ftazgofori i našimi naroCnihi Vprašanja in odgovori Devetletni fant se poškodoval pri slamoreznici Odškodnina? V. A. Svojega devetletnega fanta ste dali v varstvo in oskrbo staršem svoje žene. Nekega dne je prišel iz šole ter šel na skedenj, kjer so hlapci in dekle pripravljali rezanico. Porinil je nekaj slame v slamoreznico, pri tem pa — ker je manjkala zaščitna deska — segel predaleč, tako da mu je odrezalo tri prste. Vprašate, ali in kdo je odgovoren za to poškodbo in kaj bi smeli zahtevati iz naslova odškodnine. — V predmetnem primeru bo težko komu dokazati, da je zanemaril dolžno pažnjo nad fantom ter s tem zakrivil nezgodo, odnosno je zaradi malomarnosti ni preprečil, ker je fant že devet let star, stari starši po našem mnenju pač niso dolžni ga imeti vedno pred očmi, ako je fant pri normalnem razumu in mora vsakdanje nevarnosti že sara dovolj poznati in ae jih znati varovati. Hlapci in dekle se lahko izgovarjajo, češ, da niso pazili na fanta, ker ni bil njim zaupan v varstvo. Odgovoren pa bi bil dotičnik, ki je slamoreznico poganjal in videl, ali pri primerni pazljivosti vsaj moral videti, da fant tlači slamo v slamoreznico (pri tem morda celo vedel, da manjka zašiitna deska), pa pogona ni ustavil. V primeru dokazane krivde bi moral dotičnik plačati stroške poškodovančevega zdravljenja, povrniti mu bodoči zaslužek, odnosno razliko na zaslužku, ako bo poškodovanec (delno) nezmožen za pridobivanje in mu plačati preiskanim okolnostim primerno bolestnino. — Lastnik slamoreznice, pri kateri je manjkala zaščitna deska, bi lahko rekel, da je dotičnik, ki je imel a slamcreznico opravka, to vedel in da (lastnik) pač ni mogel predvidevati, da bo segal v slamoreznico devetletcn fant. V eventualnem sporu bi bila odločba odvisna od presoje sodnikov v zadnji inšlanci, kajti zakon ne ureja posameznih konkretnih primerov, marveč določa le splošna pravila. Odvetnik zahteva plačilo, čeprav poverjenega posla ni pravilno dovršil. S. A. Najeli ste si odvetnika, da uredi Vašo »zaščitno zadevo«. Pravito, da je izpustil vneati znesek 25.000 din vzlic Vašemu ponovnemu opozorilu In zahteva sedaj plačilo. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Odvetnik mora delovati v poverjenem poslu, dokler traja pooblastilo, ter je odgovoren stranki, če ga ne izvrši. Odvctnik je upravičen, odpovedati svoji stranki zastopanje; vendar pa jo mora zastopati še 30 dni od dne, ko ji je vročil odpoved, kolikor jo je treba zaš&titi škodljivih pravnih posledic. — Ali je odvetnik poverjeni posel pravilno dovršil, temelj&m Vaših. pomanjkljivih navedb žal ne moremo presoditi. Ako dolgujete navedenih izpuščenih 25.000 din zas e b n i k u , tedaj tega dolga ni trebalo iznašati pred sodiščem, odnosno pred aodiščem prositi za njegovo znižanje, ker ao sodišča vršila znižanja le dolgov nasproti denarnim zavodom in za&rugam, navedenim v členu 7. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Znižanje dolga z zasebnikom lahlto uredite potom zamenjave zadolžnic pred občino, za kar imate še vedno Cas. Za znižanje dolga nasproti denarnemu zavodu je rok za vložitev zadevne prošnje že potekel in bi morali plačati cel, neznižan dolg, pri čemer bi Vam odvotnik jamčil za škodo, ako jo je zakrivil z opustitvijo navedbe takega dolga. Enako bi Varn jamčil odvetnik za škodo, ako bi Vam bilo sodišče dovolilo večjo znižbo (nad 30 do 50%), ko bi bilo vedelo za izpuščeni dolg. — Pritožbe zoper odvctnike se morejo iznesti (lahko pismeno) pred odvetniško zboniico v Ljubljani. Pazite, da ne boste pisali kai žaljivega, marveč navedli le dejstva. Ako bi Vas odvetnik tožil na plačilo nagrado, morate seve v pravdi navesti, zakaj je po Vašem mnenju ni zaslužil. I. I., večletni naročnik. Sprejeli smo Vaš ponovni, obširni dopia. Okolnost, da je vdova podcdovano posestvo prepustila dvema ainovoma s kupno pogodbo in ne z izročilno pogodbo, ne izpreminja na že danih Vam odgovorih ničesar. Vsekakor poskusite najprej doseči pcravnavo brez sodnega postopanja, le a posredovanjem sodnika, ki naj na kak uradni dan povabi vas vse v to svrho k sebi. Mnenja smo, da aodnik ne bo javil po službeni dolžnosti pristojni oblasti tega, ltar ste omenili. — Tudi vpllva notarjevega se Vam ni treba bati; saj nima pri takih poskusih poravnave ničesar opraviti. — Ako bosta kupca materinega posestva po smrti matere zatrjevala, da ata kupnino že plačala, bo v primeru, ako sc Izkaže, da mati-prodajalka ni izstavljala pobotnic za posamozne sprejete zneske, niti nl vodila o njih kake druge evidenoe, pač težko dokazatl, da in koliko še dolgujeta. Poskusite zvedetl od matere, koliko kupca še dolgujeta, ter doaeM, da bo o tem napravila zapis in o sprejetih znesklh vcdno izdajala pobotnice. Odlog nafetopa vojaik« shižbe dveh bratoT. Pred dvema letoma so enega Vaših sinov potrciiii k pefiadiji, letos pa drugega h kraljevi gardl Bojite ae, da bodo oba istotasno pozvali k nastopu -vojagke alužbe. — Napravite prosnjo na poveljatvo pristojnega vojaakega okrožja, navedite razloge, zakaj ne morete pogreaatl obeb ainov hkrata ter povejte, katorega sina naj kot prvega vpakličejo, da bodo vedeli s pozivom drugega počakati, dokler prvl ne odalužt — Ako ata že dva ainova po vrsti odslužila polnl rofc 18 mesecev, pritiče tretjemu le akrajšan rok. Doseže ga laliko s posebno prrošnjo, kateri je priložiti družtnsko polo in vojaSki iapravi obeh že odstužen.ih ainov. Uvoz rabljenega dvokolesa ix Neniftije — earina. G. P. K. Vaaa hči je na sezonskem delu v Nemčiji kupila tam malo rabljeno dvokolo. Na vprašanje, ali ae mora za malo rabljeno dvokolo plačati enako carino kakar za novo, Vam odgovarjamo, da v splošnem ni razlike, v kolikor je dotični predmet podvržen carmi. Carinska oblaatva pa gredo vračajočim ee aezonskim delavcem precej na roko in navadno ne zahtevajp plačUa carine za dvokoleaa, kl so jih kupill in uporabljail v inozemstvu. Znaša pa carina 30% vrednosti dvokolesa, nekaj je treba plačati stroSkov ter 3.7% davka. Dražba posestva zaradl neplačila prvega obro- fca. J. S. Zaradi lanake vremenske nezgode nistc doelej mogli plačatl prvega obroka svojega dolga PAB. Davčna uprava Vam grozi s prisilno prodajo Vašega posestva ter e tein, da boate Izgubfli zaščtto, ako ne boste takoj plačali prvega obroka. Obračuna doslej Se sploh niste prejell. — Davčna uprava je res upravičena do prisilne proda^e VaSega poseatva, aJco ne plačate zapadlih otaokov. V kolikor ste plaCilanemožni zaradi vremenskih nezgod, Vam pride ta okolnost — pod pogojem, ako ste dosegli zaradi take nezgode znlžanje davkov — le v toliko v prid, da zaradi zamude plačila obroka Se ne izgubite dobrote nadaljnjega obročnega odplačevanja. V splošnem rtainreč ame upnik, ako zaščiteni dolžnik ne plača pravočasmo kakega oibroka, zahtevati takojšnje plaftilo vseh ostalih obrokov, a le znižanega dolga, tako toirej, da izgubi zamudni dolžnik le dobroto obro^neg^a odplačevanja, ostane pa dolg znifem ta tudi obreeti znižane. — Okolnost, da še do danes niste prejeli obraftuna, Vaa ne oprosti plaCevanja obrokov, ki znašaio začasno eno desetino dolga. Up^^je pa je, da bo PAB kmalu izvršila potrebna de^a Im poslala dolžnikom točne končne obTačune. Posojilo na brernen prost vinograd. J. S. Ako Je Vaš vinograd res vreden 6000 din in bremen proat ter želite posojila 3000 din za dve letl, ga boste v Mariborn najbrž dobili pri Spodnieštajer*M ljudski posojilnici ali pri Banovinski hranilnlcl. Napravlte prošnjo. Izpolnitev obljube, datt doto sinu. R. P. Vaš o6e, ki je imovit posestnik, Vam je pred ženitˇljo obljubU 20.000 din, izplačal pa Vam še v aedmih letih po njej nl vsega. Vprašate, ali je oče dolžan Izplačati, kar je obljubU. — Ako zna- Sa obljubljena dota približno toliko, kolikor bi tnašai Vaš zakoniti dednl delež od očetove tmovine, potem smatramo otetovo obljubo za obveomo, ko ne gre morda za darltev, marveč za nekako dedno odpravščino. Ako o6e ne bi btl ničesar obljubil, bi Vam aodišče na zad«vno Vaso prošnjo določilo doto v vifllnl polovice nujnega dednega deleža, to je dctrtine zakonltega dednega deleža. Odvzem zemljišča vzlic 33 letnemn hasnovanju. M. L. Vaai prednikl so 18 let hasnovali kos obfiinakega zemljiš^a, VI pa Se nadaljnjih 15 let, Pred kratkim pa je župan Ip-ez Vase vednosti prepustll ta kos zemljižča Vašemu aoaodu. Slednji Vaa je tožil zaradi motenja posesti, katero pravdo ste izgubili in skleniU poravnavo, pri katerl Vam je župan prepustil drug kos občinskega zemljišča, po katerem vodi stara javna pot. Sodišče Vam je dovolilo to pot »ustaviti«, soeedje, kateri ao jo že čez 50 let uporabljali, pa jo zahtevajo nazaj in tudi večina občinskih odbornikov ne soglaša z županovim dejanjem. — S 33 letnim hasnovanjem občinskega zemljišča se še ne priposcstvuje zadevna pravica, marveč bi trebalo 40 letneara haanovanja. Le za zasebna zeirdjišča velja 30 letna priposeatvovalna doba. — Ako so sosedje res 50 let uporabljali javno, brez prošnje in brez sile kako pot, tedaj jim je ne smete kratkomalo zapreti. Ne zdi se nam verietno, da bi Vam bilo sodižče to dovolilo. Morda Vam je sodnik dal zasebno ' ako tako navodHo, odnosno x n.vni pouk, ker mu ni^e dejanske.sra stanu dovolj pojasnili. — župan res ni upraviCan samolast.no, to je brez sklepa o^bdinskejja odbora, ra?TK>ia<rati r. ^':5insko imovino. On ima sicer pravico do redne uprave občinske imovine, a odstop kosa zemljišča pač najbrž ne bo snadal k redni upravi. Davčna uprava terja eksekucijske stroške. S. J. Pravite, da zahteva davčna nprava od Vas plačilo eksekuciiakih stroškov, čeprav ni vodila zoper Vas nikake izvršbe, in da zahteva 12 din stroškov, čeprav znaša dolžni davek le 19 din. — Davčna uprava sine za coomln na p^ačilo zapadleg-a davka do ^neska 500 din računati 1 din, za zneske nad 500 do 1000 din pa pcl odstotka iz naslova opominskih strcškov. Ako je moraia davčna uprava vcditi izvrš^o (rubež), sme pri do!Snem znesku do 200 din raSunati 5 din, T>ri višjih 7-neskih pa en oristotek dii.žnes-a zneslca iz naslova iKvVšlln,'h stroškiv. V Vašem primeru grs najbrž za pomoto, ki bl io bilo na'bolie nenosredno, odnosno v.stno urediti nri davčni unravi. Pritožbo — ako bi io napravili — bi trebalo kolkovati s 30 din kolkom. Mnrda bi ^adoščala nekolkovana prošnja, nai davčna uprava stvar preg-Ieda, da li ne gre za pomoto. Samounravne dokla-le k rentnini. J. S. Vprašuiete, ali sme davčna uprava izterjavati polejr rentnine tudi samounravne dok'ade. — V sološnem se nlačuieio avtonomne dokiade od vseh neposrednih davkov, razen inlušb?n*Vo?a. Glcdo rentnine je s;cer n^kai om.ejitev, a v Vf.Ssm nrimeru, ko plačuiete rentnino od ohrs^ti. k'. iih dobivate za, hran;lno Tlogo, ste dolžni plačati tud' samoupravne doklade.