti ne na eno in ne na drugo stran, dokler cerkvena oblast o tem ne izreče svoje sodbe. Dejansko stanje p-a je to: Terezija Neumann se ob petkib v premišljevanju Gospodo vega trpljenja zamakne, ima videnja, kri ji teč© po glavi in drugih delib ie~ lesa, na njeni gla-vi in drugih udih se pojavijo znamenja Kristusovih. ran. Od septembra 1927 ni n_česar jedla ali pila ter tudi zdaj ne je in ne pije ničesar, gre pa vsak dan k sv. obhajilii. Zadnjl 5as se o njej skoro ne piše več. Morda radi tega, k«r bii ti čudoviti pojavi prenehali? Ne. Terezija Neumann ob petddh v zamaknjenosti doživlja Kristusovo trpljenje in smrt, kar je doseglo ¦viš.l- v velilkem tedinu letožnjega leta; pojavljajo se krvavljenja in znamenja Kristusovih ran, ne uživa ničesar, ždrve. samo od sv. obhajila. Če so časopisi o njej obmolknili, je temu vzrok ne prenehanje navedenili pojavov, marveč politične razmere v Nemčij1!, k* so zanimanje za Terezijo Neumana potisnili v ozadje.