URN_NBN_SI_DOC-YB4EH2W4

341 UDK 376.3:069.061 Iz muzejskega dela Kakšen muzej je prijazen za slepe in slabovidne? “What kind of a museum is user friendly for the blind and visually impaired?” Pomen izobraževanja za slepe in slabovidne. Razstava “Edina temà je neznanje. Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem” The importance of the education of the blind and visually impaired. Exihibition “Ignorance is the Only Darkness. Education for and care of the blind and visual- ly impaired in Slovenia” Razstava “Edina temà je neznanje”, ki so jo o šolstvu slepih in slabovidnih že leta 2002 pripravili kolegi iz majhnega, a zelo delovnega Pokrajinskega muzeja Kočevje (Saša Poljak Istenič, Ivan Kordiš), nas je razveselila že tedaj, saj na zanimiv način obravnava poseben in ne nepomemben del šolstva v vseslovenskem merilu. V obdobju Avstro-Ogrske so se lahko slepi iz slovenskih dežel šolali le na zavodih v drugih deželah monarhije (Graz, Dunaj, Linz), še najbližji je bil v Celovcu. Zavod za slepe je bil ustanovljen leta 1919 v Ljubljani, a se je že leta 1922 preselil v Kočevje, manj- še mestece 60 km južno od Ljubljane. Za pouk so poskrbeli učitelji s tiflološkimi znanji, ki so poskrbeli za osnovnošolski pouk in obrtno šolo za slepe. Pri pouku so imele poseb- no mesto ročne spretnosti (ročna dela, pletarstvo ter glasbeni pouk. Pouk strojepisja so uvedli leta 1939. Zaradi vojne se je moral zavod leta 1944 preseliti v Ljubljano. Delo Zavoda za slepe je dokazalo uspešnost vzgajanja, izobraževanja in usposabljanja slepih in slabovidnih. Od leta 1946 je zavod deloval v prostorih šolskih sester de Notre Dame v ljubljanskem predmestju Trnovo (Langusova 16), leta 1965 pa so poleg zgradili šolski del zavoda. Srednješolsko izobraževanje slepih je med letoma 1962 in 2004 potekalo v Ško- fji Loki predvsem za poklic telefonista, administratorja ali za delo v proizvodnji. Z inte- gracijo slepih in slabovidnih v redno izobraževanje dobiva v zadnjih desetletjih tudi Za- vod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani nove naloge z usposabljanjem učiteljev in mobilno tiflopedagoško službo. Zavod na različne načine podpira šolanje populacije šolarjev in dijakov (okoli 150 letno) v zavodu ali v mobilni službi. Od 60. let 20. stoletja se tudi slepi vedno bolj vključujejo v univerzitetni študij in med njimi je veliko izobra- žencev. Pomemben korak k enakopravnem vključevanju slepih in slabovidnih v družbo pomeni prav izobraževanje. Prvi del razstave je predstavil zgodovinski razvoj šolstva in skrbi za slepe in slabovi- dne otroke, drugi del razstave pa zavod za slepe v Kočevju, pri čemer je poudarek na pouku geografije in pletarstvu. Postavljeni sta bili učilnica s starimi zemljevidi, Braillo- vim pisalnim strojem in drugimi učili. Tretji del razstave je predstavil razvoj izobraževa- nja slepih in slabovidnih po drugi svetovni vojni v Ljubljani in Škofji Loki. Predstavljeni so bili tudi sodobni tiflopedagoški pripomočki in metode učenja slepih in slabovidnih