471
Politični pregled.
Državni zbor je ta teden nadaljeval svoje posvetovanja o zakonu proti pijančevanju. Levičarji so se pokazali kot nasprotniki tega zakona in najbrž zaradi tega, da bi židovski lastniki žganj arij ne imeli kake škode. Nekateri so naravnost proti zakonu, drugi pa skušajo po ovinkih ga narediti iluzoričnega. To se je jim nekoliko že posrečilo Tako se je sklenilo, da se tisti ne sme kaznovati, ko se upijani, temveč le tisti, ki koga v pijančevanje zapelje. Pri tem je levičar Menger bil pokazal vso svojo zgovornost. Tudi se je sklenilo, da deželni zbori določijo, katere dni in koliko časa morajo biti žganjarije zaprte. Ker imajo v mnogih deželnih zborih liberalci večino, bodo že poskrbeli, da se bode tudi žganje točilo ob nedeljah in praznikih. Pomenljivo je, da je Mladočeh Adamek pri tej priliki zagovarjal posvečevanje nedelj in praznikov in da se zatorej popolnoma ustavi točenje žganja te dni. Naposled se je predloga vrnila odseku.
Parlamentarično zborovanje. — Državni zbor bode zboroval do 15. t. m. Dne 17. t. m. se snide gorenjeav-strijski, dne 19. t. m. moravski deželni zbor. Grališki deželni zbor te snide po božičnih praznikih, češki pa po novem letu. Drugi deželni zbori najbrž začno svoje delovanje še pred Božičem. Prvi teden v februvariji se deželni zbori že zaključijo in državni zbor začne svoje delo Do Velike noči ima zbor rešiti še davčno reformo. Ob jednem bode mej pomladanskim zasedanjem se v pododseku, oziroma v odseku nadalje obravnavala volilna reforma, katera je faktično najbrž že za sedaj pokopana. Sedaj se gre le za to, kakšen pogreb jej koalicije priredi.
Volilna reforma. — V poljskem klubu se je izrazil minister Madejski, da brez volilne reforme ne bode nobene vlade. Pofcm je torej razširjenje volilne pravice gotovo, naj ostane ta ali pa pride druga vlada. Gre torej le za način, kako naj se reforma izvede. Odsek za volilno reformo je te dni nadaljeval posvetovanja. Izražajo se kaj razljčni nazori. Najbolj jedina je še levica, ki hoče posebno kurijo za industrijske delavce in druge manjše davkoplačovalce. Pri konservativcih je pa toliko mislij, kolikor glav, in gospodje le premišljajo, kako bi stvar zavlekli. Proti delavski kuriji hočejo osnovati kmetijske zbornice z volilno pravico, razdeliti trgovske in obrtne zbornice, v štiri oddelke vsako s posebno volilno pravico Ločen naj bi bil velik in mali obrt, velika in mala trgovina. Vse to je prav lepo, a pomisliti je. da za take premene ne bode dobiti dvetretjinske večine. Karakteristično je pa, da so vsi konservativci proti temu, da bi se kmetijskim delavcem dala volilna pravica
Koalicija. — „Vaterlanduu ni zadosti, da je koalicije na Dunaji, prenesel bi jo rad tudi v praški mestni zbor. Te dni je priporočal, da bi Staročehi se zvezali z Nemci pri vsa-cih mestnih volitvah. Volili naj bi nekaj Nemcev v zbor in ž njimi vzajemno postopali proti Mladočehom.   „Vaterland" to
svoje mnenje podpira s tem, da so baje v dunajskem mestnem zboru tudi trije Čehi. To je pač le pesek v oči. Tisti 3 Cehi se več ne zavedajo svoje narodnosti in se v mestnem zboru nikdar ne potegnejo za češke težnje. Za kakšnega zmernejšega moža Nemci ne marajo, kar so pokazali napadi na direktorja Heinricha. katerega je praško mesto odposlalo v dež šol. svet. „Vaterland" naj le pripravi Nemce v Brnu, Opavi, na Du-naji, v Mariboru in Celji, da bodo volili v zbor kacega Slovana ne le po rojstvu, temveč tudi po mišljenji, še le potem naj daje svete cehom v Pragi. Mi Nemce le predobro poznamo in vemo, da bi taka prijenljivost le škodovala,
Srbija in Rusija. — Srbska vlada je odpoklicala svojega zastopnika v Peterburgu ter dosedaj še ni imenovala naslednika. Ouje se, da srbska vlada niti ne misli na zopetno nameščenje srbskega poslanika v Peterburgu in namerava di-plomatične zveze z Rusijo popolnoma pretrgati. To vse pa zaradi tega, ker srbski kralj ob prihodu v Peterburg k pogrebu carjevem ni bil zadosti prijazno sprejet. Mogoče, da ta vest ni istinita, vendar je pa verjetna. Eazni čudni dogodki v Srbiji provzročeni največ vsled homatij v kraljevski rodbini, dali so lahko povoda dovolj, da srbskega kralja niso v Peterburgu posebno prijazno sprejeli, kar je zopet prav lahko napotilo srbskega kralja oziroma vlado k napominanemu odločnemu koraku.
Rusija. — Manifest izdan povodom carske poroke, vsi izšli ukazi tičoči se pomiloščenja raznih kaznjencev in sploh vso obnašanje novega ruskega carja Nikolaja II dajo sklepati, da hoče biti novi car vseskozi pravičen, milostljiv, dober in miroljuben vladar. Celo Poljaki, veliki nasprotniki carskega despotizma upajo na boljše Čase, istotako katoliki ruski. Posebno pa car ob vsaki priliki izraža svoje miroljubje, kot vir blagostanja narodov. Oni, ki so skušali precej črno narisati nastopajočega carja ruskega, so se motili. Že to. da je car baje že sklical veljake v posvetovanje za ustanovitev ustave mora na vsakega napraviti najboljši vtis o svobodoljubnem velikem novem ruskem vladarji.
Rusija in Francija. — General Boisdeffre se je vrnil v Pariz iz Peterburga. kamor je bil poslan, da kot zastopnik . predsednika Perierja prisustvuje pri pogrebu umrlega carja. Por_očal je o svojem bivanju v Peterburgu predsedniku Pe-rierju, povdarjal v svojem poročilu, kako je bil prijazno sprejet in kako je ruski narod ob vsaki priliki dal duška simpatijam do francoskega naroda. Tudi je Boisdeffre baje sporočil predsedniku velevažne politične stvari.
Madagaskar. — Boj mej Madagaskarci in Francozi je že počel. Na oklic vladarice, ki ga je izdala na svoj ma-dagaskarski narod in v katerem istega roti, da naj se vzdigne proti francoskim usiljencem in iste pomandra, napali so Madagaskarci že eno francosko ladijo. Kri sicer ni tekla, ker so se maloštevilni Francozi pravočasno umaknili iz ladije. Da Francozi ne bodo tega prvega srečnega poskusa Madagaskarcev pustili brez povračila je umevno in tudi gotovo, da bodo precej primerno zavrnili Madagaskarce.
Azija. — V jako obupnem in žalostnem položaji nahaja se Kitajska. Poražena je od Japonske. In kaj je Kitajski prizadjalo poraz? Sama trdoglavost, ker ji ne gre v glavo, da je treba napredka in to povsod, posebno pa v vojni. Majhna Japonska, ki je napram velikanskemu kitajskemu cesarstvu pravi pritlikavec, ima svojo vojno izvežbano v evropskem duhu, Kitajska pa le v svojem nazadnjaškem in sedanjim svetovnim potrebam se ne prilegaj očem smislu. In posledica tega je po nastali vojski mej obema državama, popolni poraz poslednje. Kitajska želi že miru. Pričela se je pogajati z Japonsko, ki pa zahteva obile odškodnne Pred vsem znatno denarno odškodnino, potem neodvisnost Koreje in slednjič tudi kraje kitajske, katere so za časa vojne zasedli, če bi se pa vojska nadaljevala, zahtevali bodo pa še več. Kitajska se trudi, da bi Japonce   pregovorila za manjše   zahteve,   toda ti   se ne
udajo Mej obema posredujejo zj edin jene države amerikanske, kojih predsednik Cleveland se je na kongresu te dni v Va-šingtonu izrazil, da mu je prav na srci narediti mir mej Japonci in Kitajci.
472