Javnost pridobninskih registrov. 137
Javnost pridobninskih registrov.
Novi davčni zakon z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak. določa v §-u 58. doslovno: »Za vsako davčno družbo je sestaviti pri davčnem oblastvu I. instance davčni register. V ta davčni register je vpisati davek, odmerjen posameznim davčnim zavezancem. Ta davčni register mora davčno oblastvo prve instanco razpoložiti 14 dni vsakemu davčnemu zavezancu na pregled (»durch 14 Tage zur Einsicht jedes Erwerb-steuerpflichtigen offen zu halten«.
To zakonovo določilo so posamezni davčni organi tako tesnosrčno tolmačili, da se mora namen in smoter, koji je hotel zakonodavec doseči po javnosti registrov, na vsak način izjaloviti. Reklo se je namreč: s tem določilom ni še davkoplačevalcu dovoljeno, prepisati si tudi posamezne podatke iz registra ali jih zabeležiti; prepisovati registra zakon ni dovolil, nego samo vpogled; ti davkoplačevalec smeš pogledati v registre, a zabeležiti si ne smeš ničesar, tudi ne, ako hočeš te podatke rabiti samo v svojem rekurzu ali v svojem prizivu.
Pravičnosti taka razlaga ne more ustrezati; le birokra-tični fiskalizem, ki zmirom dela po stari šabloni, zamore se ogreti za tako preperelo metodo prikrivanja in zatajevanja. Ko je obveljal princip kontingentovanja pridobnine, onda je nesmisel, če se izraz »vpogled« razlikuje in cepi tako, da z »vpogledom« še ni dovoljen prepis registra. Kontingent davka mora plačati posamezna davčna družba; to je jasno. Razdelitev kontingentne svote med posamezne davkoplačevalce preskrbi dotična pridobninska komisija; vsak davkoplačevalec dobi potem plačilni nalog, ki mu veleva, koliko mora za svojo osebo plačati pridobnine. Visokost davčnega stavka, ki je drugim zavezancem odmerjen, razvidna je iz registra. Proti razdelitvi ima vsak zavezanec pravni lek (prizivj na deželno pridobninsko komisijo. Kako pa naj davčni zavezanec utemelji ta priziv, če mu davčno oblastvo dovoli samo »vpogled« v register, a mu zabrani, da bi si v to svrho napi-avil beležke iz registra ali prepis posameznih delov? Kdor želi smoter, želeti mora tudi sredstvo. Ako je zakonodavec name-
/
/
138 Javnost pridobninskih registrov.
raval jednakomerno in pravično razdelitev kontigentne svote — in drugega ali nasprotnega namena mu ne moremo podtikati — onda ni umestno trditi, da se pravica vpogleda ne vjema s pravico prepisovanja iz davčnega registra. Kaj hasni samo pregled stotine ali še več imen in številk, če si teh imen in številk v svrho primerjanja prepisati ali zabeležiti ne smem? Ali naj zahtevamo od davkoplačevalca tolike mnemo-tehnične izurjenosti, da si zapomni nekaj stotin številk in imen na prvi pogled ?
Povod mojemu sedanjemu članku dal je  nastopni  praktični slučaj, ki se je pripetil na c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju. Kakor znano ima to mesto svojo avtonomijo.   Registri glede pridobnine za 1898. leto izleženi so bili, kolikor se nanašajo na obrtnike in zavezance, v Ptuj i bivajoče, v mestnem uradu in na okrajnem glavarstvu v Ptuju.   Ko je zavezanec prišel na ptujski magistrat ter zahteval vpogled, se mu je  ta dovolil, toda tako, da si prepisovati ničesar ne sme, ker je to zabranjeno. Na prigovor zavezanca je opomnil uradni organ, da, če že hoče imeti posamezne podatke glede drugih davčnih zavezancev, naj si jih tako  pridobi, da  si  zapomni  kolikor moči dosti imen in številk; naj potem ostavi urad in si pred uradom zabeleži to, kar si je zapomnil, a zopet pride  nazaj, da si pretehta potem drugo vrsto imen in številk, katere si naj na zgoraj navedeni način pred vratmi zabeleži; ta način naj se ponavlja tako dolgo, dokler si ne prepiše celega  imenika zadevne davčne družbe.
Umevno je samo ob sebi, da je dotični davčni zavezanec tako čudno, bolj smešno, nego li resno manipulacijo odklonil. Pritožil se je torej proti taki utesnitvi zakonovega določila na finančno deželno ravnateljstvo v Gradci. Zajed no pa je poskusil na C. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuji svojo srečo. Pri-šedši v pisarno je zahteval vpogled in ko si je začel zabe-leževati posamezne podatke iz registra, ustavi ga višji davčni nadzornik, češ, da to ni dovoljeno. Na vprašanje, s kak) do-¦ ločbo da se zabranjuje prepis registra, dobil je odgovor: na podlagi zvršilne naredbe finančnega ministerstva! Ker pa zvršilna naredba k davčnemu zakonu niti z besedico ne omenja, da je prepis zabranjen, zahteval je zavezanec uradno
Javnost pridobninskih registrov. 139
potrdilo, da se mu je prepis registra zabranil. Tega uradnega potrdila ni dobil, češ, da je zato potrebna — kolekovana prošnja. Dotičniku seveda ni bi bilo do tega, da bi še moral kolekovano prošnjo vlagati za tako potrdilo, nego pritožil so je proti takemu postopanju na višje oblastvo.
C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je z na-redbo z dne 2. marcija 1898, št. 4366 ukrenilo, da -pravica vpogleda v davčne registre v smislu §-a 58. zakona z dne 26. oktobra 1896, št. 220 drž. zak. ne obsega tudi pravice prepisa in izpisa (»dass in dem nach § 58 des Personalsteuer-gesetzes vom 25. October 1896, R. G. B. Nr. 220 zustehenden Rechte der Einsichtnahme in das Erwerbsteuerregister nicht auch die Befugnis zur Anfertigung von Abschriften und Aus-ziigen. gelegen ist«).
Vsled nadalnje pritožbe je finančno ministerstvo stvar rešilo nekako pitično. Z naredbo z dne 4. maja 1898, št. 8746 je bil namreč dotični rekurent obveščen, da je finančno ministerstvo rekurz proti napominani odločbi finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu zavrnilo in to odločbo potrdilo. Ob jednem pa se mu je naznanilo, da seje z razpisom finančnega ministerstva z dne 16. marcija 1898, št. 10520 pridobninarjem dovolilo, »da si, pregledovaje davčne registre, smejo napravljati beležke in izpiske, kolikor to ne ovira drugih pridobninskih zavezancev, zvršujočih pravico pregledovanja«.
Umestno tako postopanje nikakor ni; popolnoma ponesrečena pa je stilizacija tega — čudnega ukrepa. Glasi se v izvirniku tako: »Zugleich wird Ihnen jedoch eroffnet, dass mit dem Erlasse vom 16. Marz 1898, Z. 10520 des hohen k. k. Finanzministeriums gestattet wurde, Erwerbsteuertri.igern, welche sich bei der Einsichtsnahme Notizen und Aufschrei-bungen machen, soweit hiedurch nicht andere Erwerbsteuer-ptlichtige in der Ausubung ihres Rechtes auf Einsichtnahme behindert werden, nicht entgegen zu treten.«
. Na prvi pogled se mora vsakemu čuden zdeti dodatek »kolikor to ne ovira drugih pridobninskih zavezancev, zvršujočih pravico pregledovanja«.
V slučaju, ki smo ga zgoraj razpravljali, ni bilo nobenega drugega zavez;Einca v pisarni, ki bi hotel pogledati v
140 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
registre. Sploh pa, če urad misli, da bi drugi zavezanci trpeli škodo, ko si jeden zavezanec prepisuje podatke in dela beležke iz reg-istra, tedaj se temu lahko odpomore na jako pri-prost način. Registri se naj na uradno desko pribijejo v občni razgled. Kedar si jih jeden prepiše, tedaj drugi zavezanec rajši k prvemu pride, nego v urad, pozvedet vsebino registra. Saj si navadno prihrani pot in čas. A pomenljivo na tej sti-lizaciji je vzlasti, da finančno m in is te rs tv o dovoljuje to, karje po našem mnenju že zakon sam ukazal v §-u 5 8.
Bil bi nevaren praecedens, če se ne bi iskalo pomoči na upravnem sodišči. Korelat imamo v volilnih zakonih za razne zastope. Tudi tam se, kolikor je nam znano, nahaja samo izraz «Einsichtnahme«. A kako bi bilo moči reklamovati izpuščene volilce ali zahtevati, da se upisani volilci izbrišejo iz volil-skega imenika, če si reklamant ne bi smel prepisati imen volicev? Ker čujemo, da se popisani slučaj spravi pred upravno sodišče, tedaj pozneje objavimo odločbo tega sodišča.
Dr. A. Brumen.
Pripomnja uredništva. Glede na tesnosrčno razlago §-a 58. naved. zakona so slovenski poslanci deželnega zbora štajerskega že dne 20. fe-bruvarija 1898 z vkupno vlogo prosili finančno ministerstvo pojasnila. Tako so pa povzročili uprav isti ministerski razpis z dne 16. marcija 1898 št. 10.520, na kateri se v zgoraj popisanem slučaji sklicuje finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko.