JCetniRVi.
September W2S. 4tei)tt6a9.
. _ ■ !
VSEBINA 9. ŠTEVILKE:	______________
OBRAZI IN DUŠE: KARIN MIHAELIS. — Konec. - (Marica Barlolova.) Stran 257
JESENSKA. - Pesem. - (K. K.)........;..............260
PISMA GOSPODIČNE MARINE. - Konec. - (Anka NIkolIc'eya.).....261
TRI ROŽa — Pesem. — (Kristina.)................ ,266
MRTVA HIŠA. - (Pavla Rovanova.)................266
VEČERNO POROČILO. - Pesem. - (Matija Lipužič).........268
MATI V SPOMINSKO KNJIGO. - Pesem. - (Ruža Lucija.).......269
MIMOGREDE. — (Igor Volk.) .................. , 269
V TESNOBNIH DNEH. - Pesem. - (Matija Lipužič.)......... ^271
DVOJE PISEM. - (Oizela Majeva.)................ „271
VEČER. — Pesem. - (Ksavcr Meško.)..............."276
SMREKE. - Pesem. - (Gustav Strniša.)..............276
BYRON m ŽENSKE, - (f Fran Pogačnik.)............ .277
FRANCOSKE PISATELJICE. - (Vida P.)..............2S0
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — k naše skrinje. — O lepem vedenju. - Književna poročila. — Stran 282, 283, 284, 285, 286,
287. 288.......................MODA ZA JESEN.
- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. -
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Za ]IIG0SLAVI]0 letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. - NaroČila in naroCnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Mirje štev. 27.
Uredništvo in glavna uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Poštne pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384.- izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu.
Za konsorcij odgovorna Milka Martelančeva.
Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi štev. 2D
MODNI ATELJE ŠARC
se je preselil s Kongresnega trga na Miklošičevo cesto Ljubljana
(vhod Pražakova ulica / II!. n.), v povsem nove moderne prostore.
Uveden je tudi praktičen pouk v damskem in oiroikem krojaStvu za gospe in gospo dične na podlagi izvrševanja lastne garderobe po naj-novejäih sistemih. Prijave pismeno ali ustno.
ŽENSKI SVET
Obrazi in duše.
KARIN M/MAELIS.
Delo, polno umetniških lepot in vrednot, je obsežna knjiga «Dolga izpoved».
Pripovedovanje o potovanjih po 'Evropi in Ameriki, po kopnem, po rekah in po morju, o raznih doživljajih in srečanjih. Potovanja in najrazličnejša opisovanja mest in prirode ne dolgočasijo nikoli. Prepletena so z vsakovrstnimi zanimivimi dogodki, ostrim opazovanjem, ki pričara pred čitatelja kraje in doživljaje, da jih vidi živo pred seboj. Z veliko ljubeznijo opisuje Mihaelisova živali, boli jo, ko vidi, kako kruto ravna z njimi človek.
Povest sama na sebi se izvrši v dveh dneh in je originalna kakor vsa dela znane Danke. Zdi se, da je pisateljica opisala mnogo doživljajev iz svojega bogatega življenja.
Pisateljica Benita se je vzbudila ob zori in premišljevala in doživljala. Pri sebi je imela tri pisma, različna po zunanjosti, po papirju in po vsebini. Prvo pismo je bilo od njenega prvega moža, univerzitetnega profesorja Avgusta, katerega je za par dni povabila na srebrno poroko k sebi na dom. Njegovo pismo je bilo po zunanjosti in vsebini brezhibno, fino, naštudirano. Benita se pogovarja, kakor bi bil Avgust poleg nje, govori o njegovih vrtinah, še več pa o njegovih hibah. Vse njuno skupno življenje gre pred njenimi očmi; vsa njegova sladka, fina, nezvesta, lažniva in mična nrav se ji predstavlja tako, kakor jo je videvala dan na dan, ko sta še živela skupaj. V duhu govori z njim. in mu pravi:
«Vem, da me ljubiš, ljubiš zato, ker sem ti nedosežna. Toda zdaj prideš in jaz se veselim mnogo bolj, nego si misliš.»
Drugo pismo je bilo v navadnem rumenem zavitku. Pismo ni bilo dolgo in pisava ni bila lepa. Prijatelj Henrik je javil, da pride o prvem ščepu.
On je bil nebo, ona morje, v katerem se je nebo ogledovalo. Ona je bila pooseblje'n nepokoj, on kakor večen mir.
Dejal je: «Ko govoriš, mi je tako, kakor da veslam čez neskončno morje in vidim kraje in ljudi, o katerih nisem imel nikoli nobenega pojma. Tvoj supi ie drugačen kakor moj, tvoje bogastvo dela tudi mene bogatega.» Bil je redkobesedet in ko je bil nekoč otožen, ker mu je rekla, da je njegov besedni zaklad tako pičel kakor kakega analfabeta, ga je tolažila: «V sedmih dneh je Bog ustvaril svet, s sedmimi zvoki nam je Mozart odprl bogato, glasbeno nebo in Leonardo je vporabljal samo sedmero mavričnih barv.»
Tretje pismo je bilo težko, pisano s strastno, pretrgano pisavo.
stran 222,	ŽENSKI SVET gtev. 258.	LETNIK VI.
Pismo je obstojalo iz dolge vrste samih očitanj in Benita si je morala priznati, da si je vsa očitanja zaslužila v polni meri. «Igrala si se z mojim življenjem, kakor se igraš s svojimi psi. Tebi ni nič sveto. Vidiš, da trpim peklenske muke in ne ganeš s prstom, da bi mi pomagala. Z vsemi si dobra, mene polagaš na natezalnico. Ako poginem, skomizgneš samo z ramami. Obećala si mi, da boš moja žena pred Bogom in ljudmi. Lagala si, ker tega nisi mislila nikoli. Ti ne poznaš ne dolžnosti ne odgovornosti. Igrala si se z mano kakor z živo igračo.» Ko tako čita njegove muke, pritrjuje mu Benita, saj je vse, kar piše, res. «Tebe je sama prevara, prevara, prevara. Praviš, da se ne moreš pretvarjati. Ne, zato si temeljito pokvarjena. Pisal sem ti včasi vse noči, dasi sem vedel, da ne boš prečitala do konca onih mojih s krvjo pisanih pisem.»
Bil je to Silvij, strastni, ljubosumni Silvij, njen drugi mož, katerega je pognala v svet, ko se je naveličala njegovega tiranstva, ki je izviralo iz prevelike ljubezni.
Avgust je prišel danes na svojo srebrno poroko in prišel je tudi Henrik.
Onadva jo izprašujeta, ona pa pripoveduje, pripoveduje... Benita ima velik dar pripovedovanja in izredno bujno fantazijo. Pripoveduje romane v romanu o drugih ljudeh, pripoveduje pa tudi zgodbe, ki so se dogajale nji kakor pisateljici.
Zvečer gresta Avgust in Henrik z ladjo na jezero, isto noč se nenadoma vrne tudi Silvij, ki med potjo izve o ženinem tajnem obisku. Maščevalno stiska pesti, v zobeh tišči revolver; hoče onadva najprej obdelati s pestmi, predno bi ju ustrelil. Splazi se v hišo, v pritličje, gori v sobe, nikjer nobenega. Pri svoji pisalni mizi sedi Benita in skriva obraz z rokama, pred nja je še nedovršeno pismo zanj. Silvij vzklikne: Benita, sama? Oklene se je ves srečen. Psa lajata, ker sta ga spoznala. Nasmehne se, odloži samokres in reče, da gre odvezat svoja psa. Benita misli na onadva, ki se vrneta morda že v eni uri ali še prej, misli na Silvija, napiše z rdečim svinčnikom čez ves list: ('Samo tebe, Silvijy>, vzame samokres in se ustreli.
Kljub -umetniškim lepotam in vrednotam nima tudi ta roman realne' podlagfi.	1
Ko se je nekoč vrnila Benita v prvem zakonu s potovanja domov, ji je priznal mož Avgust, da je med tem časom spoznal lepo ženo, do katere ima posebne dolžnosti. Kakor kak mladenič ji je pripovedoval o svoji novi sreči, ker bo njegova ljubica mati. Tedaj je Benita rekla, da odstopi dotični ženi prostovoljno svoj prostor in da naj se onadva ločita takoj. Avgust je bil presenečen, zdihoval je in jokal, toda ona je bila močnejša in je sama prevzela vsa pota za ločitev. Hotela je vse odpraviti čim prej, da bi je ne ganile moževe prošnje in solze. Tudi nji ni bilo lahko pri srcu, a ko je imela v roki odlok za ločitev, se je čutila olajšana zagrenjenosti, ki jo je težila dotlej. Oba skupaj sta sedaj preživljala najlepše ure. Avgust je bil ne-
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 259._STRAN 223.
popisfm dober in nežen, pomagal ji je urediti stanovanje in skupno sta nakupovala razne stvari. Ugotovila sta, da je konec njunega zakona enak začet-ku njune zveze.
Je-li to verjetno? Koliko boja z ene in z druge Mrani je treba za ločitev! Trpeče, krvaveče žensko srce, ki si preživljalo take trenutke, kaj praviš k temu?
Originalen in neverjeten je tudi roman «Zvest kakor zlato», daši se tudi ta knjiga odlikuje posebno s popisi pomorskega^ življenja in pomorščakov, ko prihajajo v razna pristanišča. Živo so podani značaji ladijskega kapetana, njegove hčerke in kuharja, da so nam jasno pred očmi dolgo potem, ko sm» prečitali-knjigo.
«Tajna» je zgodba dekleta, ki pride z dežele v glavno mesto, da bi se učila glasbe. Pisateljica nam jo opisuje v. raznih prilikah in doživljajih, opisuje njeno nerodnost in zadrego v finih družbah, njeno naivnost, in čitatelju je žal dekleta.
«Sedem sestra» je roman v pismih, iz katerih izvemo usodo vsake sestre, ki so si različne po nazorih in socialnem položaju,
V romanu «Usoda Ulle Fangelove» podaja Mihaelisovu žalostno povest mlade junakinje Ulle. V svoji silni originalnosti, vezani s prebujno fantazijo, je šla pisateljica tako daleč, da je vsa stvar neverjetna, vendar si čitatelj ne more kaj, da bi ne sočustvoval Z ubogo Ullo, kateri je mati z docela zgrešeno vzgojo zaplankala samostojen pogled v življenje, zlasti žensko, da je radi tega nepopisno trpela kot žena in mati.
«Biserna ogrlica» je roman, čegar dejanje se vrši v Ameriki. Bogata hčerka edinka, ki se hoče ponašati, da je velika ljubiteljica umetnosti, si sezida velik dom, v vseh slogih in si kupuje pohištvo vseh dob in slogov, samo da je dragoceno. Poroči se z umetnikom slikarjem, ki uhaja od nje in iz-ostaja po cele mesece, da, leta, in se vedno vrača zopet. Ne more dolgo poslušali njenih neumnosti, živi rajši v samoti. Ko pa vidi nekoč, da ga njuna hčerka gleda sovražno in srdito, se vzbudi v njeni kes in ob enem očetovska ljubezen ter ostane doma. Ko hčerka odraste, ji kupi biserno ogrlico, dragocenost, ki je veljala ogromno vsoto. Ko je obhajala svoj osemnajst^ rojstni dan, je nosila ogrlico krog vratu. Kraljevske, bajne svečanosti se vrše na velikanskem vrtu. V tem zapazi hčerka, da nima več ovratnice in tu se začne lov in mrzlično iskanje dragocenega nakita. Končno se vzbudi mati, ki je morala leči in vzeti uspavalni prašek, da bi si umirila živce, ter pove, da je bila izgubljena ogrlica le imitacija prave ogrlice. Prava ogrlica je bila na varnem.
Izmed mnogih del K. Mihaelisove so še znana: «Rahelja», židovski roman, «Njen prestopek», «Knjiga ljubezni» in «Osveta grofa Sylvana»,
STEAN 260.	ŽENSKI SVET žtev. 9.	LETNIK VI. "
Po vojni je izšla knjiga pod naslovom «Izven telesa», dnevnik moža in žene, katerega sta napisala znani madžarski pisatelj izgnanec Balazs (Ba-lašj in K. Mihaelis.
Delo je izšlo istočasno v danskm, švedskem, francoskem in madžarskem jeziku. Na hrvatsko je knjigo prevela profesorica višje dekliške šole v Pančeva gospa Mar. Maksimovičeva. Knjigo je izdala ^Zabavna biblioteka v Zagrebu».
Balazs in Mihaelisova, stara prijatelja, sta se srečala na Dunaia.
Zmenila sta se, da.napišeta vsak svoj dnevnik o doživljajih, ki ;ih bosta skupno doživljala junak in junakinja njiju skupnega dela. Tako bo doživi jan in občuten eden in isti doživljaj po moškem in ženski, saj moški ne more nikoli videti in občutiti tako, kakor vidi in občuti ženska, in ženska ne, kakor vidi in občuti moški.
Pisala sta z mrzlično naglico in stvar je bila v par tednih gotova. Toda tudi iz tega dela gleda iz vsake strani Mihaelisova in vsebina spominja močno na njene povesti in romane.
St ^ ^
Mihaelisova je poslala učiteljica že s petnajstim letom na Kategatu. Vsak dan je hodila k morjv, kjer je pisala pesmi, novele in začetke nekaterih romanov. Najraje je čitala in muzicirala. Ko je bila stara devetnajst let, je težko zbolela. Takrat je prosila stariše, da bi jo poslali, če ozdravi, za tri mesece v Kopenhagen, da bi se učila klavirja pri enem najboljših učiteljev. Kot rekonvalescentka je napisala svoj prvi roman ter ga poslala nekemu založniku, ki ji ga je vrnil takoj. Glasbeni učitelj ji je rekel, da je-kakor divja ptica, ki neprestano maha s krili, pa ne more odleteli tja, kamor bi hotela. Pristavil je še, da so ji prsti prekratki in roke preveč trde, da bi mogla postati kdaj virtuozinja, toda zdi se mu, da bi mogla pisati knjige. (Prav to opisuje Mihaelisova v «Tajni» o provincijalnem dekletu, ki prihaja v Kopenhagen.)
Leta 1893. je izdala svoje pesmi. Istega leta se je spoznala in poročila z znanim danskim pisateljem Sophusom Mihaelisom. Pod njegovim vodstvom je postala slavna.	„„ica Barfolova.
Jesenska, (k. k.)
Med dve suhoparni vrsti lesenih okostnjakov stisnjena, stepata dva.
Ko sem ju gledal, je bila moja misel prežalostna.
Zunaj sta megla in mraz.
In krizanteme se ovijajo grobov, vene.
Komaj dm suha prsta solnca grebeta po listnatih kupih.
Tam notri pa je že v snega otrpnilo zeleno-rdeče življenje...
Ko sem ju gledal, je bila nioja misel prežalostna.
LETNIK VI.__ŽEINSKI SVET štev. 8.	STRAN 261.
Pisma gospodične Marine. (Anka Nikoličeva.)
VII.
Dragi stariši!	Na Dunaju, 25. maja.
Nataknila si očala, ljuba mama, ko si zagledala moje črke na znani kuverti z inozemsko znamko in obračala si pismo s svojimi ljubimi rokami na vse strani. Potem sta z očetom sedla, čitala in se čudila. Tebi, mamica, so brž vstale skrbi v Tvojem dobrem srcu, ki utriplje nemirno, če le zasluti senco opasnosti za otroka. Očka se je smehljal, smehljal si se, papa, in anislil na mladost, na dijaška leta, na veseli kro^ prijateljev, na prazen žep in na razkošnost velemesta. Morda se ti je prikradel spomin na kakšno plavolaso deklico, ki si jo poljubil, ko ste peli študentje pri «Heurigen» v Prinzingu, —
Da, na Dunaju sem.
Vse se je zgodilo tako naglo. Šef je prišel, razjasnil položaj in vprašal, ali sem tako mobilna, da lahko takoj odpotujem. Vodja naše dunajske podružnice ,gospod Müller, je težko obolel, v uradu so nerednosti in ker potom korespondence najboljše poznam tamošnji položaj, naj bi gospoda Miillerja nadomeščala in uredila listine.
Rada sem se odzvala. Lepo je potovati spomladi v tuji kraj in cilj ie bil vabeč. Kakor bi trenil, je bil moj kovčeg v redu in odpeljali smo se, ae da bi Vas utegnila obvestiti.
Zame je bilo telegrafskim potom vse urejeno. Stanujem v udobni penziji blizu pisarne. Pot me pelje vsak dan skozi «Ljudski vrt», kjer dehti vijoletni jorgovan. To je neverjetno, koliko ti cvete tega dišečega bezga prav v srcu .velemesta. Ves Beč diši. V tem, s sladkim vonjem prepojenim, lahkem, pomladanskem zraku pa se šeta Dunaj, smehljajoč se, kramljajoč, ves eleganten, svetel, pokrtačen in izlikan. Saj hodim skozi «Ljudski vrt»! V najkrajših krilcih skače po peščenih poteh dunajska dečad. Stroge gover-nantke, sladke mlade mamice čuvajo razposajeno deco. Tu pa tam stopica prav majhen gospodič s še drobnejšo gospodično in pomenek je videti intimen. Zdi se ti, da to zlato dunajsko srce že na igrišču začenja prvi flirt. Flirt, flirt. Kamor pogledaš tak jasen pomladanski dan, povsod je samo llirt, flirt in ljubezen in ljubimkovanje. V predmestjih, kjer je fizično delo trše, kjer kipi iz tisoč dimnikov industrijski dim, kjer tolčejo kladiva in ropočejo tovarniški vozovi, je morda tudi ljubezen trša, okrutnejša, bolj neusmiljena, pohlepna. A ljubezen je. Povsod jo srečaš. Na cesti, v prodajalni, v parku, v časopisu, v samomoru in umoru —i Ljubezen in drama v ljubezni vsepovsod.
In v tem ozračju da ni vzrastel Schnitzler?
V nedeljo me je pot privedla v cerkev Avguštincev. Mnogo gospodov je prihajalo, največ starejših, a tudi mladih. Dama srednjih let v dolgem
STRAN 220.	ZE'NSKI SVET štev. 7.	LETNIK VI.
krilu ob roki vitkega mladeniča, mlade gospodične, skoro prestrogo angleški oMečene. Vonj španskega bezga se je umaknil in v temačni cerkvi prevladuje dišava po kadilu in diskreten parfum kolonjske vode. Tu sem zahaja menda stari Dunaj. Predvojni Dunaj. Dunaj Habsbm-žanov, generalov, Dunaj kontes, poslaniških atašejev in dragonsikih lajtnantov najvišjih plemiških rodbin. Danes je ta publika skromna in roka stare dame pred menoj, ki obrača liste v velikem s srebrom okovanem molitveniku, je oblečena v zakrpano rokavico iz cenenega bombaža —
Rada se šetam ob razkošnih prodajalnah, kakor se spodobi pristni pro-vincijalki. V prvem hipu ostrmiš nad bleskom in sijajem, nad okusom; nad snago in brezhibnostjo velemestne izložbe. Ko pa ogleduješ bolj pozorno, konstatiraš, da je spomladanski bež klobuček v dobri trgovini v Ljubljani lahko ravno tako šik, da so naše vezenine lepše kakor one iz «Werkstätten.»
Ne, nečem primerjati, da se ne osmešim. Primerjati smeš le na tihem, in če primerjaš, primerjaj tako, da zasačiš lastno nepopolnost. Ali nisi vedno tako rekel, dragi očka? Učimo se iz primerjanja, a ne posnemajmo na slepo, Pazno motrimo razmere, presadimo, kar se nam zdi presajanja vredno, spopolnjujmo, izoblikujmo, aklimatizujmo —
Mnogo me uči ta Dunaj m srčno si želim, da bi ostala tu vseh petnajst dni, kakor je bilo določeno. Delam mnogo in na večer sem redkokdaj zadosti zbrana, da pohitim v gledališče. Revije v zabaviščih, kino me ne miče, čeprav bi imela priliko ,da jih posetim z znanci iz penzijona. Pač pa nameravamo na praznik izleteti v vinorodno okolico. Bojim se le, da ne bom našla pravega razpoloženja za to zabavo. Morda me bo opojila pomladna narava, mlado zelenje, drobeči škrjanec in mehki zrak, ki veje z «Wienerwalda» —
Morda bom mislila na dom in na domovino —■ Ali se me loteva domotožje? —
Sklenimo pismo, ljubi, dobri stariši, da ga morda ne zaključi solza — O, ne skrbite. Počutim se izvrstno. A zdi se mii, da ni baš zdravo, če piše mlada deklicca v tujini ob odprtem oknu, v spomladi, predolga pisma v domovino.
Poljubljam Vas, predragi stariši.
Vaša	Marina.
VIII.
Dra^a mama!	Na Dunaju, 15. junija.
Žalostni in trudapolni dnevi so za. menoj in jutri se vrnem v domovino. Smrt, tuga in obup, — o draga mamica, kako je bilo vse to bridko. Uboga Vanda, uboga zlatolasa deklica, ki je toliko prejokala ob smrtni postelji očetovi! Tudi gospa Müllerjeva je prišla in tiho plakala ob krsti. Meni, majčica, se je trgalo srce. O, da Vas še imam, mili moji vsi! Smrt je tako kruta, tem okrutnejša, če pusti otroka v bedi, Vanda se bo z me-
LETNiIK VI.	ŽENSKI SVET štev. 9.	STRAN 263.
noj vred poslovila od Beča in obedve se odpeljeva jutri v Zagreb, Gospa Miillerjeva je že odšla. Danes je prevzel posle novi Prokurist, vsi Boško-viiči so se odpeljali, le jaz in Vamda še pospravljava in Vanda plače —
Kako lepa je v črnini. Res, bridko je,toliko prelesti zakopati v dolenjske gozde. Da bi mogla, bi ji odstopila svoje novo mesto —
Ljuba mamica, papa, saj Vama niti nisem povedala, da .sem premeščena v Zagreb, v centralo. Plačo so mi povišali, svojo sobico dobim in na moje mesto na Pristavi pride Vanda, Udala se je mirno v usodo, objela tesno svojo mater, naslonila glavico na njene zveste grudi in se razjokala. In v tistem tihem joku sta se stiskali hči in mati tesno ini tesneje — Pozno je, in Tvoja deklica je trudna, ljuba mama. Poljubljam Te.
Marina.
IX,
Dragi moji!	Zagreb, 1. julija.
Kako ponosna je danes Vaša Marina. Dobila je dopust. Na morje gre. Marina, Marina, ti srečna deklica —
Pa da Vam povem vse po vrsti. Po vrsti in v redu, da ne bo dobri očka hud.
Ali, kako bi pravila počasi, ko je v moji srečni glavi vse narobe — ■ Na morje grem, S posebno in izredno nagrado, s posebnim dopustom in nalogom, naj grem na morje, da se okrepim po napornem in uspešnem delu na Dunaju, Bilo je danes, dragi moji, kakor da je prišel Božiček na 1. julija —
Vse mi leži navzkriž. Kovček pripravljam, obleke likam in bluze, Metka, da vidiš moj kopalni plašč — Mamica, vse kombineže imajo nove svilnate trakove in prav vsi gumbi so prišiti —
Na morje grem. Na morje, draga, nepoznano, tolikokrat zaželjeno morje! Kam?
Kdo ve? Na Sušak se odpeljem. Tam se ukrcam na najlepši parobrod in kamor me ponese, tja se bom peljala.
Saj je vse kakor v pravljici, kakor bajka, kakor sanje — V žepu novci, krog ramen popotni plašč in lahek kovček ■/ roke — Marina gre na morje. Kam?
Predragi moji, ko bom «Tam», Vam pišem. Ob osmih gre moj vlak. In zdaj je šest, Zdravstvujte!
Vaša	Marina.
STRAN 220.	ZE'NSKI SVET štev. 7.	LETNIK VI.
X.
Moj predragi!
Še vidim srebrnopenaste robove brazd, ki jih je zarezal v modro morje brod, ki Te vozi proti jugu — V azurju še plava oblaček belega dima — In še lije solnoe na razgreto obal, še žge in peče pesek na rumeni plaži — Kako si rekel pri slovesu? — Predragi moj, premili — Ali si kaj rekel? In kaj sem dejala jaz? Ali sva govorila, se smejala, žalostila. Morda ni bilo med nama besedi, morda sem ti le čitala v očeh besede, ki jih je mislilo Tvoje srce, morda si utrgal z mojih usten misel, ki jo je govorila moja duša ■—
O ti moj dragi, dragi, dragi — Najin maslinji gaj žaluje. V,se sključeno povešajo sive oljke srebrne veje prav do morja —
Modri osat na našem travničku žaluje in je zaprl košarico. In smokva, ki nama je nudila vsako rosno jutro svoj sladki sad, se je vsa zavila v siv popoldanski prah in gleda proč od mene. Rožni oleander pred hišo stare Mare več ne diši in, ali veš, da raste najin divni bosiljak na oknu ribiča Maleja v ubitem loncu?
O, saj ne plakam. Saj si dejal, da ne bom plakala, nisi dovolil, da bi jokala. Ti grdi mož — Ne, ne. Kaplja, ki je spolzela preko lica, ni bila solza, bila je slana kaplja iz morja, grenka kapljica iz sinjega Jadrana, Vidiš, da ne jočemi smehljam se celo. Ali nisi nekoč rekel, da me dvojno ljubiš, če se smejem? Glej, smejem se —
O tvoji ladji ni več sledu. Počasi tone solnce, vroči pesek se hladi. Ali že padajo mrakovi,
Kaj boš nocoj samevala, ti bela klopica ob bregu? Kje je tvoj gospodar? In vi, srebrni vali, komu boste sladko šepetali? Neuma lunica na nebu, čemu boš zlivala srebrno luč po belih potih parka? Kdo bo, dekle, naslonil tvojo glavo nase in ti tiho, tiho rekel, da te ljubi — Moj dragi, dragi —
Ves teden! Ves dolgi, pusti teden bom gledala v sinjmo, ves dolgi teden bom hodila med ljudmi, ki jih ne vidim, ves dolgi teden bom spletala vence iz spominov, ki sva jih izmenjavala. En dolgi, dolgi teden bom ukratila svoji sreči, svojemu življenju. Zakaj nisem šla s Teboj? O, moj predragi!
Glej, ne vem, ali bo kdaj prišlo to moje pismo v Tvoje roke. Ko se boš vrnil po kratkem tednu, bo zopet samo solnce, sreča in sijaj! Kdo bi takrat govoril, kako je bilo bridko!
A to moje pismo, ki je tudi Tvoje, ne bom zavrgla. Morda ga bova čitala kdaj skupaj. Morda bom kdaj, če me ne boš več ljubil, ob njem jokala. Morda ga boš nekoč, v poznih dneh, ko več ne boš imel svoje Marine, našel^ v skrivnem predalčku moje pisalne mize poleg tankega obročka iz zlata in razdrobljene veje rožmarina _
LETNIK VI.___ŽEINSKI SVET štev. 8._STRAN 265.
O, moj predragi, in med tedaj in danes naj bi nama bila dolga in solnč-na življenska pot —
Poljubi me, moj dragi —
XI,
Moj dragi!	Zagreb, 15. avgusta.
Kako Vprašuješ? Zakaj bi ne šla s Teboj na Kosovo? Kamor Te bo poklioala dolžnost, povsod bom ob Tvoji strani. Čemu bi izpraševala? AH ne boš tam Ti? Ali ne bova skupaj? Nekako si bova že uredila. Ves božji dan, pomisli, ne bom imela drugega opraivka, kakor da bom malo poskrbela za Te in za se!
Saj nisi mislil resno, je-li, da bom le kratek hip pomišljala? Ali sem pomišljala tedaj, ko si me prvikrat poljubil? Kako je bilo, Andro, ali veš? Kako sva se spoznala? Kako sva segla hkrati po najlepši pomaranči v košu starega Silvestrai, In najini roki sta se dotaknili. Ali veš, Andro, ali veš?
Opoldan sva si razdelila omeleto. Popoldan si poskrbel, da sva imela poleg čaja med, ki gai tako ljubim. In na večer, in na večer, ali še veš, sva skupno sestavljala menii kakor mlada poročenca, Natočil si mi čašico Vodice in ko sva trčila molče, ne da sta se kozarca dotaknila, sva si pogledala v oči in vedela sva, da se bova vekomaj ljubila.
Ali si takrat vledel, kdo sem jaz? Ali sem znala, kdo si Ti? Lahko si bil hajduk iz Črne gore, odmetnik, mednarodni slepar — In jaz, kdo Ti je tedaj rekel, da sem jaz deklica Marina? Deklica Marina s par prihranjenimi tisočaki, s predobro mamico in strogim očkom, z razposajeno sestro Metko in tako naprej? Da sem jaz deklica Marina, ki ni baš mnogo verovala bajkami o ljubezni —
Ti sladka bajka! In Ti vprašuješ, Andro, aH bom šla s Teboj na Kosovo? In kasneje morda tja, sem, kamorkoli? Andro, Andro, Marine se pač nikdar veS ne boš otresel.
Določil si nedeljo za sestanek v Ljubljani. Seveda mi je prav. Vse se domenimo, ko bodo dobri stariši poljubili svoja otroka.
In do nedelje, Andro, bom šla samo še dvakrat spat — tako smo šteli, drobna deca, pred Miklavžem — V nedeljo se vidiva, moj dra.gi.
XII.
Zagreb, 15. avgusta.
Draga mamica, papa, ljuba Metka, Janezek in Ti naš veliki študenti Poleti sem se zaročila. Andro mu je ime, inženir je in me ljubi. Tudi jaz ga ljubim in zato se bova poročila, V nedeljo prideva v Ljubljano. Poljubljam Vas.
Marina.
(Konec.)
STRAN 220._ZE'NSKI SVET štev. 7._LETNIK VI.
Tvi rože. (Kristina.)
Zagrebite v črno grudo	V plašču bo škrlatnem druga
mojo srčno kri,	zažarela vsa,
da iz nje tri rože vzklile	sladka tajna bo ljubezni
bodo sred noči.	nad njo krono spletala.
Prva v hermelin odeta,	Tretja v barvah bo spokornih
v čar mladostnih dni,	kelih svoj odpirala,
čuvali z nebes jo bodo	na samotnem mojem grobu
beli angeli.	solze si otirala.
Mrtva hiša. (Pavla Rovanoua.)
Pod strmim, dobro obsežnim hribom sanja v tihem gorskem zatišju mirna vasica in zvedavo zre preko manjših hribov in dolin v sinje morje. Hiše slone v vodoravni črti druga ob drugi, kakor bi se držale za roke in bi kakor razposajena mladina počasi drsele v dolino. Kadar se zdrami solnce, pošlje svoje prve žarke pozdrave v to vasico in ves dan se ji dobrika, jo boža in kopa v svoji mehki in prijetni toploti in svetlobi. Zvečer, predno zatone, se s škrlatnim poljubom poslovi od nje, da vsa zablešči in zagori, kakor od božje milosti obžarjena. Še vaščani, vračajoči se z dela, čutijo ta pekoči poljub, se nasmehnejo in pospešijo korake k večernemu oddihu in počitku.
Redkokdaj butne razburkano morje življenja ob to tiho gorsko zavetišče, In če se dvigne razdivjan val, trešči ob ta ali oni pristan, ga pač trese in ruši, ali zrušiti ga ne more. Kakor bi stal pod mogočno zaščito strmega hribovja in bi ga to z ljubečimi rokami prižemalo na svoje prsa.
Eno samo veliko znamenje stoji sredi vasi v svarilo vsem vaščanom: to je mrtva hiša. Kakor slepa deklica med vriskajočo mladino je žalostna zamišljena v lepše čase, ki so ji bili dodeljeni. Sedaj pa je mrtva, tiha in prazna. Vsa okna so zagrnjena s temnimi zavesami in vrata v tečajih rjavijo. Po m_račnih sobah pa gospodari pajek z obilno družino. Časih pride stara gospodična z mesta, da prezrači in prečisti sobe in druge prostore. To delo opravlja z mrzlično hitrostjo, da zopet čimpreje odide. Hiša pa zapade prejšnji toposti in pozabljenju.
Bili pa so časi, ko je tudi v tej hiši vladalo vrvenje in življenje, V komaj sezidano se je nastanila mlada zakonska dvojica. Ona, šestnajstletna vaška krasotica, idealno upapolno dekle, ki je smehljajoče zrlo v rožnato bodočnost. On, visok zal mladenič, komaj za par let starejši od nje. Dve mladosti sta se srečali na križpoti in se zvezali brez življenskih izkušenj. Že po prvih mesecih zakona je ugasnil rožnat sijaj v njenih očeh. Svetla zvezda idealov in upov se je utrnila. Njeno neizkušeno srce je z vsakim-
LETNIK VI.___2ENSRI SVET štev. 9._STWAX 267.
•dnem spoznavalo njegov sebični brezobzirni značaj. Ljubil je v njej pridno, varčno gospodinjo in deklo. Vsa njena metka čustva in udani pogledi, polni prošenj po nežni ljubezni, niso našli poti v njegovo zakrknjeno srce. Tako je začela počasi hirati velika, vroča ljubezen, ki se je rodila v maju ^njenega življenja, pa je bila tako prezirana in zavržena. Ena sama lučka je še trepetala na obzorju nje mlade zakonske" dobe. Čutila je novo življenje pod svojim srcem, v katero je z zadnjo močjo upala in verovala. Videl bo majhno nebogljenče, ki se ga bode oklenilo z drobnimi ročicami. Toplo telesce bode počivalo na njegovem srcu. in ga presunilo in preobrnilo. Sklonil se bo k njej, jo pobožal in se ji zahvalil za to tiho srečo.
Ko pa je ležala trudna in izmučena v belih blazinah, jo je komaj po-rgledal. Izrazil je pač željo, da bi kaj kmalu vstala, ker gre v gospodinjstvu vse narobe, in pa da bi kaj kmalu dorastel sin, ki mu bode pomagal pri •gospodarskih in kupčijskih zadevah. To pa je bilo tudi vse. Tako je s surovo roko ugasnil še ta droben plameček njenega srca, ki se je krčilo v divjem obupu na razvalinah svoje mlade sreče. Po bledem obličju so lile solze trpke bolesti in kapale na speče detece. Sklonila se je k njemu, ga stisnila It sebi, poljubljala in nazivala z najslajšimi imeni. Dete se je zbudilo, vprlo v njo svoje lepe modre oči, iz katerih ji je sijala uteha in tolažba.
Komaj je dopolnil prvi otrok eno leto, mu je sledil že drugi in sledilo jih je še enajst. Na trinajst delov je razrezala mlada mati svoje srce in jih razdelila med nje. Oče je skoparil z denarjem za vzgojo, še bolj pa z ljubeznijo. Otroci so trepetali pred njim in se mu skrivali. Če mu ni bilo vse pogodi, jih je klel in pretepal, da so zbegani prifekli k materi, ki je ž njimi vred plakala. Tako so rastli od velike materine ljubezni obdani in pod udarci očetove palice v kaj čudne značaje, S strahom je spoznala mati, da jo vseh trinajst delov razrezanega srca izžemia in izkorišča. Ali niso megli, ali niso hoteli spoznati nje življenske žrtve, darovane na oltarju materinstva. Od solz so se ji zameglile oči, usta so pozabila na smeh, hrbet se je krivil in čakal novih udarcev.
Starejša sinova, ki sta se šolala v mestu, sta venomer pisarila po denar. Sedaj sta potrosila za veselice, sedaj zaigrala, pa zopet zapila v veseli družbi. Na skrivaj so romala pisma in denar. Zale.gal pa ni denar, še manj pisma s prosečimi opomini. Srednja hčerka se je mlada poročila na dobro imovino, A komaj je preteklo dobro leto, sta zapravila z možem na potovanjih in v luksuznem življenju vse. In pomlagala je, kolikor je mogla. Na tihem je prodala vse svoje, kar se ni pogrešalo z cčmi, in jih rešila, če tudi morda samo za kratek čas. Dve mlajši hčerki sta. bili pri teti, bogati stari samici, ki pa ni bila kos veliki nalogi nadzorstva dveh tako zvihranih bitij. Šele na prošnje in solze materine jih je obdržala. Še najbolj zadovoljna je bila z najmlajšima, ki sta drug za drugim odšla v večnost. Ostali trije so bili na domu. Delali so samo ped cčetovim strogim očesom. Drugače pa so
STRAN 220._ZE'NSKI SVET štev. 7._LETNIK VI.
lenarili, se potepali, zapravljali denar in čas po gostilnah in slabih družbah. Koliko noči je preklečala trudna in izmučena pred podobo Križanega in ihtela k Vsemogočnemu: O Bog, če je Tvdija volja, vzemi ta kelih trpljenja in če nisem vredna, pomagaj v!saj, da dvignem to strašno breme, ki si mi ga namenil. Svojega sina si se usmilil na težki, križevi poti, usmili se tudi mene in pošlji mi Simona iz Cirene v tolažbo in pomoč.
A prišla ni pomoč, ne tolažba. Otroci so rastli strastem in pogubi. Do zadnjega vinarja, do zadnje kaplje krvi so jo iztisnili. Ko je dala vse, še tisto, ki bi ne smela, je padla kocka.
Nenadna vest o samomioru najstarejšega sina jo je zgrudila nezavestno na tla. Zdravnik jo je pač spravil k zavesti, ali k moči nikoli več. Mirna in udana je čakala rešitve in ločitve. Za dober mesec dni je počivala med svečami in iz svežega zelenja se je smehljal dekliški obraz v sreči in pokoju. Otroci so plakali ob njeni smrti in komaj sedaj spoznali, kaj jim je bila in kaj so zgubili. Mož pa je mirno šel preko vsega tega, le skrb za gospodinjstvo mu je rojila po glavi.
Po njeni smrti je šlo premoženje vidno nizdol. V kuhinji so gospodinjile dekle svojim žepom. Otroci so zagrabili vsak svoj kos, vlekli in-natezali, kar se je dalo. Gospodar je živel sam sebi, se udal pijači in večinoma dremal v svoji sobi. Tri leta po njeni smrti so našli mrtvega od kapi zadetega v postelji. Tako se je pretrgala še zadnja vez, ki jih je družila. Prodali so vse skupaj za male denarje, odšli v svet in se tam izgubili.
Sredi vasi pa stoji hiša, mrtva, tiha. Samo v nočeh plava nemirna duša rajnice po temnih prostorih in išče svoje izgubljene otroke...
Večerno poročilo. (Matija LipužiC.)
(Sinu Vladimirju)
Kako teži me mrak u teh pustih, žalostnih večerih...
Nikjer ne slutim sonca, v daljo je zašlo!
Ostal sem sam, premišljujoč o svetli zarji,
ki slutim jo nekje v neskončni dalji —
plačilo za izbičano trpljenje...
Do vrha so vzkipele misli žalostne,
ki me vtopijo v slajših dni vrvenje.
In sonce takrat lepše bo sijalo,
življenje v novem žaru bo razplalo...
Odmeva ni rtikjer — le dež rosi iz megle, v dušo zopet misli so otožne legle in glodajo me v srcu ves večer...
LETNIK VI._ŽEINSKI SVET štev. 8.	STRAN 269.
Mati v spominsko knjigo. ^Ru-^a luom
Kaj sem ü bila? — Življenje, Kaj sem ti? — Vodnica. Kaj ti bom? — Spomin.
H: '
Biser moj, ne pozabi me! — ker jaz sem tvoj solnčni žarek. Jelenček moj, ne pozabi me! — ker jaz sem tvoj studenec.
Zvezda moja, ne pozabi me! — ker jaz sem tvoja pot.
Sin moj, zaradi tebe je postal svet
lep v mojih očeh.
Glej ga, kakor sem ga gledala jaz,
ko sem te prebudila —
pa boš prepevajoča ptičica
in tvoje bodo rože, tvoji bodo potočki,
tvoje solnce, tvoja vsa živa lepota!
Ljubček, ne jokaj ob mojem grobu! Ko bom našla sokove za nova življenje, se bom vrnila — vate.
Mimogrede, ogor vom.)
Mimogrede se je nekdo dregnil obme. Ne vem, kaj je bilo. Dotik roke sredi široke cesle, sredi tisoč ljudi, ki neprestano dro in vro in iščejo kruha. Vsi iščejo kruha. Kaj pa bi drugega iskali sredi sveta in kamnov na cesti! In vendar, bil je dotik roke, prav posebne roke, znane. V večernem mraku nisem razločil ne koraka, ne osebe. Nehote me je potegnilo za njo, za osebo namreč, da sem sledi! na korak razdalje daleč v mesto. Vedel sem, da jo moram dobiti, vedel natančno, da jo moram videti. In sem hodil na korak razdalje, gledal mračno v tla in postavljal nogo na isto mesto, kjer je prej stala njena. Pred obraz nisem stopil. Ne vem zakaj. V mraku sem spoznal, da je ženska.
Ste se zamislili kdaj v kos tlaka, recimo v obliki podplata črevlja, kakršnega nosijo navadno ljudje. Jaz se "do tistega večera še nisem. Nikdar. V rdeči barvi trotoarja pa sem oni večer natančno razločil ogromen prostor v mejah črevljevega roba. Prostor, ki ga zaseže j o misli enega človeka v
s'tb'an 270._2ENSKI SVKT čtev. 8._LETNIK VI.
času, ko stoji sredi velikega mesta na kosu troloarja z eno nogo. Prostor,, ki so ^a merile misli neštetih ljudi, ki so s svojo stopinjo križali eden sam. tak košček, prostor, ki je nosil na tisoče giav z miljonskimi mislimi. In. misli so bile tisočkrat različne, stopinja pa ena sama. Do takrat nisem videl tega nikdar.
Tako pa sem hodil po istih stopinjah osebe pred menoj.
Sredi mesta, prav pod svetlo lučjo, se je obrnila in pogledala. Takrat sem videl tudi jaz njen obraz in je nisem spoznal. Dolgo je slonela roka v roki, tik sva si stala in se gledala, po dolgem času sem rekel: «Perinca» in ona; «Igor».
Sredi tega mraka besed sem videl daljno pomlad z rožami in ljubeznijo, bel svež obraz, ki sem se mu sedaj čudil. Takrat sem igral vijolino in, študiral. Sanjal sem o njej, da je potem prišlo do poljuba in ponočnib obiskov. Daleč je ona pomlad, silno daleč. Danes ne igram več in ne sanjam.
Tako sva se gledala tistega večera sredi mesta.
«Kako živiš, Perinea?»
«Omožena sem!»
Čutil sem nekaj, pa ne morem povedati kaj. Ni bilo čudenje, strah pred starostjo je bil. Sedaj v teh mladih letih.
«In drugače?»
«Otroka imam.»
Zopet se je udalo nekje v mislih in še lepša je stopila pred me sanjava pomlad. Ona je gledala in ni nič rekla, jaz sem tudi molčal.
Potem sem, le vprašal to in ono. Sredi šumnega večernega življenja sem malo vedel in malo slišal.
«Kje so časi, Perinea?»
«Daleč so. Takrat nisem še stradala, tudi mož me ni tepel in otrok nt bolehal za jetiko. Danes je to vse. Igor, ne bi te rada več videla, ogni se, če me srečaš, idi drugam. Če ne... — no, če ne, bom jokala in bom še bolj trpela.»
Potem mi je dala naglo roko in šla. Globoko sklonjena glava sred ozkih ramen, v tem koncu mesta megla...
Jaz sem čutil veselje tiste pomladi, daljne, in sem ^a nesel prek ulic nazaj, ona je nosila v gubah obraza skrb za moža in otroka.
Kolika razlika na enem samem koraku, na eni sami točki dolgega troioarja.
In žal mi je bilo, da so se našle najine oči, srci pa se nista več zbližali.
LETNIK VI._2ENSKI SVET čtev. 9._STRAN £71.
V tesnobnih dneh. (Matija Lipužič.)
O, daleč skalnata in pusta je obala... Valovi pno v ažurno se sinjino, tam plava moja ladja pesmi pod modrino, tesnoba jadra siva je obdala.
Temačno je in tiho! — Tihota grozna razodeva bojazen in moj glas zatone brez odmeva... Besede vse polglasno mrmrajoče razbije jo se v nič ob gore valujoče.
Kako znebiti se okovov pritajenega hotenja? Grozeče sikanje valov čez me se vzpenja in duša blodi v šumnem pluskotanju, brezciljne misli krilijo v vesoljstva valovanju.
Nekje pristan za duše je sanjave... In če ne morem se spustiti mu u naročje, — pogreznil sem se i) ahasverovsko brezmočje — naj vsaj vtopi se ladja v vode deroče, tesnoba in vse pesmi zemske slave.
Dvoje pisem. (Cizela Majeva.)
Ko sem urejevala «Slovenko», sem prejela pismo, ki sem ga shranila, sama ne vem, zakaj. Prišlo mi je po naključju zopet v roke.
Njega vsebina odmeva v meni danes bolj kot ob prejemu pisma. Krivice, ki se godijo posameznim mladim dekletom, a ostanejo po većini skrite, kričijo s tem pismom v svet in zahtevajo, naj se njih brezvestni povzročitelji kaznujejo.
Kdo je kriv takih nesreč?
Prosila sem urednico, naj priobči v «Ž. Svetu» pismo neznanega mi dekleta (podpisala s psevdonimom) in moj odgovor nanje. Dekle, ki je danes gotovo že srečna zena in mati, naj mi oprosti! Njena tajnost je tajnost premnogih deklet. Želim, da bi njena izpoved, njena tožba odmevala v materah in v dekletih, zlasti v neizkušenih in neporočenih.
Ker nimam koncepta lastnega pisma, sem ga znova .sestavila, zato se ne ujema dobesedno z originalom.
Velecenjena gospa!
Oprostite mi, neznanki, ker sem se Vam drznila poslati to obširno pismo. Ne poznam Vas osebno, a čitala sem že mnogo poučnih Vaših člankov in dopisov, ki jih tudi sedaj v Slovenki vestno zasledujem, ter si tako ustvarila v svoji domišljiji Vašo sliko, Vaše duševno^ obličje in sodeč po duši, mora tudi obraz imeti mil izraz. Prepričana sem, da se obračam do
STRAN 272.	ŽENSKI SVET štev. 8.	LETNIK Vr.
gospe blagega srca, plemenite duše, ki je duiiovita in odločna. Zadobila sem torej brezmejno zaupanje v Vas, razodeti Vam hočem svojo bolno dušo in nepokoj, ki me tare noč in dan; tožila ne bom usode, ampak obtožila svojo nekdanjo nepremišljenost, ki se danes tako kruto maščuje nad menoj. Silno težak je moj položaj, ne vem izhoda, dasi ni več daleč trenutek, ki bo odloči! moje živlejnje. V tem obupnem stanju se torej obračami do Vas, cenjena gospa, s prošnjo, da mi bla.gohotno pomorete z dobrim nasvetom. Morda Vam odgovor ne bode lahek, toda prepričana sem, da mi poveste svoje resno mnenje, da Vam bode beseda odkritosrčna in preudaren Vaš nasvet. Ne boste mi šteli v zlo, gospa, da se ne predstavim', da celo prikrivam svoje ime, a ko bodete dočitali moj roman, duševne moje boje, me ne boste obsojali, tembolj pa razumeli. Morda se bo moje zaupanje v Vas še okrepilo, morda se bom opogumila ter Vam ustno še izrekla svojo najiskrenejšo zahvalo.
Stojim pred zakonskimi durmi. Moj ženin me malikuje, obeta se mi najsvetlejša bodočnost. Ne vidi v meni dekleta, svoje bodoče gospodinje, jaz sem mu čisti angelj, vse sem miu na svetu. A tudi on je vitez mojih sanj, ne le njegova zunanjost, ampak njegov značaj in blago srce sta mi porok jasne bodočnosti. Lahko si mislite, da mi že sama misel, prebiti življenje ob njegovi straini, v njegovi neposredni bližini, povzroča skoraj omedle-vico. In vendar sem v tem trenutku najnesrečnejše dekle te zemlje. Veliko tajnost imam na srcu, morala bi jo njemu zaupati in nin.am moči, nimam poguma, preveč me ljubi. Ali naj se odpovem življenski sreći, kar sem že parkrat storila? Moje ubogo srce kliče po ljubezni, po sreči in vendar se ne morem izpovedati,.Kaj mi je storiti, premišljujem noč in dan, a izhoda le ne najdem. Gospa, Vi mi boste s-vetoVali in večna Vam bode moja vroča hvaležnost, — Še zelo mlada, s štirinajstimi leti, sera bila že razvito dekle. Več kot je primerno za tako mladenko, semi bila v mloški družbi. Imela sem mnogo častilcev; že radi svoje zunanjosti, ali pa zato, ker se mi je obetala precejšnja dota, tegia ne vem — in ta mi je silno laskalo. Le enega sem mrzila, a iznebiti se ga nisem mogla, bil mi je vedno za petamii. In kot bi slutila, je prav ta človek imel hudoben načrt. Kleče se je plazil za menoj "in beračil za ljubezen in nepopisno mi je bilo zadoščenje, ko sem mu roo^Ia pokazati svojo nenaklonjenost. A on je vztrajal in jaz sem bila tista, ki sem omagovala. Nisem ga ljubila, kot tudi on ni mene ljubil, vedeila sem to predobro, a neko strast, nepoznano mi takrat, sem čitala iz njegovih besed in oči, vsaka poteza njegovega obraza je izražala le eno željo: prilastiti se miene. Šestnajstletno dekle, brez vsake izkušnje, brez vzgoje, sem bila prepuščena sama sebi in si nisem znala razjasniti početja tega moža. Bala in izogibala sem se ga, ker se me je polaščailo v njegovi bližini neko nepoznano čustvo. A bil je nesramen in podel dovolj, da je vedel, da ima opraviti tako-
LETNIK VI.	ŽEINSKI SVET štev. 8.	STRAN 273.
rekoč z otrokom in je potrpežljivo čakal zanj ugodnega a zame usodnega trenutka, ki se je žal kmalu približal. Oči so se mi odprle, uvidela sera vso grozo svojega koraka, a bilo je prepozno. Tedaj sem spoznala, da je poštenje in čast dekletu največji zaklad, a nazaj nisem mogla več. Koliko sem zatem pretrpela, se ne da popisati, kes mi je bil globok im odkritosrčen, iz dna duše sem obžalovala svojo nepremišljenost, A mojega srca, moje duše se ono dejanje ni dotaknilo, vsa moja notranjost je bila temu nasprotna in, oh, v priznanju te žalostne resnice sem se sramovala sama pred seboj. Po-vešala sem oči pred lastnim očitanjem. Obenem pa sem z vso silo zasovražila povzročitelja moje nesreče, vsak moj pogled je bila pretnja in sovraštvo in ni trajalo dolgo, ko se je zabrisala vsaka sled za njim.
Ta obupen dogodek me je vso spremenil, iz prejšnje žive in lahkoraiš-Ijene deklice sem! na mah postala resno in razsodno dekle. Pač so mi čitali žalost na obrazu, a niso si je znali razlagati, čutili so spremembo mojega bitja, skratka, bila sem jim nerazumljiva uganka. Od tedaj sem se ogibala iMoške družbe, bila napram njim skrajno aezaupna, njih laskanje me ni ogrelo več, mirna, resna in hladna sem ostala. Misel na bodočnost mi je bila strašna. Na moji poznejši življenski poti sem srečala že več mož, ki so mi ljubeznivo nudili roko in srce. Mnogim nisem verjela, a našla sem med njimi tudi odkritosrčne. Lokavo se je smehljala sreča, a groza me je bila in nisem upala seči po njej. Prijazno in s smehljajem sem odklanjala ponudbe in dajala slovo ljubezni, medtem ko se je v moji notranjosti bil strašen boj. A nikogar nisem ljubila, vedela sem, da ne smem, da ne morem. In naenkrat je vstal pred menoj mož, ki je popolnoma odgovarjal mojim idealom, in nisem se mogla več ustavljati ljubezni. Moja mladost je gineVala tako žalostno, neprenesljiva mi je postala ta srčna praznota. Kadar ima človek štiriir^dvajset let, oh, ta starost že sama zahteva spremembe življenja.
In sama ne vem, kako in kdaj sem postala njegova zaročenka.
Presrečna bi bila v tej ljubezni, ko bi oni črv v srcu miroval. Zelo, zelo sem ljubljena in z vsem ognjem vračam to ljubezen in vendar sem nesrečna. Ker je bilo moje življenje po oni bridki uri, ki je ostala vsem' prikrita, res vzorno, sem vobče spoštovana in ta mladenič bi stavil lastno življenje za moje poštenje.
In sedaj naj sama om'ajam to skalnato vero in prepričanje, jaz naj zrušim njega sladke sanje?
Ne, ne morem!
Ali bi mi sploh odpustil, ali bi sploh verjel, da je bilo moje poznejše življenje pošteno? Gorje meni, če bi on o tem dvoraU, ne prenesla bi takega ponižanja od njega. Ali bi me ne zavrgel prvi hip po moji izpovedi, ali bi me ne smatral za nevredno njegove čiste ljubezni. Ta nežen mladenič, ki mi je tako vdan, naj bi me potem sovražil? In vendar se bom morala
S,TBAN 74,_ŽENSKI- SVET štev. 8._LETNIK -VI.
odločiti, ne smem več odlašati. Pa kje naj vzamem moč, kje pogum? Pa če mte toliko ljubi, da mi odpusti, ali bo pa mogel kdaj pozabiti? Ali mu ne bode grenila najslajših ur zavest, da sem bila, če tudi še napol otrok in morda omamljena po kakem sredstvu, že last drugega moža? Oh, najdražjega mu ne morem dati!
Ne, ne smem, on zasluži in mora biti srečen. Ali bi ne bilo bolje, da najdem kak tehten vzrok in se miu odpovem? In kakšen naj bode ta vzrok? Oh, predobro ga poznam, on ne bode odnehal. Tako ljubljena, biti in vendar tako nesrečna. — Kako čudno se to skladal
Bolelo bi ga, a čas celi rane in potolaži tudi njega; ne pozabi me niikidar, to sem gotova, v njegovih očeh ostanem oni čisti angelj, za kojega me sedaj smatra —■ in kar sem tudi bila pred leti, ko me je spoznal in. vzljubil. Usoda je hotela, da je za dolgo vrsto let zapustil naše kraje, ne da bi že takrat iskal mojo naklonjenost. — Ohranil mi bode prijazen in drag spomin. Ali ni to vredno, da se odpovem sreči, ali me ne bo njegov spomin povsod spremljal. In vendar me mika življenje na njegovi strani.
Končala sem, gospa. Ne bojim se Vaše sodbe, ker vem, da mi boste pravični in prizanesljivi. Vnovič Vas prosim, imejte usmiljenje z dekletom, ki je svoj nekdanji padec spoznalo in kesaje se krenilo na pravo pot, katere ni potem nikdar več zgrešilo. Da se koprive varuješ, jo moraš poznati, pravi pregovor in jaz revica je žal nisem poznala. Do skrajnosti razburjena, sem nezmožna za trezne misli, ki bi mi bile v tem trenutku tako potrebne. Lahko si mislite, kako dobrodošel mi bode Vaš nasvet, 2e danes, gospa, prejmite mojo presrčoo zahvalo, te dobrote Vam ne bom nikdar pozabila. V sreči ali nesreči, vedno se Vas bom s hvaležnim srcem spominjala, Gospa, ali sploh smem seči po tej sreči? Bojim se, da bi mi vest kdaj ne očitala, da sem si prisvojila nekaj, kar mi ni pritikalo. Svetujte mi, gospa, brez Vašega nasveta si ne morem, ne znam pomagati.
Sprejmite odkritosrčne poklone od udanega Vam dekleta in prosim, da mi blagovolite pisati na naslov ........
Draga gospodična! Vaše pismo me je pretreslo. Ni lahko odgovarjati nanj. Nekoč sem brala besede, ki naj Vam bodo v prvo tolažbo: «Mladosti se vse odpusti.» A zdi se mi, da slišim, kako vprašujete v zadregi:
«Da, odpuščati je lahko, a kdo izbriše sled. nepremišljenega dejanja?» Zaobljubili ste se kljub očitajoči vesti poštenemu, ljubečemu ženinu, ker ga ljubite. Radi bi ga osrečili, a straši Vasi spomin na izgubljeeno nedolžnost. Kako odpomoči? Vaš strah je opravičen: on Vas lahko zavrže kot utrgan in pokojen cvet in. vajine lepe sanje bi se zrušile kot zgradba, ki ni postavljena na trdni podlagi.
LETlNIK vi.	ženski svet štev. 9.	stran 275.
Res, bridko je za Vas, da ste bili žrtev ničvi-edneža, podleža, ki je izrabil Vašo neizkušeno mladost in nedolžnost, a Vaše poznejše čednastno življenje je porok, da ste bili hipno omamljeni po zvijači strastneža, podleža, ki ni poželel nič drugega kot Vaše cvetoče telo.
Pravite, da je Vaš zaročenec nežen, da Vam je udan. z vso ljubeznijo, z dušo in s srcem. Ne bilo bi lepo, ako bi Vam svetovala, da računajte na njegovo dobroto; naslanjati se pa morate nanjo!
Moj nasvet je ta; izpovejte se mu!
Če je njegova ljubezen resnična, globoka, izvirajoča iz čustva, ki vse premosti in odpusti, tedaj Vas bo ljubil še nadalje z isto vnemo, ne, še ljubši mu boste, ker mu popolnoma zaupate.
Nikar pa ne stopajte pred oltar z nemirno vestjo. Vse življenje bi bili v zadregi pred miožem.
Ako Vas pa ženin po izpovedi z zaničevanjem zapusti, tedaj bodeta prepričani, da Vas ne ljubi, da Vas ni vreden, ker nima srca, V tem slučaju bi ljubil bolj Vaše telo nego Vašo osebnost. Zmagala bi v njem sebičnost, ki zahteva zase vse, in bi zato ne bil zmožen osrečiti Vas,
Mladenič, ki ne išče v nevesti nič drugega kot njeno nedolžnost iti njeno telesno lepoto, ne vidi v njej nič svetega, nič vzvišenega, zato se njegova navidezna ljubezen kmalu ohladi. Z izgubo takega ženina ne izgubi dekle prav nič; obvaruje se le grenkega življenja, ki bi ga imela ob strani materialističnega moža.
Vaš ženin Vas ljubi. Verjemite mi, da ne ljubi v Vas zgolj le Vašega poštenja, o katerem sedaj ne dvomi. Gotovo Vas dičijo druge lepe lastnosti, predvsem srčna plemenitost, kar je predpogoj za srečno zakonsko življenje, Padec, ki Vam je vtisnil psčat žalosti in rasnosti, bo po izpovedi pozabljen. Ko boste stopili pred oltar ž njim, ki Vam je olajšal vest, ker Vam je odpustil, boste blaženi kot grešnik, ki se obrača s kesom v srcu k Bogu in je potolažen po njegovem usmiljenju.
V svoji sreči se bosta z možen veselila družinskega veselja, ki se smehlja le onim, ki znajo ljubiti in odpuščati,..
Lepo Vas pozdravlja
G. F;
«
Naj li velja moj odgovor le nsziiQTieTTiu dshletu? Da, le njsniu. In vetldav me nekaj sili, da dostavim še par besed vsem neizkušenim dekletom, posebno onim, ki nima/o nikogar, da bi jih vodil v življenju za roko, da bi jim odprl pogled v neznano.
Brezštevilne so prilike, ki vabijo dekleta v vrtinec življenja. Kdo naj reši ladjico, prepuščeno razburkanim valovom? Kdo je kriv, ako postane dekle, vzrastlo brez prave vzgoje, brez upogleda o živi'jenje, žrtev brezvestnega zločinca?
Da, zločinci so vsi oni mladeniči in možje, ki nemoteno krožijo v svetu in prežijo na nedolžna dekleta. Nedolžnost jih mika in nič drugega. Ne mirujejo.
STRAN 314.	ŽENSKI SVET štev, 9.	LETNIK VI.
dokler nimajo plena v krempljih, potem, potem... In nepoštenja ni konca ne kraja.
Kdo ho sodil te zločince? Kdo oškoduje dekle za grenko doživetje? Ni brid-kejšega spoznanja kot takrat, ko se dekle zave, da je izgubilo suojo nedolžnost oh ničvrednežu, ob človeku, do katerega ne čuti nič drugega nego stud in odpor.
Napišem tu še naslednje vrstice, ki naj zvenijo kot rahel nasvet, ki prihaja iz čutečega srca:
Dekle. Narava te je obdarila s posebno lepoto. Bog ti je dal občutljivo srce in plemenito dušo. Dal ti je tudi vse zmožnosti, da vzrasteš v vsej notranji in zunanji lepoti.
Bodi malo sebična! Ne razsipaj svoje lepote! Čuvaj jo za njega, edino za njega, ki je določen tebi, ki bo zate vse žrtvoval, svoje moči in svojo ljubezen; zanj, ki bo doživel in spoštoval v tebi poslanstvo žene-gospodinje in zene-matere. Njemu daruj vse — on ti bo vračal v isti meri. Ker je določen za tebe, ne bo mogel drugače ravnati.
Vsako drugo ljubimkovanje je komedija, ki končuje tragično — je doživetje, ki kliče razočaranje, bolest in trpljenje...
Večer. (Hsavev Meško.)
Zahaja solnce, kakor če u pristan po sinjem morju mirno plove čoln. Zahaja solnce. — Vroč spet bil je dan in dela poln.
A zdaj zaprem se v svoj samotni slan, in kot morji na prsih mehkih čoln vso noč me zibal hode sen galan.
Smreke. (Gustav Strniša.)
Žametne smreke, mračne vdove,	Vaš mrak je sladak, saj diha mir;
rad vas imam;	smole kristalne opojno dehte;
k vam me samota ljubljena zove	v tišini favni praznujejo pir,
v gozdni hrami	dušo zazibljejo v čarobne sne.
V solncu vaši vrhovi leskečejo	— Težke zavese zelenih vej
blestenje love —	razgrinjajo se pred menoj:
pesem pokoja veje šepečejo,	v vir zastrmim izvirnih idej,
pahljajo, šume.	ki nudi krepčilni napoj--
Pijem in s favni veselo igram na zlato piščal razodetja — udovice mračne, gozdni vaš hram poln je skrivnostnega petja--
Letnik vi.	ženski svet štev. 9.	stran 277.
Byron in ženske. (Po r.zmh vmi, t f. Fogačmk.y
v lordu Byrorm j'e bivala, kakor v večini pesnišddli narav, dvoj-aa duša: ona nežna, pl&menita, in dostojanstvena, druga mehkužna, poželjiva, sebična. Kadar ga je obvladala zadnja, je bil pesnik hud sam nase in se je čutil nesrečnega. Ako pa je zmagala prva, se je dvignil njegov dull v višave, srce mu jo prekipevalo v najple-menitejših občutkih in načrtih. Ta dvojna narava se je odražala celo v njegovi zunanjosti. Njegova lepota je obstojala zlasti v nasprotju zelo črnih las z nenavadno belino obraza. Izraz njegovih potez je bil tako nestalen kot utripi njegove notranjosti. Sodobnik je primerjal njegovo plemenito rezano, motno-belo obličje alabastrski važi, ki se nam zdi najlepäa, ako je razsvetljena od vznoiraj. Vzpla-menela radost in navdušenje sta šele pokazala, kako čudovito lepe so bile Byronovo poteze.
Prav rad je uporabljal gibljivost teh potez, da je dosegel poseben izraz obličja. Tako mu jo predvsem ugajalo, da je na svojem čelu zbiral otožne misli, ali da se jo predstavljal kot demon mržnje in bolesti ter vzbujal s tem občudovanje in sočutje v vseh mehkih duSah. Zlasti ženske so ga ho-tel'3 tolažiti, poboljšati in po možnosti uganiti O'UO wdivno tajno», ki je bila «samotno in globoko za vekomaj pokopana v njegovi duši», kakor pravi v neki pesmi In ki je obstojala gotovo le v vi-oči želji, da bi bil ljubljen in občudovan. Hrepenel je po sreči, kaMna je na zemlji pač nedosegljiva, in ta nedosežnost se mu je zdela varanje. Zlasti mučno so vplivale nanj skrbi in gmotne stiske.
Njegovi sijajni slovstveni uspehi so m.u donašali prav bogate dohodke. Samo za pesmi mu je dal založnik nad stotisoč tolarjev. Njegovega «Kor-zarja» so razprodali v enem dnevu 15.000 izvodov.
A Byronov žep je bil podoben sodu Danaid; nr imel dna. Razkošje, ki ga je bil domnevno dolžan svojemu stanu, zadoščanje vsem strastem, igra, vino, s katei-lm je jačil svoje razrvaaie živce, žensko in konji so požirali ogromne vsote.
Le bogata ženitev bi mogla rešiti pesnika denarnih neprilik. Toda ^tngleške dame so bile previdnejše, nego bi se dalo sklepati po navdušenju, ki so ga gojile do pesnika. Stavljenega moža jo marsikatera odklonila! Njegove prigode so bile neštete, kot Don Juanove, čigar pesniško razuzdanost je Byron proslavil v eni svojih najmičneijših pesmi.
Börne je dejal nekoč: «Za leto Byronovih bolečin bi rad dal vse radosti svojega življenja». S tem je hotel reči, da je slavni zapad melanholije trpel vedno le sladke bolesti. Vendar bi Byron ne bil pesnik, da ni občutil muko-
STRAN 278.	ŽENSKI SVET štev, 9.	LETNIK VI.
trpja nedovršenosti na zemlji, okovov duše, stida greha in koprnenja za. ne-poznano srečo. Ni bila le saniodopadljiva ki'imka, ako .se je čutil nesreč-ne-ga.
Tudi ljubezen ga ni mogla osrečiti. Seveda ji je sam iztrgal sij svetosti, od katereiga 'zavisi njena čarovna moč. Redko jo kdo ljubezen tako ponižal kot Byron in gotovo ni nihče nosil v .svoji duši višjega ideala od nje kot on. V svojih dnevnikih je priznaval, da se je dolgiočasil tudi v družbi najbolj ljubljene ženske in si želel, da bi bil zopet, v svoji sobi med knjigami in papirji, da si tu naslika njeno sliko z najlepšimi barvami, da bi jo znova vzljubil.
Razen, nestanovitnosti in nezvestobe, ki mu jo očitajo, ga tudi obrtol-žujejo, da j'e kruto trgal ženska srca. Povod temu je^ dala zlasti njegova tragična ljubezen do Karo.line Lambove, dasi je bila njegova krivda pravzaprav manjša od njeno. Karolina Lambiova je bila potomka ene najodlič-nejših rodbin v Angliji, in lord Byronu je bila njena ljubav nekako zadoščenje, v nekako osveto zoper oholo angleško aristokracijo. Mlada žena je pozabila na vs© plemstvo in prihajala k ljubimcu odeta v moška oblačila. Lord Byron je Ml sprva presenečen, potem mu je to laskalo. Kljuboval je predsodkom sveta in se popolnoma vdal čaru tega pogubnega razmerja. Karolina Lambova po njegovi lastni sodbi ni bila lepa, a imela je pome-.«ano naivnost s koketnostjo, modrost z neizkušenostjo, drznost s sramežljivostjo. kar je vplivalo nanj očarujoče. Tvidi njena zimanjöst jte učinkovala le s kon,tiia.stom, ki ga je izvajala njena majhna, nežna postava z njenim divjim, smelim ve.denjem. Bila je najotmenejša dama, hkrati pa skrajno razuzdan dcčak. Z neizrazno ljubosumnostjo je neprestano mučila nestalnega lorda im celo ogrožala življenje dam, ki jim. je dvoril pesnik. Zato so je njene nasilne ljubezni kmalu naveličal in se skušat iznetlti svoje ljubice na dokaj krut način. Na njena vroča ljubavna pisma ji je odgovarjal s prepisi iz neke razvpite knjiga. To roganijc jo seveda ogorčilo in izpremenilo žensko srce. Karolina Lambova je hrepenela po maščevanju. Spisala je roman «Glei-narvon», v katerem je raztrgala pesnika sličuo, kakor sta pozneje lady Bulwer in George Sand ožigosali prad svetom predmeta svoj'e ljubezni.
y^snilai' je njegov sloves kot ljubezniva pošast še vedno mikal žensko domišljijo. Žensko srce je vedno polno cloveonostnega hrepeiiienja po zbolj-ševanju in izpreobračanju. Opasnost takega ravnanja samo^ vzbuja še večji nvik.
Otožni pesnik jo bil dovolj zvit, da si je znal pridobiti odpuščanje, ko je pripovedoval, da išče v «človeški puščavi» velikega sveta ženski ideal, ki bi ga osvobodil dolgočasja, tolažil v obupu in ga rešil vsega zla na zemlji. «Le v ženski najdem svojo rešitev,» je pisal in dal tudi tiskati.
Da je od svojega ideala zahteval razen neštetih kreposti tudi pozem-sko Mago, je seveda zamolčal. Pokazal pa je to v dejanju, ko je snubil bogato dedinjo mis Milbankovo. Vendar ga k temn ni nagibal le pohlep po denarju, temveč nasprotno zelo romantični motivi. Mis Milbankova jo bila kot dete bogate, odlične rodbine vsekakor zelo razvajena, vendar je bila podobna skrbno gojeni in čuvani cvetkil po svoji mladosti, krasoti im čistosti. Lord Byron sajn je govoril, da je «predobra» zanj. Morda bi niti nei dvignil oči do^ nje, ako bi se mu no bila približala sama na| dokaj romantičen način. Pošiljala mu je namreč anoiiinma pisma, v katerih je raz-
' LETNIK VI._2ENSKI SVET §tev. 9._ S'IKAN 279.
pravljala o njegovih pesnitvah, duhovito, skoro učeno in vendar mladostno naivno, hkrati pa ga karala radi njegovega življenja.
Pesnik IjuBezni je doslej čul iz ženskih ust le sladke besede ohču-tlovanja in tolažhe. Graja v tako mični obliki je zato močno vplivala nanj. Ko je do-znal, da mu piše ta pisma slaivljena lepotica mis Milhankova, se je seznanil z njo in jo, dasi sta ga nijeno hladno vedenje in preprosta obleka nekam odbijali, zasnubil. A MilBankova ga Je zavrnila. Hotela ga je proiKkUisiti in ga je dve leti krotila s svojimi deloma grajajočimi, deloma laskajočimi pismi. Na njegove ponovne prošnje se je vdala in mu postala žena. Vendar ji Byron prve žalitve ni odpustil in pravijo, da je bilo to povod, da se mu je jela kasneje zakonska sreča kaliti. Gotovo pa je bilo gla.vni vzrok za nesoglasje med zakoaicema pomanjkanje denarja. Upniki zapravljivega pesnika so menili, da bodo starlSi žene poplačali njegove dojgove. Ko se to ni zgodilo, so ga obsuli s terjatvami in mu zarubill pohištva Lord Byron je zagotavljal, da je često imel komaj štiri funte, clo-čim je njegova mlada žena od njega zahtevala, da ji nudi v,se razkošje v življenju. Dnevne stiske so ga tako potlačile, da se Je vedel včasih kot blazen. Ponoči je govoril sam s seboj in celo streljal s pištolo poleg sobe svoje žene, tako da je ta mislila, da Byron v resnici! nori in ji streže po življenju. To je trajalo toliko časa, da je po silnih mukah pobegnila iz moževe hiše, radi česai- jo je vso obsojalo. Še bolj pa jo je bolelo kasneje, ko jo je moževa hčerka nadvse črtlla.
Byronova pravda za ločitev zakona je vzbudila veliko pozornost. Na nesrečo je prav tedaj izšel rcman njegovo zapuščene ljubice, Karoline Lambove. Tedaj se je javnost obrnila proti njemu, in pesnik je v dmgi'č rcbegnil Iz domovine. Takrat je bil popolnoma obupan in se je ,šele sedaj zavedel, kako zeJo je ljubil svoj dom in svoje dete. Odslej je svojo ženo sovražil in jo dolžil, da je kriva njegove nesreče. Zanjo nI imel več dobre besede, nasprotno pa je posvetil vso poezijo ljubezni in oboževanja hčerki, ki mu je ni bilo usojeno nikoli videti. V Italiji je izgubil vsako moralno oporo in so pogrezal vedno niže. S svojimi ljubicami se je neprestano prepiral in celo rnval. To ga je seveda navdalo z nevoljo in nestrpnostjo; prenasičenje ga je onesrečevalo. Zato je sklenil, da zapusti Benetke in se osvoboditi teh ponižujočih razmer. Nenada pa se je zopet pojavila v njegovem življenju vsemogočna ljubezen in obrnila njegovo žltje v nov pravec.
Od vseh žensk, ki so ljubile Byrona, ni nobena na njegovo pesnjenje in stremljenje bolj vplivala od grofice Terezije Guiccioli, roj. grofice Gam-ba. Vzela je še mlada mnogo starejšega moža im- se je seznanila s pesnikom v večerni družbi, ki mu jo je priredila v slovo njegova oličudovate-Ijica grofica Benzoni. Byron je že čul o mladi lepotici, a ji nikoli ni bil predstavljen, kea- je bil sit strasti in se je bil naveličal Italijank. Preden se je Bja-on seznanil z grofico Guiccioli, je že davno pogrešal občevanje z olikanimi ženskami odličnega sveta. Car novosti ga je silno zanimal, ko jo zagledal lepo, mlado, nedolžno ženo. Zadihal je kot v čistejšem ozračju, ko je jel občevati z grofico, ki mu je kmalu postala to, kar Banteju Beatrice. Skušala je vplivati na njegovo pesnjenje, zlasti osvoboditi pesmi madežev nečiste domišljije in rahle morale. Neprestano je prosila pesnika, ki je tedaj piisal svoje proslulo in najbolj uspelo delo «Don Juana», naj postavi v njem spomenik njene ljubezni in njenega dobirodejnega vpliva. Na njeno izrecno željo je Byron izpremenil nekaj prizorov, vendar je ostalo v pesnitvi še dovolj kamenov spodtike. A tudi v drugem oziru se pesnik ni
STRAN 280._2ENSKI SiVBT ätev. 9._LETNIK VI.
vedno vedel baš plemenito napram lepi grofici; nglegovo nagnjenje do satiro se večkrat pojavlja v tem razmerju. K« ga pesnik opisuje, se večkrat ne ujema z njenimi opisi. Ona je zrla na to pesniško ljubezen kot na krasen življenski sen in je skušala z velepoetičnim slikanjem omiliti sodbo sveta ill družbe. Po njeni smrti so iizšli izpod njenega peresa trije obsežni zvezki, ki so prava apoteoza pesnika. Ko jo jo Byron tako leta in leta osrečeval in onesrečeval, se ji je iztrgal in hitel na Grško, kjer je umri pesni-šfco-junaške smrti kot pravi ljul>ljenec tragične Mmze.
Byron je v svojih pesmih posvetil ženskam nevenijiv venec pi-ave poezije. Ako jih čitamio, niti' ne slutimo, da je pesnik povzročal ženskam često le nesrećo in bolesti. Njegova ljubezen jim je bila trnjeva roža. Prijateljstva z ženskami nI poznal, je bil še premlad. Vendar si jo priizadevala grofica Blessingtoni, da ga pridobi za to. Grofica je bila najprej igralka, a se je kasneje posvetila pisateljevanju. Njeni memoari vsebujejo mnogo zanimivih spominov na Byronovo življenje. Da je moral umreti tako kmalu i»i tragičho v cvetu svojih let v početku junaških činov za Grško, je zvišalo sijaj njegovega i^nena in pesniiške slave. Njegovo truplo so prepeljali na Angleško, a ga niso i>okopali v templu slavo v Westminstru, temveč pod nišo vaškega pokopaliSCa. Nekoč je bil v svoji divji volji oporočno določil, naj ga pogrebejo v rodbiinsko grobnico njegovega gradu Newstead-Abley med slugo in psa. Kasneje je oporoko ovrgel, ne da bi določil, kam naj poiože njegovo truplo k večnemu počitku. Najbrže si ni mogel niti isiirliti, da bi najslavnejši angleški poet ne našel prostorčka v westmin-.slerskem «pesniiškem feotu». Tako se je zgodilo-, da leži poleg cerkvice v Ilucknallu.
Njegova samotna gomila je dve desetletji po njegovi smrti prejela ganljivo žrtev še enega ženskega srca. Njegova hčerka Ada, kii jo je silno ljutoil in slavil v svojih najlepših pesmih, v katerih jo je tako rad imenoval Svojo «Elektro», je prišla v Hucknall, da se pokloni očetovim manom. Byronov prijatelj, M je medtem kupil grad Newstead, je pustil vse sobe, kot so bile za Byronoyega življenja. Ta je tudi pripovedoval hčerki, kako jo je oče Ijuiil. Bolest je že ošibelo Ado zmogla. Kmalu so položili tudi njeno truplo poleg očetovega.
Francoske pisateljice, (vidap.)
Sodobna francoska literatura izkazuje med svojimi zastopniki tudi več pisateljic, Prva med njimi je M a d a m e A u r e I, ki je tudi vneta zagovornica ženske emancipacije v kraljestvu ljubezni. Zahteva, naj se žena osvobodi suženjstva v intimnem razmerju do moža ter naj si tudi kot soproga ohrani toliko svobode, da more razvijati svojo žensko osebnost. Ta zahteva pa nikakor ni naperjena proti ljubezni fcot taki, ki jo tudi madame Aurel visoko spoštuje in opeva. Napisala je 4 znamenite knjige: Le couple, Pour en finir avec I'amant, La Semain d'amour, Les jeux tSe la flamme. Med Francozi si je pridobila ugleden glas s književnimi deli, pa tudi s predavanji in članki, s katerimi posega globoko v socialno življenje. Ob četrtkih se zbira v njenem salonu na stotine oseb, ki prihajajo iz vseh delov Francoske; ti sestanki uživajo sloves pravih svetovnih intelektualnih zborovanj. Je velika bogatašinja in ima najrazkošnejše stanovanje, med drugim tudi bogat buffet, ki je zlasti ob četrftih dojbro zaseden. Množica gospodov in dam se kreta po njem, nihče jih ne pozna, niliče ne misli, da bi se predstavil. Vsaka okolnost
LETNIK VI._ŽEINSKI SVET štev. 8.	STRAN 319.
Aurel, Fredava m razširja svoje ideje kakor apostolica.
Znamenita so njena predavanja in članki po časopisju.
intpliirf •	dan in je Parižanom vsakokrat pravi svetski in
mtelektuaki praznik. Na stotine oseb z vseh strani Francoske zahaja v njen salon. Aure ova ,e jako bogata, ima prekrasno hišo s številnimi saloni in bogatim bife-
Vsak gost se najprej pomudi in si postreže v jedilnici, s čimer in kolikor hoče Ko pndejo vsi povabljenci iz bifeja v veliki salon, vidijo šele pisateljico, ki sedi kot kraljica v velikem naslonjaču; velika, junonska blondika. Vsi strme poslušajo njeno predavanje,	'
Najiskrenejša želja vsake boljše francoske pisateljice je, da si ustanovi life-1 arm salon. Panzanom dobro znana je sprejemnioa priCoIettideJouvenel cör^r^ >^dala precejšnje število knjig, ki so ji dale ime priznane pisateljice! Coltette je doma s kmetov, pa se je poročila z ravnateljem pariškega «Journala.. Njen moz je bil imenovan za prvega francoskega poslanika pri sovjetski vladi v Mo..skvi; s tem cmom je dobil salon pisateljice Codette sijajen svetsko-literaren značaj.
Yvonne Sare ey ima tudi svoje ime kot pisateljica in kot lastnica literarnega sak^a, Je ravnateljica «Annales politiques e litteraires,. in resna znanstvenica. fri sestankih prevladuje velika resnost ia estetski okus,
Gerard d'Honville je hči in žena pesnikova. Že s trinajstimi leti je pisala pesmi m jih povsem tajno priobčevala v «Revue des Deux Mondes» in «Re-vue de Paris». Sedaj piše romane, ki se mnogo čitajo. Ljubezen je pisateljici edina zammiva nota.v življenju (Le temps daimer, L'Esclave, Le Sedeucteur, Jeune i lile). JNjen salcm kaze silno rafinirano lice.
K o n t e s a D e No a i 11 e s, prava estetka, je tudi znana po svojih delih in po svojem salonu. Občudujejo jo kot zagonetno žensko, nemirno, zapeljivo, in skrivnostno ter silno čuvstveno in izobraženo,
Rachilde je dobila zaslužni križec „Častne legije». Odlikuje se posebno po svojih literarnih kritikah v «Mercure de France», pri tem listu sodeluje že nad 30 let m je ocenila nad 400 knjig in pisateljev. Njeni članki so kratki; 10 do 20 vrst, pa je napisana jedrnata sodba o knjigi in avtorju. Sama je napisala precej knjig; LHeure sexuelle, La Tour d'amour, Grand Seigneur itd. Njen mož je ravnatelj prej omenjenega lista. Imata lepo palačico, ob torkih se zbirajo v njenem salonu VSI večji umetniki in pisatelji pariški. Sedaj je vsa bela, toda iz kretenj in izraza na licu odseva še vedno živa mladostna sila.
Marcelle Tin ay re je poleg pisateljevanja tudi vzorna žena in mati, jako trezna m skromna, brez zmisla za zunanjo literarno ambicijo.
Bogata LuciaDelarne-Mardrus, znana in samozavestna lepotica, je napisala precej romanov in novel, ki so tudi prevedeni v druge jezike. Ker je mnogo potovala, imajo njena dela širok razmah.
Jeanne Landre, glasnica siromašnih pariških slojev, jemlje snov svojim romanov iz življenja na znanem Montmartru. Prištevajo jo med izrazite socijalne CHTijevnice.
Kot zadnjo v vrsti znamenitejših književnic naj imenujem Madame Alphonse Uaudet delikatno pesnico in esejistko. Po rodu in možu pripada naj odličnejšim trancoskim dmžinam. Na književno polje je stopila šele v pesnih letih, ko je v življenju izpolnila dolžnosti žene in matere.
(Iz knjige Revalove «La chaine des Dames».]
I z v E s T 1 A

Po ženskem svetu.
F^istična ženska udinžcnja v Italiji. V
okriljxi fašistične stranke in vlade je našlo tudi ženstvo svoje važno mesto in nalogo. Ženska udruženja so se ustanovila po vsej državi, po deželi in po mestih. Umevno je, da se podeželsko ženstvo spričo nižje izobrazbe ne udeležuje • društvenega življenja s tako vnemo kakor po mestih. Ženski tisk dclži predvsem načelnike moških fašjev, češ, da so marsikje še preveč ozkosrčni, da ne razumejo, kako more danes žena le baš s svojim delom in izobrazbo v društvu dvigniti tudi svoj blagodejni vpliv v družini.
Po starosti Članic se dele fašistična ženska udruženja v 3 stopnje: Piccole Italiane, Giovani lUliafne in Fascio femminile. Njih program vsebuje stremljenje po čim lepšem telesnem in duševnem razvoju žene, ki naj skupno z možem po^sveti vse svoje sile pro-spehu družine, stranke in države. Ženski Fašji se bavijo s strogo patriotično vzgojo, prirejalo učne tečaje za razne spretnosti in učne predmete, ustanavljajo dečja zavetišča in počitniške kolonije ter slično, kakor je pač v programu ženskih društev tudi po drugih državah,
Dekliško društvo «Giovani Italiane», kateremu pripadajo posebno študentke, goji poleg telovadbe tudi atletiko in vaje is puško. Letošnjo spomlad so priredile «Mlade Italiajnke» veliko telovadno-atletsko tekmo v Rimu. Ogromni in prenovljeni Stadio Na-zionale je bil pozorišče prvega takega ženskega nastopa, ki je vzbudil med občinstvom veliko občudovanje, med nekaterimi mlaČ-neži PÄ tudi kritiko. Nastopile so namreč ženske skupine s puškami, kar je bilo vsekakor velika novost. Znamenit je bil pozdravni govor on. Turatija, v katerem je navduševal dekleta za telesno okrepitev, ki je podlaga močnemu čuvstvovanju in hotenju, poveličeval je pogum ž«ne, ki ne omedleva pred orožjem, ter odgovarjal onim, ki prezirljivo zro na smeJe čete oboroženih deklet: «Ve boste dobre matere, ki vedo, da morajo dati sinove ne samo družini nego tudi državi. In če bo.ste morale kdaj tem sinovom izročiti puške,' jih boste izročile brez jokavosti in -s plemenito smelostjo», je dejal med drugim.
VIL kongres Zveze katoUSkili ženskih društev. Ta mednarodna zveza je imela na Holandskem pripravljalno zborovanje za glavno skupščino, ki bo drugo leto v Rimu. Vsaka štiri leta se namreč vrši glavni kongres v Rimu. Prva točka na tem zborovanju bo «Moralna povzdiga družine«. Grofica Zichy je pojasnjevala, kolika nevarnost preti veri in družini s strani komunizma, Zboro-valke so razpravljale se o drugih vprašanjih.
ki jih navadno vidimo na programu ženskih kongresov, v prvi vrsti seveda o onih, ki so v zvezi oz. protislovju s katoliškim naukom.
Umetniška razstava francoske ženske zveze, katero so priredile letos francoske umetnice v pariškem Grand Palais, je prav značilna za francosko ženo. Med 1200 deli ne dobimo niii enega, ki bi stremel po fu-turistični ali katerikoli moderni liniji in barvi. Vse je izvedeno z umerjeno tehniko in kompozicijo, nikjer niČ novega in pres-2-netljivega. Kakor je baš Parižanka glasite-Ijica neprestano se menjajoče mode in predstavnica širokogrudega moralnega pojmovanja — vsaj v očeh tujcev in v knjigah francoskih pisateljev — pa kaže razstava sedanjio francosko ženo-umetnico v docela drugi luči, Po kritiki nekega italijanskega ženskega lista ne razodevajo razstavljena dela niti duhovitosti niti ne kompozicijske sile, ki bi segala preko banalnosti.
Svetovna zveza za seksualno reform.o. Spolno vprašanje je bilo v vseh časih človeške zgodovine velike važnosti za moralno in socijalno življenje sveta, Kulturen človek ' ga je uredil s posebnimi določbami, ki so tvorile važen odstavek v veroizpovedi po-ediniTi plemen. Pred Kristusovim nastopom je seksualno pojmovanje padlo na nizko stopnjo nebrzdanih strasti, krščanska vera ie tudi v tem pogledu rešila človeštvo, uredila spolno življenje s posebnimi zapovedmi in dvignila tozadevni cerkveni obred do svetosti zakramenta. Naziranje krščanske cerkve je še do danes neizpodbitno veljavno in tvori tudi temelj tozadevnim državnopravnim zakonom. Vendar so ise zadnje čase pc^'avili v znanstvenem svetü glasovi, ki pravijo, da se je v tolikih stoletjih človeštvo v marsičem spremenilo in da zahtevajo nove higijenske in kulturne razmere spremembo zakonskega prava. iNa Dunaju so začeli ustanavljati Svetovno zvezo za preureditev spolnega razmerja na znaastvent podlagi, Med glavnimi točkami novega programa je poleg drugih tudi preosnova zakona, izboljšanje položaja žene, telesno in duševno izboljšanje novega zaroda, nov seksualni kazenski zakon in spolna vzgoja.
Higijena.
Mleko ima v človeški prehrani jako veliko važnost. Kdor je suh, pa ima vendar tečno in zadostno hrano, naj poleg običajnih jedi popije vsak dan precej mleka, pa bo kmalu bol-j debel. S tem pa ni rečeno, da bi se Človek od samega mleka redil. Nikakor he. Mleko redi le kot dodatek k drugim izdatnim jedem. Nekatere želodčne bolezni zdrave z mlekom; ranjen želodec ne sme pre-
LETNIK VI.	ŽEINSKI SVET štev. 8.	STRAN 321.
bavljati drugega kot mleko in se človek tako Jabolčno peciYO. 1 kg lepih jabolk olupi pravzaprav s stradanjem zdravi,	ter razrezi na tenke ploščice, Žvrkljaj do-
romanjkanje teka čutijo bolniki, pa tudi bro v eni osminki 1 mleka ter 1 žlico ruma,' slabotni, drugače zdravi ljudje. Velika jeza, 3 rumenjake 6 žlic presejane moke in 3 razbupenie, žalost, nestrpno pričakovanje žlice sladkorja. Prideni nekoliko nastrgane tUdI jemlje človeku veselje do jedi. Kaj je citronove lupince in, ako imaš, za noževo treba ukreniti, da se zopet pojavi glad in konico pecivnega praika. Iz 3 beljakov ste zelja po jedi? Zelo dobro vpliva hoja po pi sneg ter ga prideni k dobro ižvrkljani svežem zraku. Pikantne jedi, seveda zmer- zmesi. V tortnem modlu ali tudi v navadni ne, tudi vzbujajo tek, n. pr. košček sira, kozi raztopi nekoliko masla in nasuj nekaj sunke s sardelnim maslom namazan kru- kruhovih drobtin. Vlij na to polovico pri-hek, kutiano ali pečeno meso v solati, kisle pravljenega te,sta ter na to narezana ja-kumarice ali kapare. Od vseh teh stvari da- bolka, katera dobro pomažeš s sladkorno mo takemu nelačnemu sestradancu le malo, sipo (1—2 žlici). Vrhu jabolk vlij drugo porn sicer pred jedjo, da mu vzbudimo tek. lovico testa in postavi v vrojo peč kjer Uunajski zdravniki priporočajo tudi sledeči naj se peče tri četrt ure. Potem vzameš ven caj: grenko deteljo (Bitterklee, ki se dobi v s tem, da ® tankim nožem odluščiš od po-ekarni), brinjeve jagode in pelin kuhaj v 2 sode in zvrneš na okrogel krožnik. Posuj
1	vode toliko časa, da se povre do polovice dobro s sladkorno sipo in serviraj ali že m ostane le I 1 čaja. Nato se odcedi in ohla- narezano na koščeke, katere razvrstiš na di. i-red vsako jedjo se ga izpije 1 velika primeren podstavek, ali pa serviraš celo in
„	režeš sproti.
Kumare^ Sredica in olupek od kumar so p„_______t__c. • ^ ■ l i- i
izvrstno belilo in čistilo za kožo, seveda le	' ,	•
sveži. Kumare vsebujejo mnogo vitaminov in 'ilur^oP^. i,™» ®	t
prijetnih kislin, ki pospešujejo prebavo in Z,„»i A b	•	" '
svežijo kri. Pa tudi olupke uporabiš lahko	'''"'"r'"-
mesto kozmetičnih pripomočka. Polagaj si j^l^r	jt-- v •,.
jih na lice, pa se bo koža osvežila in ube- ™ narezanimi mandlji Zadostuje 10
i u jji^g mandeljnov. Speci ga v bolj hladni peči.
Ko je pečeno — mora biti svetle barve — Kuhinja.	razrežl na podolgate rezine.	—b,—
Priprosto krhko testo. 25 dkg surovega Svabski zrezek s polentnim >narasfkom. masla, 40 dkg moke, 2 jajci, malo soli in —" (Za velike večerje kot druga zaporedna jed.) če je potreba — žlico vode zgneti hitro v Za mezinec visoke telečje zrezke iz stegna gladko testo. Zvaljaj ga za dober nožev hr-nasoli, potolči in pusti pol ure ležati, da bet debelo.
se sol vsrka v meso. Po eni strani jih prav To testo uporabim za sledeče pecivo: debelo pomaži z mešanico drobno zrezanc Odrežem približno četrtino testa, ostalo pa čebule in sesekljane sardele. Spečeš jih na položim na namazano ploščo, ob kraju ga vročem surovem maslu najprvo na prazni pustim nekoliko za rob (2 cm). Vse testo strani zelo naglo in rumeno, potem še na pokrijem z marmelado. Boljše so zrele raz-pomazani a previdno, da čebulova maža ne polovljene slive, katerih mesno istran obr-odpade. V tej se nekoliko preparijo. Vzemi nem navzgor. Nato zarobim vse štiri stra-
2	do 3 žlice kisle smetane, odrini z žlico nice. Manjši kos testa zrežem v poldrugi zrezke in naredi na dnu posode z maslom, cm široke progice ter .jih položim preko ki vsebuje eok, od čebule in sardele pre- sadja navzkriž, da tvorijo mrežico. Rob in pražen, zelo^ pikantno gostljato polivko. V mrežo namažem z jajcem, spečem v precej
^^^^ minutah mora zrezek biti že na vroči peči, da se dobro zarumeni. Še toplo mizi. Cim hitreje, tem bolje.	pecivo razrežem na primerne četverokot-
Poleutni narastek narediš tako-le: Na pol nike ter jih posujem s sladkorjem. — Zelo litra mleka z^uhaj polentnega gresa, da bo okusno je to pecivo tudi s svežimi odprtimi gosto, vmešaj vmes tudi za jajce velik kos češnjami,	F. P.
surovega masla. Ko je ohlajeno, virešaj v Mandeljnov! rogljički. Zgneti testo iz K to polento 2 rumenjaka in 3 žlice kisle sme- kg moke, 10 dkg surovega masla, 10 dkg tane._ Namaži posodo is surovim maslom in sladkorne sipe, 10 dkg mandeljnov, sok % stresi vanjo omenjeno testo in tričetrt ure citrone ter 2 rumenjaka. Gnesti moraš brzo, kuhaj v sopari. Ko to potem zvrneš iz po- metaje testo z rokama od leve na desno in , sode, zabeli še s surovim maslom in pra- obratno, da se ne začne maslo topiti. Ko ženimi drobtinicami. Ko si vlila v posodo, je je ugneteno, napravi iz testa dolgo klo-bilo tekoče, a ne preveč, v sopari se je zgo- baso, katero narežeš na koščeke, za oreh stilo. To seveda ni večerja za navadne dni, velike. Vsak košček izobliči v mal rogljiček a je vendar v imovilih družinah 'jako ce- s tem, da napraviš tenek valjček, katerega
zožiš na konceh ter nato vpogneš konca
STRAN 284.	2BNSKI SVEiT štev. 9.	^ LETNIK VI.
navzdol, Rogljičke položi na namazan pekač Pomni: Če hočeš, da se bo krompir hi-m spcci v neprcvroči peči. Pečene razvrsti tro skuhal, ga nalij z vrelo vodo. Pečen ali na podstavek ter posuj z vanilijnim slad- z oiuplcom kuhan krompir zaleže več kakor ](0rjem,	_b_ olupljen, ker ohrani vse svoje snovi. Krom-
Cenem blškoti (keksi). Zvrkljaj dobro pirjeve juhe ne odlivaj, ker so v njej raz-kg moke, 15 dkg stopljenega masla, 20 dkg topljene soli in vitamini, ki so dobri za naše sladkorja, 2 jajca ter 1 mleka. Prideni telo. Oiupljenega krompirja ne namakaj v nastrgane lupine M citrone ter K pecivnega vodi, ker pri tem odda mnogo koristnih praška. Raztegni testo na namazan pekač snovi. Tik pod vrhno kožico ima krompir ter speci v neprevroči peči. Ko je pečeno, največ snovi, ki svežijo in krepijo naše telo. raz^ežeš še v pekaču na podolgaste rezine Svež, sočnat krompir je izdatnejši nego star, (približno 2 cm široke in 5 cm dolge), ka- ovenel in v kaleh, ker se pri kaljenju že raz-tere jemlješ ven s tankim nožem in polahko kraja in razpada. Krompir je dobra jed in ter jih primemo razvr.stiš. Ne sme biti pre- po ceni, da mu povečano redilno-vrednost, več pečeno, ker se potem pri rezanju in ga je treba v kakršnikoli obliki zabeliti. Da vzdigovanju lomi in drobi,	je res koristen, vidimo že pri živalih, ki se
Krompir za večerjo. Če nimaš moških, hi po krompirjevi hranil tako lepo rede. ves dan trdo delajo in potrebujejo zato močnejše hrane, iahko odpraviš večerjo prav na	GOSpOdilliStUO. Icratko: t^ . . , , , .	,, ,
a) Krompir v juhi, Olupljen in na Kaj 'ahko storimo proti črvivosti sad,a, kose zrezan krompir dobro IkXj Pridenf O-^P^-il^^fi^	P"5«ati pod
tudi malo peteršilja in paradižnikj;, kafere drev,em, ampak ga moramo večkrat in moraš seveL preLčiti, ko so kuhani. Raz-	P^b-atl, Pobrano .ađ,e, aico ,e še pre-
beii maio masti in zarumeni na njej malo T''®	f^uhajmo za prašiče; ce ,e pa
čebule. Ker je otroci navadno ne marajo, jo	Ž"	"Por^b™? f pr.deiova-
zreži precej na debelo, da jo potem pobereš ^isa m udi sadjevca, S tem zatremo ven. Prileze ,se tudi s rok če/na, S tem za!	odpadlem sad,u, k, bi drugače .zlezli
beli krompir z vodo vred, še malo prevri	«V^.*,"'' J	P^
in deni. na krožnike, če daš otroku še košček fe"	spomladi,
kruha, se bo najedel in bo po taki lahki ve-	KL^n,	£ r	pod drev-
čerji dobro spal,	jem! Kdor pa hoče biti se bol, napreden m
Krompir z maslom. Speci v žerja- oP'^zen, na, okoh debel ov.|e ,z slame sple-vici cel krompir ali ga ,skuhaj v oblicah, vt P''	J ""	'"'V
do malo osoli"Ko je skuhan, ga ocedi, pokrij J^"	skrivališče
m postavi na mizo. Zraven daj vsakemu ši «V"""'', .n^men pa sad,ar pre-košček surovega masla, katerega naj je P;:^^^'' "	' golazni,o
skupno s krompirjem. Nazadnje še čašo mle- '	T^ i i
ka ali lahko kavo s kruhom.	Dohodki z dvorišča,
c)	Krompirjev golaž. Olupljen Zopet se dotaknem ženske v kmečki hiši, krompir zreži na kocke in ga surovega -stresi kajti razen onih dohodkov, ki jih kmetu na mast ali olje, v katerem si prav narahlo daje polje in svinjak, so Se drug! viri, ki si zarumenila čebulo. Ko je malo opečen, do- jih polagoma lahko ustvari vsako kmečko tlaj še paradižnike in osoli ter zalij in kuhai. dekle, vsaka gospodinja. Statistika nam Za odrasle lahko tudi okisaš in opopraš. V pove, koliko jajec in perutnine moramo pri krompirjev golaž ne devamo moke, ker se uas v Italiji dobivati iz inozemstva. Zakaj krompir itak razkaši.	bi pa pridne kmetice po svoji moči ne skuša-
d)	Krompir na olju, Olupljen krom- !' zmanjšati uvoz. Perutninstvo predstavlja pir zrežii na male, a ne predrobne kose. O- ' ^^ hribovite kraje dober vir dohodka, pa soli ga, premešaj in stresi na močno razbe- fj- ^^ko nesmotreno, da imajo nekaj ijeno olje. Kozico lahko malo pokriješ. Ko je kokosi, katere puste proste na pašo čez nji-na eni strani pečen, da ima lepo skorjico, ga	obdelan svet, pa potem ,a,ca oddajo mi-z vilicami obrni, da se opeče še po drugi moidocim potovkam m preprodajalkam. Tudi strani. Ko je pečen, ga vzameš lepo iz ko- ^^ 'o panogo bi trebalo smotrenega dela in žice, da ostanejo koščki celi. Nekateri Sa postopanja, Troški niso veliki, potem še pojjoprajo. Krompir, potrebuje si- «orist pa znatna.
cer precej oiia, ali nazadnje ostane še skoro Vsaka kmečka gospodinja ima blizu hiše vse m je tudi lepo čisto, da ga še lahko u- par kvadratnih metrov zavetnega, solnčne-porabiš za vsako jed. Tak krompir se prav na sveta, kjer si lahko iz par desak in ma-lahko je sam in je jako okusen. Lahko ga lo železne mreže, napravi dober kurnik, ki serviraš poleg solate ali opečenega jajca, S služi za streho in zavetje kokošim ob sla-čašo mleka ali kave popolnoma dopolniš ve- bem vremenu, dvorišče, posuto s peskom, čerjo za mlade želodčke.	pa za brskanje in žrebenie.
LETNIK VI.	ŽENSKI S-VET štev. 9.
STIRAN 285.
-trtl^'vprattp^";!?::	^"r'	velike	i„ tudi
kokoSi spravijo v'^.ito b^odisi nr^j'vi a"	'
V kozolcu, ali pa na koruzo, ki ravno dozo- vosk .rprav dra^o^rS ° T t"-";?/" reva, ah tam ne napravijo . še dosti večie le hvJ^JI^ drago proda Torej bi bilo pa škode baš, ker so nenasitne? h v I™« briSaT? ŠJo™ ' V-"f ' ^^ pro,st^.sti ali znesejo pač vsa jajca v g„e°z'.' staff	hK je kak
do, ki ,lm ga pripravimo? Skušnja uči, da ne izda več za mala dX'v K-f ne, kokoš se celo rada odtuji gnezdu, ako zmožen I^brt^H' ^ i -HPf m prisiljena tjakaj Pozimi in poleti je ; ku- p^sed" okoH hi^e	h''"/" ''
hm,i dovo, odpadkov za hrano kokošim, fit. Seved^ velTa tudf t„ -' Od zelenjave jim lahko damo drobno ni učil, J^r« zna zrezano, od žita pa slabejše, ki ni za vsak naweden
moko. Torej pravilno, ob uri'svojo dovoljno ga obddovanja S v "tuH''®'] 'I"™ T""'
mero, pa ne stanejo toliko, kot če .se pro- drevja paSLä ilkori^'
sto pasejo, korist je pa dvojna, manj. škode vanja gozdov tifli f
napravijo in več jajec nanesejo, ker so vsa sSa dela ki hrdn
V gnezdu In slednjič _ kurjUec je dobr^ ris^z inge pa brSo^^r"*"/
''	"	'l^aäalo blagostanje S t»m V "iw
tudi ahko porabimo za vrtnino, pri' prostih otroke ljubezni dn' ^ kokoših tega tudi ni. Iz kurnika se kokoši fan?ie in dekleta bi n/ n-udi ne porazgube, v prostosti se pa kaj ta- sto S^Llr 1,	f	me-
"do zgodi. Lažje se tudi'kopuni o, n č^n staTrek ali^tud. brez tega gre, in zaslužek bi bil ve'n- in Pa/naš^o^in^Jrljfbr^iofd-omtk^"::
7	^ . , .	P^^'^ te je le za bobek.»	'
/a vnovcenje te prireje bi; bilo zopet pa-	R „ „ j
metno d^ bi se združilo več gospodi} ene	i,	, ° ' ^" "J
vasi, ki bi jajca in piščance tembolj sprav-	Skrime.
Ijale v denar, kajti prodajati svoje blago na-	OBIČAJI V TRŽAŠKI OKOLICI
vadmm potovkam-preprodajalkam, se pravi,	(Nadajjuie 1
dobiti mnogo manj, nego je blago vredno.	Fantovska druščina ali	-»r
K,er je kak notoček v bližini, kak jarek	Kar me je V Otroških S n J't
ah pa se kako drugače da napraviti malo	jalo s strahoil oziSma , ' " f"
vode m blata, bi gotovo bilo vredno tudi	nohtno, to je bil^ I I
gojit« m red ti gosi in race, ki se drago pro-	kateri sem imela Li'a t^n*^ druščina», o
dajajo m ki dajejo lep dobiček tudi s V-	otroškem uru se mf r.ST' ^
hom m perjem, kakor to vemo v Češki Tam	neSa JJ- nekaj poseb-
ne ^ge^ti doma za dLičo rabo S
obilo denarcev. Zajec je približno vsejedec,	čisto lepo hterTrWifnn
hilro rase, hitro se množi, tedaj lahko ■„	svojega načeli l^r,»^ '?-^ -	'''
jako pripraven za rejo, ker se lahko spravi	veda starejš	i	"'t!''
v denar ne le meso, ampak tudi — in ori	öak .H L razumne si mladenič. Poma-
današnji modi še posebno _ koža, Za hlel	fn sluŽenT ff	»kupne, javne
ček „i treba ravno dosti prostora in mati	nika -1 "uvaja "" 'žvardijana. - taj-
?|^nf7tL''e"pretSerfa;itlt:^ sta^rPavfc^'šfg
Seveda je pri kokoših in pri zajcih na pr-	časa SDreieU Ž, "t
vem mestu red in snaga. Lepi zaslužek je pa	p'^niS^'d? pa " iih " h T
tudi malo truda že. vreden. Treba je tudi	T^rilnVnn.Ii'j, V^ i	o posebnih
gojiti le take pasme, ki so priznaL' dobre	^o ^ e''„stati n'eok^^^	predpravice
okusne in cen ene, bodisi rtlede preda al;	".^'atl neokrnjene ter so jih mo-
drugega. Ali vie to bi lahko napravil kak	reLtakn!!^' '
odbor naprednih gospodinj v vsaLm kraiif	m neizpremenjene izročiti svo-
ki bi se%obrigaf z'a strokovno Lob^aXo'	' Nadtfea"	"
tu^ v tem smislu in za izpopolnjevanje pri-	spÄ v^str ttrt'rTšč'al, jSm' d^'al':
Zopet drugi pridobitek bi lahko imeli na fe nd	zadržanju, kako se jim
..etib s čebelarstvom. ,Naprava pan^^'z"a! - ^nl	^^^^
LETWIK VI.__ZENSkTsVET štev 9.	STKAN 2877"
Ako ima gospodinja hčerke, četudi še	Povabila
zelo mlade, ji pomagajo pri takih prilikah.	7 1 . , r ,. . ,,
Na čajanki se postreza tudi z likerji	^^ slavnosten obed ali prireditev se poši-
V skromnem gospodinjstvu zadostuje čai	tiskana vabila osem dni naprej s sle-
drobno pecivo in črni kruhki, obloženi z	■ vsebino: «Dr. Ivan m Amalija Pretnar
maslom. Neobhodno je, da se vrši postrež	''»Dili gospoda in gospo N. N., da
ba graciozno, skrbno in kolikor moSoče	S^Žovollta počastiti z udeležbo pri ve-
lično.	cerji na dan 17, januarja 1927. ob 8, uri zve-
2,	če je sprejemna ,soba prostorna in go-	v , l,
spodmja razpolaga z večjim številom -malih ■ " f?	,P'®™«"« ^ navadnem
mizic, sedejo gostje po dva in dva k mizi- P»™"' Ako se želiš takoj prepričati, koliko cam. Te mizice so pokrite s iinimi belimi °f? , vabilo sprejelo, vabiš osebno z čipkastimi prtiči. Čaj se prinaša in ponuja "''"f	, ,
pri vsaki mizici. Prigrizki se postavijo na Ako zelis kako osebo prav gotovo imeti vsako mizico na izbira gostom.	P^^. večerji, je vedno vljudneje, jo osebno
Čaj ise nudi in toči vedno še vdrugič . obiskati in jo ustno povabiti. Na ta način
3.	Ako se vrši čajanka v obednici pri po-	Jf	zadržane,, na-grnjeni mizi s finim porcelanom in s sretir- «'r večer)0 lahko preložiš na drugi dan. nimi nastavki ter stoli ob mizi, se pripravlja , ^^ ""P"' slavnostno večerjo se vabi z čajanka drugače. lastnoročno pisanim pismom osem dni prej.
Na mizi je pripravljen za vsakega gosta	navadni večerji zadostuje, če se vabi
krožnik za prigrizke, skodelica s podnosom	!" P"!®," , , ,. ■ , j ■ ■ ,
m žličko ter servijeta,	i^oncno pa zavisi od nakl|uc)a, kda| m ka-
Pjed go,3podinjo stoji čajnik ali samovar, lonček 2 mlekom in sladkornica. Na mizi so Obleka povabljencev za posebne slavnostne med drugim: skledice z oranžno ali kako	prilike,
drugo sadno ledetino, torte, kruhki z mas- Tiskano vabilo že isamo na sebi predpo-lom m različni nadevani kruhki, drobno pe- stavlja gala-obleko.
civo Itd. Vsak po svojem okusu.	Povabljenci v tem slučaju ne pomišljajo in
iz sprejemne sobe se gre na povabilo go- se odločijo za ceremonijelno oficijelno ^odmje v obednico, da se tam okrepčajo, obleko.
Gostje sedejo k mizi prilično, snamejo roka- Za gospode velja črna obleka z belo kravice, da medtem ko kramljajo, zložno poku- vato, s črnim ali belim, zelo izrezanim telov ^''l?'	.	.	nikom in belo srajco s stoječim ovratnikom.
lako urejena čajanka, ki se použije sede Predpisane so bele ali svetlosive rokavice, m je podobna pravemu predjužniku, je lakauti čevlji in odlikovanja . možna samo tam, kjer je obednica poleg Če prireditev ni zvezana z oficijelnim !prejcmne sobe, da gospodinja goste lahko sprejemom in predstavljanjem, smejo go-menjajoce sprejema v salonu in postreza v spodje vzeti črne kravate, dama prihaja v obednici.	napol izrpzani toaleti.
Oost se ne poslovi takoj, ko zapusti obed- Za dame velja večerna obleka s kratkimi nico, ampak mora v salonu še nekoliko rokavi, kakršna je pač moda. kramljati, preden se poslovi od gospodinje. Obleko za tak večer določi gospodinja v Caj se mora večkrat menjati, da je vedno sporazumu s povabljenimi damami.
_ _	Za manj oficijelne prireditve velja za go-
^ J	Pik-nik.	spode redingote, žaket ali smoking, za dame
Kadar se organizira skupen ziel z juiino na malo izrezana večerna obleka, prostem, je to pik-nik. Medsebojno občeva- K intimni večerji prihajajo gospodje v žanje na zletu je bolj prosto; vendar se živah- ketu, dame v promenadni obleki. Vsekakor nost m dobra volja ne sme zamenjati z raz- pa spadajo h katerikoli obleki vedno fini posajenostjo m predrznostjo.	čevlji in neoporečne rokavice. Dame vedno
Pri južini na pikniku prispevajo in poma- v belih rokavicah, gospodje pa v nekričečih gajo vsi izletniki. Damam postrezajo go- barvastih.
podje. Primerna pijača je vino, pivo in mle- Kadar pride gospod kot povabljenec, pusti ko. Mrzlo meso, pašteta, sadje, kruh iso pri- v predsobi klobuk, palico in plašč. Častniki grizki. Fino pecivo bi bilo odveč, ker mora odložijo tudi orožje, imeti južina bolj kmečki značaj.	Odgovor na povabilo
Kadar se organizira tak izlet, se stroški Na povabilo se odgovori vedno pismeno, razdelijo na vsakega gospoda z damo. Če je tudi če se gre z obiskom zalualit. spremljevalec mlajši od dame, mu ona dis- Odgovori se takoj, da gospodinja lahko še kretno ponudi svojo denarnico, da plača za- dočasno nadomesti število gostov, ki niso njo. Če sta dve dami skupaj na zletu, plača sprejeli povabila,
stroške starejša, razen če ni bila ona od Torej: odgovori v vsakem slučaju, če se mlajše povabljena.	odzoveš ali če se ne odzoveš povabilu.
STRAN 288.
ZmSIU SVET štev. 9.
LBTMK VI.
Odgovori se lahko v pismu aH na vizitki. Odgovor se glasi približno tako-Ie:
«Dr. Ivan in Amalija Pretnar se za povabilo iskreno zahvalfujeta in ga z veseljem sprejmeta,» (Ali: «povabilo z veseljem sprejmeta in se zanj iskreno zahvaljujeta.»)
V	pismu se zahvaljuje bolj obširno, piše ga izmed zakoncev gospa in v njem priporoča svojega moža gospodinji.
V	"negativnem slučaju se za povabilo zahvališ in hkrati obžaluješ ter poveš vzrok, zakaj da ise ne moreš odzvati.
Osem dni po večerji napraviš pri gospodinji zahvalni obisk ali pa j-i pošlješ cvetlice; to storiš tudi, Če &© povabilu nisi odzval.
Če si iz zelo važnega vzroka primoran odpovedati zadnji trenotek, moraš točno povedati vzrok, ki te je zadržaL
Menu (jedilni Ust).
Jedilni list stavi na gospodinjo velike zahteve, da ugodi okusu gostov in zadene pravo ter zadostno raznoličnost jedi.
Raznoličnost je bistveni pogoj dobrega jedilnega lista. Ne eme želodca gostov preveč obremeniti. Ne postrezi n. pr. z rdečim mesom zaporedoma ali s samimi belimi mesi. Po govejem mesu ne serviraj koštru-novine, ampak rajši teletino ali perutnino. Obari iz divjačine naj ne sledi pečena divjačina. Po divjačina ee poda perutnina ali prekajene mesnine,
Namizie,
čistost in ličnost namizja pričata gostom o gospodinjskih zmožnostih in redoljubju. Praktičen zmisel gospodinje se kaže v tem, da domaćica ne pozabi pripraviti na mizo nobene potrebne stvari, ,
Z neštevilnimi maleakoistmi, ki siccr niso neobhodno potrebne na mizi, se miza z iznajdljivostjo« gospodinje bolj okrasi in .olepša.
Prt naj se odlikuje s svojo beloto in čistostjo.
Skrbna gospodinja ne pogrne mize prej, dokler ni pregledala prta, če je brez madežev, brez razporkov in brez obrabljenih mest. Prt mora biti dovolj dolg, da pokrije mizne noge. Če je predol'g, naj se pripogne.
Pod prt se položi kaka podloga iz tkanine, debelejše koJ' je prt, da se miza ne kvari in da ublaži ropot, ki ga proizvaja postavljanje posode na mizo.
Prostora pri mizi se računa za vsako osebo sedemdeset centimetroT..
Cvetlice so vedno ncvspši okras mize. Postavimo jih v sizke vaze in posode, da ne ovirajo nasprotno si sedečih gostov.
Po prtu razpoložimo zelene girlande in k vsakemu krožniku majhen Šopek, ki si ga gost zatakne.
Tudi cvetlice v lončkih se razpostavljajo po salonu in se lončki ovijajo in zakrivajo ali pa jih postavljamo v košarice in žardi-njere.
Najlepša namizna posoda je iz porcelana in kristala. Kakor se za obede uporablja samo belo namizno perilo, tako je tudi porcelan, ki je brez barvastih okra>skov, kvečjemu zlato obrobljen, ter kristal iz rezanega stekla najprimernejša namizna posoda.
Krožniki so postavljeni osem centimetrov od roba mize in, kakor že reoeno, sedemdeset centimetrov narazen, nikdar manj.
Na desni strani krožnika se položi nož_ z ostrino protii krožniku, in žlica, na levi pa vilice. Žlica je na desni ob nožu (lahko pa tudi pred krožnikom). Niti žlica, niti vilice ne smejo ležati na hrbtu.
Će sc pribor ne menja po vsaki jedi, mora biti za nož pripravljen podstavek, ki je iz stekla, porcelana, redko iz srebra.
Srfcbrna namizna posoda se uporablja le ob redkih zelo svečanih prilikah. Ni primerno postavljati se z luksusom pred prijatelji. Samo pribor naj bo srebrn in neobrabljen.
Na mizo se ne postavlja kis, olje ali gorčica, te stvari se prinašajo le na posebno željo gosta, samo sol in poper stojita že na mizi v solnicah z malo koščeno žličko, po ena med vsakim drugim in tretjim gostom.
Kozarci so postavljeni pred krožnikom v naslednjem redu: za madeiro težko vino na desni; potem, večji kozarec za namizno vino; na levi za rdeče ali črno vino in zadnji kozarec zia šampanjec. Rensko vino se servira v barvastih kozarcih, sicilsko v kozarčkih.
Steklenice so postavljene po mizi v simetričnih razdaljah, nikdar ne direktno na prtu, ampak na podstavkih,
(Dalje prih.)
Književnost in umetnost
Mladinska Matica, nova ustanova UJU v Ljubljani, je začela z rednim letnim izdajanjem mladinskih knjig. Za letos so izšle: Kresnice, zbirka pesmi, povesti in poučnih črtic, A. Škuljevi «SadjarČki», lahko in praktično popis«ana sadjereja, ter Jack Londonove zanimive «Zgodbe z Južnega morja». Letna naročnina na vse tri knjige znaša Din, 10,—, Vpiše se pri Mladinski Matici, Učit. tiskarna v Lj._
Popravek. V zadnji številki so ie koncem str. 229 in začetkom 230 pomotoma zamenjale vrste,, ki bi si pravilno morale slediti tako-le: 2. vrsta s str. 230 bi morala bili zadnja na str. 229, zadnja vrsta na str. 229 pride kot prva na str. 230, J. vrsta na strani 230 pa stoji kot druga.
KARNAT - KREHA
je nov«, po najmodernejšem ameriškem načinu sestavljena SPECIJALITETA na polju kosmelike. Čisli in beli kožo, hrani in oživlja kožne celice, osveži muskulaturo obraza, preprečuje in odsiranluje gube, ler vsled lega Jasni in pomlaja iz.rai 11«» — KARNAT - KREMA ne vsebuje absolulno nobenih snovi, ki bi bile kvame očem, zobovju, ali obrviro, je kemično in zdravniško proučena, priznana in pohvaljena kot prvovrstno kosmetično sredstvo.
Dobi in naroča se pod naslovom:
„KARNAT" Ljubljana, Wolfova ulica 10, II.
Lonček: stane Din. 60- , poštnina posebe]. Ccnj. naročnice, ki bodo poskusile to kremo, naj blagovolijo sporočiti o vspehu.
Poštnina plačana v cgotOA'liil.

PORTABLE
Neobhodno potreben v vsaki hiši. Najboljši spremljevalec na peto-vsnju, zelo praktičen v vlaku in na pamiku. Opremljen s tipkami za slovensko pisavo. Tehta četrtino in stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko izvršuje isto delo. — Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajšave.
C. A. MOHOViCH. Trst
v M MAZZINI IT
Darinka Vdovič
prel IVANKA PRAZNIK
Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 2
(a»Bprotl Drum. »Ud.) PriporoEa veliko Izbiro pisemskega papirjar iolske in pisarn, potrebščine pr&nernc Miklavževe in BoJSIžne darila. — Cenjenim naročnicam Ž. Sv.
IO»/o popust.

nnnnnanDDaDaDDamaaaaaaDaaDaaaanaaaca
GRADSKA ŠTEDIONICA Ljubljana - Prešernova ulica
Telefon 16. — Ustanovliena I. 1389 — Poitni Hek 10.533.
stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. — Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižicfe kakor tudi na tekoči račun, in sicer proli najugodnejšemu obreslovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proli dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. - Jamsivo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa. Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg Jaslnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ier davčno močjo. Vprav radi lega nalagajo pri njej sodišča denar nedoielnih, župnijski uradi, cerkveni In občine občinski denar.
NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naSl hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
jbüdDDaaanaüaüöQannaoaaaanaöGüODüüoc