PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH Sl NP !KATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 39 * Cena 4 lire „Nismo več hlapci!“ — To je zavest, ki se je zakoreninila v primorskem ljudstvu, ko so na Bazovici padli prvi štirje junaki naše zemlje. TRST, sreda 11. septembra 1946. Poštnina plačana . Spedirione Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 in abbonamento post. II gruppo Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo OBRAČUN PLODNEGA DELOVANJA Obširno je bilo delo mestnega odbora na socialnem področju, na polju zadružništva, prosvete in spouta. Le v tem slučaju, če bomo uspeli razgibati najširše množice delovnega ljudstva, uspeli zainteresirati jih za vse kulturne pridobitve moderne družbe, bomo najizdatneje prispevali k izgradnji solidne družbe. V osvobodilni borbi si je delovno ljudstvo pridobilo, izbojevalo vse demokratične svoboščine. Žal pa moramo ugotoviti, da je ZVU pričela takoj od vsega začetka svojega upravljanja ovirati normalni razvoj demokratičnih, ljudskih ustanov. Toda ni ostalo samo pri tem. ZVU je pričela utesnjevati delovanje in ukinjati ljudske ustanove. V nameri čim bolj utesniti, voljo ljudstva, katerega pretežno večino tvorijo v našem mestu delavci, je z vso brezobzirnostjo in brez pomislekov podprla vse protiljudske elemente. . . Delovno ljudstvo, zlasti pa delavci, ki so se naučili za časa oborožene borbe proti fašizmu braniti demokratične svoboščine, niso pozabili na svoje ideale. Zatekli so se k samoobrambi, pri čemer so črpali moč v želji po pravičnosti in demokratičnih svoboščinah, Sledile so stavke, od katerih je bila zadnja, dvanajstdnevna najsrditejša, V odgovor na vda protil judska izzivanja so se delovne množice zatekle k borbenemu sredstvu stavk, da bi zajezile zločinsko delavnost fašističnih tolp. Borbena organizacija delovnega ljudstva — Enotni sindikati niso mogli, niso smeli ostati v tej borbi ob strani. Njih članstvo dobro pozna fašizem in se zaveda vseh zlih posledic, če bi se pustilo s protiljudsko gonjo zastrašiti in ničesar ne podvzelo v obrambo demokratičnih pravic. S takim delom si je mestni odbor ES pridobil zaupanje najširših slojev delovnega ljudstva in ga bo s svojim nadaljnjim dolom tudi ohranil. Čez nekaj dni se bo vršila redna skupščina mestnega odbora Enotnih sindikatov z Trst. Dosedanji mestni odbor bo tedaj predložil članom obračun svojega enoletnega delovanja, nakar bo izvoljen'nov odbor. Delavstvo našega mesta, kakor, tudi vse cone A, je v tem letu preživelo težke dni, a njihovo izvoljeno vodstvo je moralo zdržati težko, vsakodnevno borbo proti združenim sovražnim silam, ki so hotele potisniti delavski razred v stari položaj brezpravnega orodja v rokah izkoriščevalskega kapitala. S ponosom lahko trdimo, da je naše delavstvo z vodstvom vred ne samo izdržalo to borbo, marveč da je tudi zabeležilo znatne uspehe v tem letu delovanja. Predvsem moramo poudariti nenehno borbo proti ponovnemu porajanju fašizma in njegovih terorističnih band. Ravno tako težka .je bila borba z razrednimi nasprotniki našega delavstva. Ti so skušali razbiti enotnost naše delavske organizacije, skušali so ustvariti razdor med slovanskim in italijanskim elementom in so na ta način postopali izdajalsko proti delavskemu razredu. Naše. delavstvo pa je dokazalo, da je razredno zavedno ter se je dosledno borilo proti vsakemu razbijanju enotnosti, proti vsaki pojavi fašizma in proti nJsaki nacionalni mržnji. Uspeh se opaža posebno v zadnjih časih, ko se močno .krepijo Enotni sindikati in njihovo članstvo stalno narašča, med tem ko razpadajo razbijaški Julijski Sindikati, ki so dokazali svojo protirazredno in šovinistično tendenco. Tudi s trditvami, da morajo biti sindikati »apolitični« so skušali ovirati borbo proti fašizmu in jo omejiti lo na kompromisna pogajania in delna izboljšanja mezdnih pogojev. Če bi naše delavstvo pristalo na to,, bi. to pomenilo pristati tudi na ponovno porajanje fašizma. To se pa ni zgodilo in se med našim delavstvom tudi nikoli ne bo zgodilo. V takem položaju se je razvijalo delovanje dosedanjega mestnega odbora Enotnih sindikatov. Kljub vsem težavam in napadom reakcije je dokazal,. da je zares kos nalogam, ki mu jih je delavstvo zaupalo ter da je vedno dosledno ščitil delavske pravice in odločno nastopal ob vsaki uri, ko so bili ogroženi delavski interesi. Razširil je in učvrsti] svojo organizacijo, boril se je prot] vsakemu povišanju con in znižanju mezd, proti sramotni politiki brezposelnosti. Salomonska odredba ZVU o progi a-1 od 12. junija lanskega leta dalje doka-zahteval je obnovo itd Borba je bila težka. sjtvj JU dnevne stavke vseh demokratič- j za!, da se na vse mogoče načine skuša-stavka je sledila, stavki, protestnih not in njh delovnih množic cone A Julijske jo ponoviti pri nas iste razmere. Kaj je resolucij je bilo poslanih nešteto. _ | Krajine za nezakonito,, kakor tudi nalog : torej naravncjšega, kaj logičnejšega, ne- ie/.ka, a dosledna je bila borba mestnega•. cei0kUpnega stavkovnega odbora, Še vedno go da se narod brani na vse kriplje pred moti mirno življenje — v pravem pome-: tako bodočnostjo? nu besede — najširših množic naše de- : Istočasno pa vidijo ljudje, da meji ta žele. 'deželica na državo, ki z vso silo deluje Posebno razburja naš svet zaporno j113 gospodaisk: obnovi in to predvsem, povelje tovarišev — članov stavkovnega | lahko rečemo izključno v prid delovnemu Spomenica kmetov ZVU Podpisani kmetje iz tržiškega smo nezadovoljni zaradi aretacije tovariša Fumis Adelma, tajnika tržiškega odbora Enotnega sindikata kmetijske stroke. Omenjeni ni nikdar vsiljeval svoje volje, temveč je bil vedno le izvrševalec naših sklepov, katerih namen je bil vedno, ščitili pravico kmetov. .o' Ugotavljamo, da je tovarišu Fumis Adelmu, potem ko je bil od Zavezniškega voja škega sodišča obsojen na leto dni zapora, isto sodišče odbilo priziv; Ponovno opozarjamo, da med tem ko fašistični zlikovci še vedno nekaznovano krožijo po Tržaškem, naš sindikalni tajnik še vedno slabi v zaporu ; protestiramo energično proti takemu postopanju, ki zmanjšuje sindikalno delavnost poljedelskih delavcev, krepi in ohrabruje zemljiške lastnike in zato zahtevamo, da se sprejme vloga za priziv. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Tržiški kmetje sledi preko 970 podpisov na 17 straneh K tej spomenici ni potrebno mnogo pripomniti. Če ZVU trdi, da obsodba Fumis Adelma ni politična, naj sprejme priziv, saj jih je že toliko sprejela s strani raznih znanih fašističnih kriminalcev in jih tudi upoštevalaa. 8, sempteber praznik demokratičnega ljudstva NISMO POZABILI NAŠIH BORCEV se kot da bi bili še vedno pod fašistično diktaturo. Smo pa v letu 1946, eno leto in pol po vojaškem polomu fašizma. Odmaknili smo se za tri leta od onega dne, ko je radio London na ves glas pozival naše ljudstvo napadati Nemce in fašiste. Danes, v času anglo-ameriške zaupne uprave pa izgleda, da je vse postavljeno na glavo. Odreja se s silo napadati ljudstvo, ki se želi s spominom pokloniti svojim 8. september 1943 predstavlja za naše delovno ljudstvo mejnik v borbi proti fašizmu za svobodo. Že do takrat se je vse zavedno, antifašistično ljudstvo, neoziraje se na narodnost, na ta ali oni način mnogoštevilno upiralo zatiralcem narodnostnih in demokratičnih pravic. Mnogi so že takrat Sodelovali v oboroženi borbi. Osmi september pa joomeni polom za dobo italijanskega fašizma, pomeni dan. ko So se vse demokratične sile delovnega ljudstva še bolj razgibale, odločnejše 'in v večjem številu posegle v oboroženo borbo. Dolgotrajni sen želja po dokončni osvoboditvi ižpod fašističnega, žatiranja in 'strahovanja je postal stvarnost, se je uresničil. Vse je postalo jasnejše, zato se je odločnost stopnjevala. Pohlep italijanskega imperializma je napačno gradil, napačno računal, ker ni upošteval teženj delovnega na svojem sindikalnem sestanku vsi zastop-Ijudstva po svobodi, ker se je boril proti niki tovarniških odborov in sindikalnih za-Ijudstvu, se mu protivil in ga nasilno | upnikov. Rzpravljali so o važnem dnevnem utesnjeval. j redu, ki ga je razloži] tajnik Enotnih sin- Ta dan ljudstvo ne more pozabiti. Ne j dikatov za Goriško Pri diskusiji je sodelo-moremo pozabiti niti na vse padle tovariše, | valo večje število tovarišev, ki so se posebni ti na prve žrtve med njimi — na Bazo- j nd zadržali ob najnovejših'dogodkih, ki so najboljšim sinovom, ki so padli in s svojo krvjo prispevali k zmagoslavju demokratičnih svoboščin. Delovno ljudstvo Trosta. Gorice, Tržiča, Pulja in vse Julijske krajine Vas ni pozabilo. To je dokazalo v nedeljo. Vas, Bazoviške žrtve, ki ste ustvarili temelje za 8. september, in vse ostale žrtve ne bomo pozabili! Vaša kri ni bila prelita zaman! Sindikalni sestanek tovarniških odborov in zaupnikov v Gorici V petek 30. pr. m. so se sestali v Gorici kjer napadajo in ogrožajo antifašistične in elemente. Delovno ljudstvo zahtevo preklic zapornega naloga proti stavkovnemu odboru odbora Enotnih sindiktov. s katero so hoteli doseči končnoveljavno' ureditev mezd in plač. V teku te dolgotrajne borbe, ki se je razvijala mesece in mesece, so bili mnogokrat mobilizirani delavci. ki so ,.ivo in z vso težo občutili gospodarsko mrtvilo. Vršila so se zborovanja in manifestacije v tovarnah in na trgih. V tej borbi delavskega razreda za najnujnejše izboljšanje življenjskih prilik je kapital ponovno dokazal, da ne mara mirnega Sožitja in je s svojim postopanjem oviral sporazumevanje. De= lavstvo samo pa. je pravilno tolmačilo vse napore mestnega odbora Enotnih sindikatov in jih je po svojih najboljših močeh izdatno podprlo in s tem dokazalo svojo razredno zavest. Pri teh naporih za dosego kolikor toliko zadovoljivih mezd in plač . je prišlo jasno do izroja, kako zelo predstavljajo Enotni sindikati tukajšnji delavski razred, njih voljo in pjih želje. Dokazali so, da so borbena organizacija delavskega razreda. Istočasno so Enotni ‘sindikati pravočasno opazili grozečo nevarnost brezposelnosti. Še preden je postalo to vprašanje aktualno, so opozarjali na to nevarnost ter na to tudi pravočasno opozorili anglo-ameriško vojaško upravo in jo pozvali, da ukrene vse potrebno Ne bomo obširno poročali o delu Enotnih sindikatov na tem področju, ker so vsem zainteresiranim ves razvoj, kakor tudi vsi napori Enotnih sindikatov dovolj znani. . Največja svetinja mestnega odbora Enotnih sindikatov je bila od vsega početVa enotnost delavskega razreda,, kajti edino ta nam je porok> da si delavski razred čim prej zagotovi vse pravice, ki mu pripadajo v urejeni družbi, družbi, kjer vlada ljudstvo, ne pa kapital poedincev Zato ie mestni odbor z vso resnostjo nače! to vprašanje in poskušal doseči enotnost V ta namen je podvzej vse potrebne korake, da bi dosegel sporazum z Julijskimi sindikati. viške junake. Danes se pa Vas ne smemo spominjati; danes, v času zaupne uprave, čeprav ste padli za idejo svobode, za katero so' se bo-rjH tudi angleški in ameriški vojaki. Zdj Črna borza v Italiji Zaradi demonstracije prebivalstva v ‘Milami proti črni borzi so italijanske oblasti pokreuile kontrolo Cen v Milanu, kar pa je imelo za posledico, da je preko noči izginilo vse blago s trga. in — ker ni'bila kontrola cen izvedena tudi po drugih kra-jili_ Italije, se opaža «bežanje» blaga iz krajev, kjer je uvedena kontrola, v one kraje, kjer vlada za črno borzo Se svoboda. Dviganje cen, ki spominja že, na inflacijo, je doseglo zadnje mesece že tak razmah, tla postajajo demonstracije proti čini borzi nekaj vsakdanjega po vseh deželah Italije in so zahteve prebivalcev, da podvza-j me dTžava ostre mere preti »zločinskemu j delovanju špekulantov«, čedalje bolj silo-, vitejše. Da bi nam pa kdo ne očital mofda ča- j sopisne izmišljotine«, ali celo česa hujše-1 ga, pripominjamo, da je to vest 'prinesel i 5. t, m. iz Milana »United pre3§». I rezultat ponovne pojave fašistov v Gorici, Protidelavsko delovanje se maščuje Iz Tržiča poročajo o nadaljnem izstopanju članov iz vrst razbija-ških Julijskih sindikatov. Vsi razumni, inteligentni poedinci, pri katerih je še kaj demokratičnega čuta, beže od protidelavske, lažisocial-ne organizacije. Vprašanja, ki si jih odstopajoči najpogosteje postavljajo so: Kdo je Delavski zbornici (Julijskim sindikatom) preskrbel znatne vsote, ki uporablja v svoje protiljudske, protidelavske namene, kdo je plačal brezposelne in uvoženo delovno silo ki so jo uporabili za časa stavke z edinim namenom da razbijejo stavke, zakaj uživajo Julijski sindikati privilegije pri SEPRAL-u? Premislite in razsodite!! delavske elemente. To se dogaja zaradi brezbrižnosti ZVU in podpore civilne policije. Vsi So soglasno obsojali odgovorno ZVU. Prisotni so razpravljali o položaju tovarišev iz stavkovnega odbora, ki jih preganja anglo-ameriška vojaška uprava. Razpravljali so o mezdnih pogodbah, o i novi draginjski dokladi ter ugotovili, da .; predstavlja njeno znižanje v Gorici nera-• zumevanje za resnično stanje našega delavstva, kakor tudi nima na vidiku preti-, rano visoke cene življenjskih potrebščin. | Ob zaključku sestanka so sprejeli reso-j iucijo, v kateri zahtevajo, naj ZVU prekli-I če zaporni nalog naperjen proti članom ! Stavkovnega odbora, ki so ga vsi podpisali, ! nakar se je seja zaključila z vzklikom Smrt ! fašizmu — svoboda narodu! jAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA I bi bilo treba plačevati draginjskih doklad. Enotni sindikat, mora skrbeti za vse po-, trebe delovnega ljudstva in možnosti lokalnega razvoja gospodarskega življenja, brez katerega ni mogoče doseči blagostanja. „Brezposelnost“ v coni B ■ V zadnji številki našega lista smo objavili na prvi strani dopis pod gornjim naslovom. Tiskarski škrat nam je pa pojedel polovico dopisa, ki je zaradi tega postal nerazumljiv. Zato ga danes objavljamo v celoti. Urad dela v Ajdovščini nam je dal na razpolago naslednje podatke o'gibanju brezposelnosti v slovenskem delu cone B. Kogar zanima, lahko primerja te številke s odbora. In ker niso zalegle kopice pismenih protestov z vseh delov naše dežele, je narod segel po drastičnejših sredstvih, ljudstvu samemu. Kdo sme človeku, ki svoj živ dan dela in gara, šteti za greh, če si želi tja, kjer mu je zagotovijeno V ZDA se širijo stavke /tar nam dokazujeta predvsem masovni ^življenje, to je ekonomska bodočnost?! protest v Miljali in stavka na Goriškem. Torej gospodje na oblasti! Snemite z Kaj ‘ je ZVU pravzaprav zasledovala 0^* svoja enostranska očala, poglejte za-s tem svojim posiopanjem? Naj si ogle-: kakršna je v resnici —- ne pa kakršno dujemo zadevo s katere koli strani, kake- i° hočejo nekateri po vsej sili prikazati ga pravega smisla vsej stvari ne moremo najti, če ostanemo le količkaj stvarni. Pojdi v Anglijo ali Ameriko — povsod naletiš na stavke. In — ne verjame- —■■ in „politično obeležje11 stavke se bo takoj razblinilo v prazen nič. . Ne razumemo vašega stališča proti stavkovnemu odboru. Čemu te ljudi zapi-mo, da bi te stavke bile angleškim in ame- i1'3*'? Ali so oni odiedili stavko, ali veste riškim oblasten in vladnim krogom po 3e vse slovensko m italijansko de- godu, saj dovolj živo zadevajo v gospodarstvo teh dežel. Pa jih kljub temu ne lovno ljudstvo to zahtevalo? Pa menda niste tako naivni, da bi mislili, da je onih proglašajo za ilegalne, a stavkovnih od-; Par m°ž postavilo stavkovni odbor kar borov kljub temu je pozivajo pred sodi- takole sami od sebe?! Saj predobro šče. No, pa če pomislimo, da delajo tu- veste, cla slede naše delovne množice sa-kajšnje oblasti (ZVU namreč) po navo- m0 m edmo onim ljudem, ki so si jih sa-dilih tamošnjih — odkod razlika v po- me postavile. Stavka torej m bila zadeva stopku? | nekega Regenta, nekega Laurentija itd., ■ ur __'temveč živa zahteva vseh delovnih mno- £$&&toA!S55?.r »»iU«- Ce torej hočete pooto.tti zatožno litične stavke niso dovoljene? Ne, gospoda, s to trditvijo ste na čisto napačni poti! Le malo pomislite: vsa „politična stran11 delovanja celokupnega delovnega naroda Julijske Krajine sploh (torej ne samo zone A) stremi za priključitvijo vsega ozemlja k FLRJ. To pa že samo po sebi ni političnega, nego zgolj ekonomskega značaja in to bi bilo zaradi preteklosti, bilo zaradi prihodnjosti. Doba preteklih 25 let,, ki jih je ta dežela prebila v sklopu italijanske države, je jasno pokazala gospodarski in ekonomski nesmisel lake ureditve. Ne glede na strahovlado fašizma in pozneje nacizma, je vsakemu prebivalcu teh krajev že čas Sindikalno življenje v Italiji «La voce libera» objavlja dne 5. t. m. članek, v katerem javlja, da se bo v Italiji preuredilo sindikalno gibanje po »demokratičnih načelih svobodnega združevanja in spoštovanja pravic do dela«. V vsaki stroki se b0 dovolil obstoj večjega števila sindikalnih organizacij. »Strokovne zveze, ki bodo pravno priznane, bodo popolnoma apolitične, ker bodo sestavljene iz zastopnikov raenih sindikalnih organizacij ustvarjenih pri političnih strankah«. To je torej načelo Sindikalne politike v Italiji: kolikor je strank, toliko naj bo tudi sindikalnih organizacij! Znano pa je, da je anglo-ameriška demokratična okupacijska politika v Italiji (pa tudi v Julijski krajini) stremela in stremi za tem, da se ustvari čim več političnih strank in da uveljavi načelo: pretepajte in kregajte se med seboj, mi vas pa že bomo vse skupaj obvladali, če ste tako »pametni«, da se med seboj prepirate Na osnovi »demokratičnih« načel imajo italijanski delavci pravico pretepati se med seboj, razbijati svojo delavsko organizacijo na sto strani, h j- na toliko sindikalnih organizacij, kolikor je političnih strank (v Italiji obstoja skoro sto političnih strank in grupacij!) Pomislite, kaj nastane, ko Lo prišlo do pogajanj za, mezdne in ostale probleme. Sto organizacij delavcev bo prineslo 100 pred- logov za zboljšanje gmotnega položaja. Prej ko se to prečita.,. bodo lahko pomrli vsi delavci od ‘ pomanjkanja! Nato bo sledilo sto protipredlogov delodajalcev! Če zraču-namo. da se je pri nas rabilo okoli C mesecev (povprečno) za zaključitev mezdnega sporazuma pri samih dveh sindikalnih organizacijah, bo potrebno v Italiji 50 X 'A leta, oziroma 25 let za zaključitev vsakega mezdnega sporazuma. Alj pri nas je laže, ker sta samo dve sindikalni orgnizaciji; če jih je več, je več težav in bo povprečno potrebno iudi več časa. recimo vsega skupaj 30 let, dokler'se doseže zvišanje pol Ure na uro! In ko bo delavec dosegel povišanje plače... bo že zdavnaj med mrtvimi! Pohod na Rim ... a tokrat ne fašistov temveč kmetov AFP javlja 4. t. m. iz Rima, da se je 3.000 kmetov iz rimske province, zbralo v Rimu z zahtevo da, da vlada nemudoma razdeli še neobdelana posestva kmetovalcem. Obenem zahtevajo od vlade tudi, da izda zakon o najemu zemlje in uredi še razna gospodarska vprašanja. Tudi italijanski kmet se prebuja...j klop pravega „krivca“ (po vaših pojmih namreč), tedaj mora imeti klop prostor za stotisoče delavcev in delavk, ne pa le za onih par mož! In gospodje dragi! — ali‘niste culi, da so oblasti v Belgiji hotele uničiti stavko s tem, da so zaprli stavkovni odbor — čisto pa vašem receptu! — da so pa odprle oči in ušesa ljudskim protestom in spoznale svojo zmoto in člane odbora takoj izpustile — ne po vašem rečeptu! Stavka stotisočev mornarjev grozi, da se spremeni v splošno stavko. Sindikalni predstavnik Paul Hall je izjavil, da namerava vlada zagotoviti odhod nekaj parnikov kljub stavki. Ce bodo skušali ia načrt izvesti, bodo sindikati zahtevali od vseh. ameriškim mornarjev, naj s splošno stavko podprejo mornarje, ki s0 že v stavki. Razen tega javljajo, da je drugih 40.030 mornaijev zapustilo delo. Dne 7. t. m. ob 20 uri je stopilo v stavko 2.203 vlačilcev, kar bo še bolj onemogočilo oskrbovanje New Yorka. Stavke in pometači ZVU je poslala predsedniku tržaške občine Mianiju, naslednje pismo: »Komisar tržaškega področja me je prosi) naj Vam pošljem navodila za sestav načrta za primer, če bi se morebitni splošni stavki pridružili tudi mestni pometači. Dal mi je naslednje smernice: a) ukazati morate ravnatelju za mestno čistočo, naj sporoči vsem delavcem, da bi utegnili odpustiti z dela vsakogar, ki bi stavkal; b) da so delavci občinski nastavljene!; c) vse delavce je treba obvestiti, da ni zakona, ki bi dovoljeval stavkati občinskim nameščencem. » Podpisan Harold T. Coker, Captain, C. A. O. — City of Trieste«. Pa res, ti nesrečni tržaški pometači; kaj si neki domišljajo?! Seveda je stavka »delavčevo dovoljeno orožje«, toda samo tam preko luže, kjer vladajo še starinski, tako-zvani demokratski zakoni. Tu pa so fašisti svojča.s odpravili to «,delavčevo orožje« in ker so se fašisti osianjali na nič manj kot 2000 letno kulturo, zo že tak0 prav tudi za režim ZVU-ja. Mi moramo le čestitati nastavljencem mestne občine tržaške, med katere- se prištevate tudi vi, pometači mestnih ulic tržaških; da ste — posebna branža nameščencev, in bi se torej stavka ne strinjala z vašo mestno — nastavlj eniško častjo, saj' Se nimate zakona, ki bi govoril o vaših stavkah. Hudobneži sicer nekaj cikajo na to, da javna metla ni za »zlato mladino« pristno tržakega porekla; no, mi tega no bomo komentirali I! Zavezniške vojake moti naš Stenčas Kar se tiče dovoljenja in odobritve izdajanja stenčasa Enotnega sindikata v tržiških ladjedelnicah, je vse v redu, saj je tako dovoljenje izdala AlS. Kljub temu pa stenčas samovoljno zlorabljajo zavezniški vojaki. Zaradi teh zlorab je poslal Enotni sindikat tržiškemu guverner-nerju pismo,da bi zadevo uredil in napravil konec takemu postopanju. Pismo se glasi: G. Mestnemu guvernerju Tržič. Naši organiziranci se stalno pritožujejo na odbor. Zato smo prisiljeni sporočiti ZVU nagibe teh pritožb, da bi pedvzela vse potrebne mere. V CRDA-i, oziroma točneje i> bivši mali podmorniški vojašnici se nahajajo sedaj zavezniške oborožene sile, deloma pa uradništvo. V teh prostorih so bila zadnje tedne raztrgana s sindikalne deske razna sporočila zlasti pa stenčas „Tova-riš“. Najprej smo mislili, da so to izvršili pristaši nam nasprotnega sindikata. Toda preiskovali smo in ugotovili, da prihajajo te zlorabe, če naj jih tako imenujemo, iz druge strani, točneje s strani zavezniških vojakov iz sobe v vojašnici. Mnogokrat smo našli sporočila s sindikalne deske raztrgana in vržena na tla, na njih mestih jja ra-zobešena sporočila v angleščini. S pomočjo obvestil v angleščini smo nato poskušali prepričati Vaše vojake, a brezuspešno. Včeraj je zavezniški vojak v navzočnosti naših delavcev raztrgal in poteptal stenčas. Da je ta postopek vse graje vreden, ni potreba posebej poudariti. Z ozirom na to, da ne moremo Vaših vojakov preprečiti pri njihovem „de-lu“, smo prisiljeni obrniti se na Vas, da z Vašim vplivom dosežete konec sličnim dejanjem, ki samo izzivajo srd pri naših delavcih. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! 60% goriva in. polovico prehrane za mesto namreč prevažajo vlačilci. Kakor je znano, stavkajo tudi vozači kamionov. Učinkj stavke se že sedaj čutijo v vseh treh državah ob atlantski obali. Nad 75.000 delavcev, ki so nameščeni pri transportu je, ali pa bo moralo prekiniti delo. številkami brezposelnih cone A.. Mesec prijav- zapo- Ostali ne- ljenih slenih zaposlenih junij 478 1122 julij 336 1077 24 avgust 572 465 107 V številu ostalih nezaposlenih st všteti: a) vajenci, ki žele v mehanično stroko; Nedavno je stopilo v stavko 12.000 šoferjev autopodjetja za tovorni promet «Ame-rican Federfttjon of Labor«. V znak solidar. nosti še jim je priključilo novih 13.000 šoferjev dveh sličnih podjetij iz New Yorka in Neiv Yersey-a. Vzrok stavke: Zahteva šoferjev po povišanju pCače in sicer za 3 dolarje tedensko. Posledice te stavke so pa zelo občutne, ker je zaradi nje ustavljen ves prevoz blaga, kar je za pristaniška mesta seveda 6-gromne važnosti, s tem v zvezi pa so prisiljene v brezdelje in mrtvilo tudi razne druge stroke, kar povzroča, da ne dela v resnici ne Je onih 25.000 šoferjev, temveč skupno okoli 100.000 ljudi. ✓vyvwwyyy'yYvwvwyy Opekarski delavci v Renčah Dne 29. VIII. t. 1. se je vršil sestanek podružnic stavbne, kmečke in opekarske stroke v Renčah, na katerem so je razpravljalo o raznih sindiklnih problemih. Predsednik opekareke stroke je otvoril sejo ter dal besedo članu okrožnega odbora Enotnih sindikatov, ki nam je v kratkih besedah pojasnil današnjo borbo in težkoče, ki se pojavljajo pred našim delavskim razredom na socialnem in gospodarskem polju. Sledila je diskusija, v katero so posegli vsi člani treh strokovnih odborov, član strokovnega odbora opekarske stroke pa se je pritoževal v imenu vseh delavcev omenjene stroke zaposlenih pri tv. »Tachino« zaradi nepravilnega ravnanja s strani delovodij omenjene tvrdke, posebno pa še proti tovarišicam. Delavstvo te stroke tudi zahteva, da se jim zvišajo plače na isto stopnjo, kot je za stavbne delavce ter se jim priznajo iste pravice. Naravno je, da je delo opekarskih delavcev mnogo bolj naporno kot delo stavbnih delavcev; ker je sezonsko, ne dobivajo sezonske doklade. Pismo Uradu za delo Nekateri delodajalci so v zadnjem času odpustili mlade vajence, katerim se je z novim sporazumom o povišanju draginjskih doklad zvišala plača. Zaradi tega je Enotni Jndikat metalurške stroke poslal Uradu za delo pri ZVU pismo, v katerem pojasnjuje svoje mnenje in zahteva, da Urad za delo to vprašanje uredi. V svojem, pismu pojasnjuje Enotni sindikat, da gre za vajence metalurške stroke, ki jim je bij priznan položaj družinskih poglavarjev in onih iznad 16. leta starosti. Mnogo teh vajencev je bilo v zadnjem času odpuščenih, čeprav v nasprotju s smernicami ukaza ZVU-e št. 106 točka 7. Vajence 6o odpustili samo zato, da jim ne b) sicer zaposleni, a njihov nastop še ni bil javljen pristojni oblasti; c) sicer dela zmožni invalidi, ki so- pa sposobni ie za gotova dela. Zavest delavcev v Anhovem V tovarni cementa v Anhovem, ki leži v Soški dolini, dela 520 delavcev in uradnikov. Med njimi ni razdvojenasti v organizaciji, delavci so skoraj vsi včlanjeni v Enotne sindikate. Preko 300 delavcev ima tudj zaslužno izkaznico SIAU. Ko se pripelješ nekje iz Soške doline, ali iz Gorice, je treba preko Soče, da despeš do tovarne cementa v Anhovem. Most, ki je služi! za pešce, je zrušen. Delavci so uvedli prevažanje s čolnom, kjer vrši stalno službo dežurni čolnar. Lepo sprejmejo gosta in ga spremljajo do urada alj delavnice, kamor pač želi. Njhova sindikalna organizacija je na višku, kar se opaža v tovarni pri delu in v delavski menzi. Da je organizacija na višku in'da delavci pozorno sledijo novim časom, nam dokazujejo prostovoljni prispevki v znesku 135 tisoč lir, ki so jih delavci nabrali za dečje počitniške kolonije. Tudi svetovne dogodke zasledujejo ter obsojajo zavlačevanje mirovne konference in vsako oviranje z priključitev k FLRJ Vojka Mi ne smemo drugi pa ... Ker je bilo toliko govora o »moralnosti« delitve živil za časa 12 dnevne stavke, prinašamo sporočijo, ki so ga poslali Julijski sindikati svojim članom in nekaj podatkov. Radovedni smo, kaj bo o tem mislila ZVU. Delavska sbornica za Trst in pokrajino. Nameščenci podjetja za čistočo mesta. Trst, 3. septembra 1946 YrSi člani Delavske zbornice, nameščeni pri podjetju za mestno čistočo, ki imajo letošnjo izkaznico, naj se zglase pri sindikalnem zaupniku Santarossa Alekseju, kjer dobe nakazila za sladkor. Vsi člani tega sindikata,- ki si žele nabaviti oglje p0 zmer. nih.cenah, pa naj se zglase v ulici Valdi. rivo 1, od prihodnjega petka dalje v popoldanskih urah. Zaupnik Santarossa Aleksij Ali je tudi SEPRAL nemoralna, Njeno ravnateljstvo je izročilo Julijskim sindikatom- 14.000 kg sladkorja. Ti sindikati so sicer zahtevali 34.000 kg jn trdili, da toliko njihovih članov kupuje v prodajalnicah podjetij. Kaj pa za delavce, vpisane v Enotne sindikate, katerih je več kakor 81.000 ter za delavce, ki niso vpisani v nobenem sindikatu? Kaj pomeni ta pristranost SEPRAL-a, če-, mu trditve, da je bila delitev živil, ki so jo vršilj Enotni sindikati, nemoralna, čeprav so kmetje stavkujočim vse blago darovali ? Iz področja ustvarjalnih sil cone B Udarništvo v okraju HERPEUE-KOZINA Takole iz radovednosti, kako izgloda slika primerjav? prevzetih in izvršenih obvez, smo prejeli za okraj Herpelje—Kozina naslednji pregled. No, nočemo se braniti priznati, da nas je primerjava prevzetih in izvršenih obvez prijetno presenetila, pregled je kaj posrečen, poučen in zato udi vreden, da ga objavimo. Prevzete obveze: Obnovitvenega fonda bomo nabrali . 1400.000.—- Dali bomo' 20.000 ur prostovoljnega dela 500.000.— 'Apna bomo nažgali 250 , na Poverjeništvo PNOO-ia v Ajdovščini Ko nam je predajal neki Ikt. kjer se pod firmo »Podružnica ESZDN pri Poverjeništvu PNOO za Slov. Primorje« košati naslov »Poročilo o udarniškem delu«, da. tedaj smo opazili, da si jo — opekel svoj časnikarski nos, kajti — čemu bi sicer- nekaj godrnjal, ko so danes tudi najvišji uradniki v deželi — sindikalisti? Pa čujmo! Vsega so naši »uradniki-udar-niki« delali C dni in dali skupno 329 parov rok za dobo 2085 ur. Lepo številce, kaj? Kaj so delali? O, prosimo! V glavnem so opravljali, dvoje del in sicer so popravljali ceste ih žgati apno. t> prt ste ravno radovedni. lahko postrežemo z natančnejšimi podatki. Kamenja za apnenico so nanesli 16 m-*; sodra z.a apnenico so natolkli 9m3; naložili na kamijone in speljali iz Cola v Ajdovščino gramoza 40 m3: gramoza so nakopali in pripravili za uporabo na cesti 8 m3: gramoza posipali na cesto v dolžini 80 m; peska pripravili za vas Zapuže 16 m3; peska speljal v vas 10 m3; isto v Predmejo 40 m3; podrli in oklestili za v apnenico borovcev 240; prenesli so drv za apnenico 215-pm. Pa tudi zbiranje starega železa in delo na cesti v Ajdovščini sami spada še zraven. Ju — najvažnejše pa le niso navedli kot udarniško delu. ker smatrajo to najbrže za svojo dolžnost. Kakor vsak delavec, tako ima tudi uradnik določene uradne delovne ure; no. pa če malo pogledaš, v razne urade PNOO-ja v Ajdovščini, boš našel pri dolu ljudi daleč preko — uradne ure Da, da! Stari, priljubljeni »škric« je izginil iz naših uradov, nadomestil ga je uradnik, ki noče ničesar čuti o razliki med seboj in vsakim drugim delavcem. Delo in počitek Plačani letni dopusti delovnega ljudstva V razpravi za reparacije v Parizu je nekdo omenil, da je produkcija v SZ namenjena za potrošnjo v takozvanih »za-pačlnih državah« pa za — dobiček; zato rabi SZ industrijske izdelke, zapadne države pa — denar. Mislim, da je ta misel dobro izražena in tvori nekako osrednjo točko, s katere moremo najenostavneje reševati vse mogoče probleme v zvezi z delom samim, kakor tudi z delavcem. Če mi je delo sredstvo za dobiček, bom, skušal čim več producirati, obenem pa čim hfijbclj zadnjem času izdalo razne odredbe, ki ure- SINDIKALNI SESTANEK V IDRIJI V sredo, 28. pr. m. so imeli v dvorani Mladinskega doma skupno posvetovanje delegati vseh podružnic Enotnih delavskih sindikatov.. Na tem sestanku so delegati podružnic poročali o trimesečnem Titovem tekmovanju pa tudi o raznih nepravilnostih, ki so se prikazale tekom tekmovanja. Sklenili so, da bodo vse nepravilnosti odpravili, tako da bodo na ta način z lahkoto premagali vse težave v naši borbi za gospodarsko neodvisnost in obnovo dežele, naše skupne domovine. Tov. predsednik Enotnih delavskih sindikatov je pojasnil vsem navzočim, da se bo prihodnje tekmovanje pričelo v duhu priključitve Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji in sicer z dnem 16. septembra in bo trajalo; vse do konca tega leta. Prvi teden bo posvečen zdravstvu in higijeni. Nadalje bo tekmovanje posvečeno naši kulturi, prosveti in naši obnovi, .v kolikor bodo pač dopuščale 'vremenske prilike. Tov. predsednik krajevnega sveta E-notnih sindikatov je vsem prisotnim javil, da ima vsak delavec pravico do 14. dnevnega dopusta (plačanega), udarniki pa pravico do 30. dnevnega. Pri tem pa je treba pripomniti, da j& okoli 300 rudarjev že nastopilo dopust. Udarniki pat jih 14 dopusta razdeliti na večkrat po manj sc niso hoteli poslužiti dolgega dopusta j dni. ali pa da bi letos ne vzel dopusta za-- ■* j •— 1 to, -da bi ga prihodnje leto zahteval dvoj- nega. V gotovih primerih je možen letni dopust tudi preko 14 dni d p največ 30 dni. Odredba pravi, da imajo pravico do daljšega dopusta: 1. Udarniki, kakor tudi oni delavci, kt so pripomogli k večji storilnosti ali izbolj- , '-..i-nv,, j; proizvodnje ter oni. kj so pokazali posebno marljivost in vestnost. 2. Osebe, zaposlene v.napornem duševnem delu: znanstveniki, umetniki, novi- narji itcL 3. Osebe, ki delajo pod težjimi ali posebnimi tebnicnimi pogoji: rudarji v rovih, delavci pri podvodnih delih, delavci ki delajo s kemičnimi sredstvi, pri plavžih itd, 4. Strokovnjaki, katerih delo zahteva posebne napore. 5. Osebe, ki so izredno izčrpane in niso imele dopusta, ker so sodelovale v NOB-u, v ilegalnem delu: dalje oni. ki so prisilno bivali v internaciji, konfiniciii. ujetništvu itd. Iz navedenega razvidimoi da zakonodavec ni bil šablonski, 'temveč, da se. je oziral na izčrpanost, k j jo povzroča posamezno delo. Končno urejuje uredba tudi še vprašanje dolžine in razporeda dopustov. Pri tem se mora upoštevati dvoje: interese podjetja in interese delavca: prve ima zastopati odgovorni voditelj podjetja, druge pa sindikalne oi-sraniZačije V izjemnih slučajih dopusta, navadni delavec pa ni niti košček gospoda; zato mu je dovolj, ako ima par prostih dni vsakih 10, 20,25 let, seveda — za toiikoletno nepretrgano delo. Nekaj primerov: grafičarji so v stari Jugoslaviji imeli pravico do 14-dnevnega plačanega dopusta šele po 10 letih nepretrganega dela v istem podjetju; tovarna verig v Lescah Kranjska industrijska družba 8 dni. toda šele po 25 letih dela. Država se za te malenkosti« ni zanimala, temveč jih je prepuščala. dobri volji gospodarjev, bolje rečeno borbenosti delavstva za svoje človečanske pravice. Nova ljudska Jugoslavija pa razumeva položaj docela drugače in urejuje tudi take »malenkosti« potom zakonov in odredb. Omenjena odredba Poverjeništva PNOO-ja v Ajdovščini urejuje torej vprašanje letnih dopustov, tekom katerih delavec ne je dala pod istimi pogoji cele —- 3 dni, a izgubi svoje plače. Ker je smatrati dopust kot čas odmora po delu, je naravno, da si ga mora delavec najprej zaslužiti; zato daje odredba pravico do dopusta šele po 11 mesecih nepretrganega dela v istem podjetju, uradu ali ustanovi. Toda, — ker se dopust smatra kot počitek po delu, se v dobo dopusta ne vštejejo dopusti zaradi bolezni, poroda, orožnih vaj itd. Porodnica ima pravico do 6-tedenskega dopusta pred in 6-tedenskega dopusta, po porodu; do letnega dopusta pa ima kljub temu pravico. Najkrajši letni dopust znaša 14 dni, ki ga je treba izkoristiti ~ nepretrganem času in velja le za dotieno koledarsko-leto. To se pravi, da ni pravilno, ako bi hotel svo- so se zadovoljili s 14 dnevnim, kot ga imajo ostali delavci. Viden je uspeli naših Enotnih sindikatov, ki se trudijo, da se socialni položaj našega delavstva izboljša. Vsi pri šotni so vželi poročilo in izvajanje z zadovoljstvom na znanje, kajti videli so, da ni več nikake razlike ired stanovi, odkar ima tudi delavstvo za svoje delo 14 dnevni plačani dopust. V tem je vidna- razlika s fašizmom, pod katerim, izvzemši rudarjev, ki so imeli 6 dnevni dopust, ostali delavci sploh niso imeli nikakega dopusta. stati mora človek, ki more in mora vršiti svoje življenjske naloge za skupnost, ne le danes, temveč tudi v nadalje. Toda tu ni niti mesto, niti naša naloga, da še dalje razmotrivamo ta vprašanja. Omeniti je bilo treba to le zato, da nam bodo pojasnjeni vzroki različnosti v raznih delavsko-soci-alnih zakonih nove Jugoslavije in predvsem cone B Julijske krajine na eni ter zap, demokracij na drugi strani. Poverjeništvo PNOO-ja za cono B je ,v zmanjšati režijske stroške in bom zatorej skušal čim bolj izkoristit delovno silo Posledice takega naziranja so predvsem nad-produkcija. nezdrava konkurenca itd. na eni in brezvestno "izkoriščanje delovnih sil na drugi strani. Če pa vzamem delo le kot sredstvo za človeške potrebe, če iščem v dobičku le kritje svojih stroškov, tedaj mora nadprodukcija seveda odpasti in delavec sam ne more postati predmet izkoriščanja, temveč pomočnik v gradnji so-cialnejega življenja. Delavec torej n« sme biti izkoriščan do onemoglosti, temveč po- juje.io socialna vprašanja delovnega clo- splošne važnostj pa utore Oddelek za in- veka. V »Uradnem listu« štev. 16. na. strani 123 je izšla uredba o letnih dopustih -delavstva Da si bomo na jasnem: pojem »delavec« rte smatramo v onem ‘ ozkem smislu ročnega delavca, temveč je v tem pojmu zapopaden vsak človek ki dela; torej ne delamo nikake razlike med’'mizarjem, cestarjem, železničarjem in katerim špekeijo dela pri Poverjeništvu PNOO-ja v sporazumu s Poverjeništvom samim odrediti ukinitev dopustov v nekaterih gospodarskih strokah V Jugoslaviji, kjer so delovne možnosti večje, poskrbi oblast, predvsem sindikalne organizacije, da se delavcu ne nudi le dopust kot. tak. temveč tudi možnost, da iz- . : 32: Idrijski rudarji so no ,rParadi dela11 v Ajdovščini s številkami dokazali svoje udarniške sposobnosti si bodi uradnikom vse do najvišjega pred-i koristi ta svoj dopust na najracionalnejši, način, to je, da se delavec na dopustu tudi res okrepi. V to -svrho je država dala na razpolago v primernih krajih primerna poslopja, v katerih more delavec za določeno odškodnino ali celo bččzplačno preživeti svoj dopust. Tako moremo opaziti, da se po Bledu, Rogaški Slatini in drugih letovišča rskih krajih šetajo danes ne samo bogataši raznih vrst, temveč, da uživajo zdravilnost teli krajev oni ljudje, ki so tega v resnici potrebni, t. j. delavci. Vsekakor ogromna razlika med delavcem cone B in onim cone A. In vse to je šele prvi začetek! Z gospodarskim napredkom države, predvsem z zmanjšanjem one more, ki tlači našo državo zaradi, strašnih o-pustošenj, povzročenih za časa borbe, bo mogla, država seveda v neprimerno večji meri posvetiti svoje sile v dobrobit onega ljudstva, ki je državo ne le postavilo, temveč jo tudi izgrajuje in vzdržuje. Slavnika naših uradov Naša narodna oblast se poslavlja na stališče: vsak delavec se zaradi dela izčrpa, i Zato mora svoje sile pravilno nadomeščati, rabi torej pri delu odmor. Kakor je videti ta stvar povsem jasna in naravna, vendar je gospodar zapadnega kova ne more in prav za prav noče upoštevati, saj njemu gre le za dobiček in mora zato delavca izmozgati do kraja. Temu primerno je urejena tudi zapadna zakonodaja v pogledu delavskih dopustov. Gospod sam (pa bodisi figovec, bankir, industrijalec ali višji uradnik. duhovnik, oficir itd.) rabi nujno svoj letni dopust, da se odpočije od vsakdanjih »naporov«. Njegove plače in dohodki se seveda za dobo dopusta ne ukinejo, saj tedaj še bolj rabi denar, da se z njim postavlja v raznih zdraviliščih, letoviščih itd Da. uradnik, tudi najnižji, je vsaj košček »gospoda« in mu torej pritiče nekaj letnega Posvečeno idrijskim udarnikom, prvakom Titovega tromesečnega tekmovanja 11. obletnica Stahanovskega pokreta 3t. avgusta je minilo 11 let, odkar je Aleksej Stahanov postavil svoj rekord v Donskem bazenu s tem, da je izkopal 102 toni premoga, namesto predvidenih 7. Ta rekord je Stahanov obdržal le 4 dni. Prekosil ga je Miron Uhanov, ki je 4 dni kasneje izkopal 115 ton premoga. Sedmi dan nato, je spet Stahanov izkopal 175 ton premoga in s tem povečal normo 25 krat. V vsej Sovjetski državi je imela Stahanova iniciativa ogromen pomen. Delavci vseh vrst proizvodnje so pričeli tekmo vati med seboj. Omenimo le kovala iz avtomobilske tovarne v Gorkem Aleksandra Busigvina, ki je postavil svetovni rekord v izdelavi nakoval, mehanika pri železniciv Doncu, Petra Krivonosova, ki je- dosegel neverjeten uspeh v povečanju železniškega prometa, čevljarja Nikolaja Smetanova, tkalce Vičuge in dve sestri, Marijo ter Dusio Vinogradovo. Ta pokret je obdržat svoje ime po Stahanova, ki ga je prvi pričel in razvil. Vsi pe.padniki tega pokreta, delava m kolhozniki proučujejo tehniko svoje stroke in skušajo doseči skladnost med fizičnim delom ..in obvladovanjem tehnike strojev. Stahanovski pokret se razvija iz leta v leto in vključuje prav za prav vse sovjetsko delovno ljudstvo. Pravih Stahanovcev pa je bilo 1940. leta v prevoznih podjetjih že 215 vsega osobja, v gradbenih podjetjih 1[4, a v industriji celo 113. Stahanov-. ski pokret je v ogromni meri pospešil izvajanje načrtov druge petletke in je uspel preseli načrte postavljene za tretjo petletko. Stthanovci so igrati posebno važno vlogo v času domovinske vojne proti hitlerjevski Nemčiji, ko je bila poklicana na fronto velika večina sovjetskega strokovnega delavstva. V tovarnah in industrijskih podjetjih so tedaj uvedli stahanovski pokret. Delavci so se obvezali, da bodo podvojili stavljene jim norme. Pojavil se je inidator desetkratnega zvišanja norm, uralski strugar Dmitrij Posi, ki je sam dvignil proizvodnjo za 4.000%! Sovjetska vlada mu je dodelila Stalinovo nagrado in odlikovanje, ki se daje le največjim izumiteljem. Sovjetske Zveze. Sovjetski sindikati so ustanovili tudi Stahanovsk,- šole. 1944. leta je obiskovalo te šole več' kot 25.000 rudarjev, 246.000 delavcev iz tov ar en za municijo in 160.000 tekstilnih delavcev, ki so na ta način dosegli večje storilne sposobnosti pri svojem delu. Tudi Jugoslavija je v kratki dobi enega leta dosegla ogromne uspehe pri obnovi, kar je treba pripisati predvsem velikemu delovnemu poletu osvobojenih jugoslovanskih narodov. Ni čudno, da s e v Evropi in v svetu priznava Juoosla-viji, da je dosegla ogromne usphe, saj so nekateri delavci dosegli in presegli norme dela v taki meri, da si o tem jwd prejšnjim režimom niti sanjati niso mogli. Da bi poudaril veliko delovno navdušenje jugoslovanskih ' narodov, naj omenimo samo to, da nekateri delavci niso prenehali z delom, dokler niso dosegli postavljenega si cilja in da so nekateri v tem naporu izmučeni celo padli in dali svoja življenja prostovoljno za čim prejšnjo obnovo in ozdravljenje vsega gospodarstva. „ Z novimi silami naprej! “ Prinašamo odlomek iz knjige Alekseja Stahanova „Moje življenje!1, v kote-rent opisuje dogodke od 29. do 31. avgusta 1935, ko se je v SSŠR rodil Stahanovski pokret. „Prva petletka je spremenila izgled rudnika. Odbojna kladiva na kompromi-rani zrak in elektiični vlaki za odvoz premoga so bile prej neznane pojave v ruskih rudnikih. Pojavila se je nova tehnika in vendar se proizvodnja premoga ni posebno povečala. Ob času mojega rekorda v rudniku je bilo tam v delu 95 odbojnih kladiv na kompromirani zrak, 4 električni vlaki, 4 kompresorji sposobnih 102 nr kom-promiranega zraka na minuto, nekaj desetin električnih svedrov in drugo orodje. Vsak rov je imel po sedem slojev rude v delu, vsak od 0.5 do 1.4 metra. Pri vhodu sta bili dve odprtini: . ena za rudo, druga za ventilacijo. Govorilo se je, da kapaciteta odprtine ne prenaša več kot 1.000 do 1.100 ton. Rov je dajal povprečno 900 do 950 ton rude in ni dosegel načrta, Več let zaporedoma se ta načrt ni mogel doseči. Zato je tudi dobil sramotno ime. Eno odbojno kladivo ni zmoglo tedensko v mesecu avgustu. 1935 več kot S ton proizvodnje. Preseki so bili zelo kratki, 6 do največ 10 metrov. Tudi razdelitev dela še ni bila uvedena. Kopači so sami kopali in istočasno utrjevali rov z lesom. Delovni dan ni bil popolnoma izkoriščen. Pri vhodih je bilo mnogo neprehodne nesnage, poti so bile neurejene. Med tem ko je priganjač konjev ali strojevodja električnega vlaka pripeljal premog do vhoda, so vagoni večkrat ždrsnili iz stračnic. Neurejenost proizvodnje je kvarila delavsko razpoloženje. Napredne rudarje je vznemirjalo vprašanje, kako naj popravijo okno, kako naj ga spravijo iz slabega stanja. Vsakega delavca je dosegel poziv tov. Stalina, da se mora obvladati tehnika ter da tehnika v rokah dobrih pripravljačev rešuje vsa vprašanja Ljudstvo se.je učilo, povečalo proizvodnjo in se triidiloj da odpravi vse pomanjkljivosti. Tov. Stalin je govoril v maju 1935 o tem, da ljudje lahko rešijo vse probleme, če so tehnično podkovani. Maj, junij, julij, avgust — v teh mesecih smo pogosto ponavljali besede tov. Stalina ter se trudili, da jih uresničimo. Prišel je avgust, bližal se je Mednarodni .mladinski dan. Organizacija rova je pripravljala tekmovanje vseh kopačev, ki delajo z odbojnimi kladivi na kom-promirani zrak. Želeli so kar najlepše proslaviti Mednarodni mladinski dan. Razven tega se je približeval konec leta Hoteli smo do tedaj izpolniti program proizvodnje premoga, kajti z načrtom smo bili v zelo nerodnem položaju. Najboljšemu oddelku, ki bo izšel na tekmi kot tekmovalec so obljubili pre-hodno Rdečo zastavo. O tem se je govorilo na zborovanju in na oddelkih, v klu-bu in v privatnih stanovanjih. Dnevi so bili vroči. Naši najboljši možje so hodih od stanovanja do stanovanja, posvetovali so se z delavci, zbirali njihove predloge, kako naj bi se zboljšala organizacija dela in kako naj se izkoristi de lovni dan. Vsakega delavca so vprašali, kaj mu manjka, kakšne skrbi ga tarejo, kaj si želi. „ Na predvečer mednarodnega mladinskega dneva, 29. avgusta ob sedmi uri zvečer, sta prišla k mehi v stanovanje vodji organizacije rova Konstantin Petrov m preddelavec mojega oddelka „Nikanor-Istok“, Nikolaj Ignjatovič Mašurov. Nisem pričakoval njihovega obiska ter me je zato njihov prihod precej presenetil. Pričeli smo z razgovorom. Gosta sta vprašala, kaj bi bilo po mojem mnenju treba napraviti, da bi se. povečala proizvodnja premoga. DOPISNIKOM Primorske delavske enotnosti in tiskovnim referentom pri Sindikalnih podružnicah v zoni B sporočamo, naj vse dopise na Primorsko delavsko enotnost /rošiljajo na naslov: Uredniku Primorske delavske enotnosti pri Poverjeništvu Enotnih sindikatov — Ajdovščina. I Mestni N.O.O. v Idriji naznanja, da bo v i novem šolskem letu 1946-47 otvor jen 5. raz* red gimazije. i Vsi, ki nameravajo ta razred posečati, naj javijo to pismeno ali ustno delegatu gimnazije v Idriji do 10. septembra 1946. Ljudska založba se je jireselila v Časa portuale — Piazza Duca degli AbruzzL Odgovorni urednik Albin Zabric Zadružna tiskarna. Trst JBOGDOVIEC JBXTJD>I Trgovina jestvin X R S X v n ;\\ c Vi k:\ov;\\ 13 x\kl. 7700 ZALOGA VINA IN LIKERJEV SEDMAK TRST- via Giuliani 5 SE TOPLO PRIPOROČA Franc H. Udovič .\\ ii;\v ^ ir ir:\v lueirir m :\v • InliLa tnccfAaliiefra, Uccfra • Piazza Ponterosso 5 TRST GOHTnLirT^LAL „ALLA NUOVA TRIESIE" SE PRIPOROČA dtonača {edila dO-tpUc \Z4M4X TRST Via Crispi 33 TRGOVINA JESTVIN Bonasza Ivana (RAVHATEL3 BRUNO STRGAR) TRST - Rojan Ul. Apiari 24 t SE PRIPOPOCA Gosfilna »Spofort" BRIŠKA IN VIPAVSKA VINA Via Rossetti 75 - TRST - Via Piccardi 22 Se priporoča n DIV O D" UVOZNI - IZVOZNI ZAVOD; ZADRUGA Z.O.Z. Tft-žfHIP, VISA TO)M MK JBJ[;\W