natisov 15.000. izhaja vsaki Jek, datiran z dnevom [ustednje'nedelje. gfnina velja za Av- za celo leto firone, za Ogrsko IK 50 vin. za celo S'cmcijo stane ■.celo leto 6 kron, za pa 8 kron; rtgo inozemstvo se bi naročnino z ozi- i visokost pošt- Naročnino je pla- IJuprej. Posamezne j».seprodajajopo8v. B'Svo in uprav-se nahajata v gledališko po-Tslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 80— za Vi strani K 40 — za V« strani K.20 — za V« strani K 10 — za »/,, strani K 5"— za "A, strani K 250 za V«i strani K 1,— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 36. V Ptuju v nedeljo dne 5. septembra 1915. XVI. letnik. vetovna vojska. [stro-ogrske čete vjele so od maja sem 2.110 oficirjev in 642.000 \l, zaplenile 394 kanonov in 1.275 strojnih pušk. — Nemci vjeli avgusta meseca 2000 oficirjev, 269.839 mož, 2.200 kanonov in strojnih pušk. — Trdnjava Luck padla. — Odločilna zmaga v lodni Galiciji. — Ruske grozovitosti. — Italijani povsod tepeni. — Turške zmage pred Dardanelami. je plen naših in nemških armad tojih mesecih. Priznati se mora, da bi tako oe nobena drnga država, kakor ka Rnsija, ne preživela, številke gredo ilijone in vse vojne v svetovni zgodovini so otroška igrača napram našim nspehom. v vojaškem oziru vele važna uspeha je tel pretekli teden; izredno uspešni ofen- stop v vzhodni Galiciji in pa zavzetje flinake trdnjave Lnck. Osvoboditev zadnjega i izhodne Galicije od ruskega jarma bode ajšera časa gotova stvar. Istotako signrno »de izvršilo nemško zasedanje Wilne. Pa [trdnjavi Grodno in Riga ste, obkoljeni. Iz i prestolice Petersbarga, ki ji je dal najpo- ejši ruski car Peter z ozirom na potrebo ne kultore nemško ime, bežijo, bežijo ... les je Rusija premagana in vsi laljni boji so obupano hranjenje proti [ovitim armadam osrednjih velesil. [Istotako žalostna je usoda Italije, ki si je fla s svojim gnusnim izdajstvom bogve kako dobičke izsiliti. Njeni napadi so se vsi v potokih krvi izjalovili. In že se kažejo v Iji znaki revolucijskega mišljenja, že ae po- i nezadovoljnost nad to vojno, ki so jo ni in brezmiselni ter brezvestni hujskači dolgoletnemu zavezniku povzročili. sebno pozornost zaslužijo tudi obrambeni [naše zveste zaveznice Turčije, ki se bori uspešno proti večini pomorskih sil zdru- naših sovražnikov. Angleži in Francozi pred Dardanelami naravnost ogromne iz- Na Balkanu je položaj nespremenjen. Tudi razmerje z Ameriko in drugimi doslej nepristranskimi državami ni spremenjeno. * *. * Okoli 1,100.000 Rusov od maja sem vjetih. — Več kot 300.000 mrtvih in ranjenih. — 12 trdnjav od nas zavzetih. K.-B. Berlin, 31. avgusta. Iz Velikega glavnega stana se Wolfi'm pisarni poroča: V sedanje« časn, ko se je dosegel s padcem notranje obrambene črte Rasov gotovi odlomek v tekočih operacijah, je jako podučljivo, predstavljati si nakratko dosedanji uspeh ofenzive, ki je pričela dne 2. maja s prodiranjem pri G o r 1 i c i. Moč ruskih zvez, na katere je pravi sunek polagoma zadel, se šteje najmanje na okoli 1,400.000 mož. V bojih seje vjelo okoli 1,100.000 Rušo v, padlo ali ranjenih paje bilo najmanje 300.000 mož, ako se število tako izkazanih brez bolnikov jako nizko na samo 30 procentov vjetih računa. To število je višje, kajti odkar je sovražnik, da bi rešil ostanek Bvoje artiljerije, poskusil hitro nazadovanje brez ozira na človeška življenja varovati v glavnem z infanterijo, imel je seveda velikanske krvave izgube. Lahko se tedaj reče, da so armade, na katere je zadela naša ofenziva, enkrat popolnoma uničene. Ako ima nasprotnik vkljub temu še četo na bojišču, potem je to s tem pojasniti, da je pritegnil za ofenzivo proti Turčiji v južni Rusiji pripravljene divizije, da je poklical nnjno jako veliko napol izvežbanih nadomestnih čet iz notranjega Rusije, in da je konečno iz onih front, na katerih je bil naš pritisk manj občuten, mnogoštevilne čete posamezno in v manjših Četah proti severu potisnil. Vsi ti koraki niso zamogli usodo Rusije vstaviti. Sovražnik je pregnan iz G a 1 i-cije, Poljske, Kurlanda in Litovske. Njegova sklenjena fronta je strgana. Njegove armade plovijo v popolnoma raztrganih skupinah nazaj. Nič manj kakor 12 t r d-njav, med njimi štiri velike in ena modelna iz-zidana, padlo je v roke naših hrabrih in zvestih boriteljev, z njimi pa tudi notranja in zunanja obrambena črta ruske države. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Naše v vzhodni Galiciji stoječe armade so včeraj že tedne sem iz-zidano fronto ob Z 1 o t i - L i p i na raznih točkah predrle. Borile so se pri temu na častnem polju prvih velikih bitk, ki so se izvojevale začetkom vojne vzhodno in južno-vzhodno od Lemberga. Tako vzhodno od Przemyslany kakor tudi zapadno od P o d h a j c e in M o n a-sterzyske vsilili smo v sovražne linije. Med Gologory in Brzezany zavzeli smo ruske postojanke v razdaljn 30 kilometrov. Premagani sovražnik, ki je pustil vjetih 20 o f i- StraachUl'ova grenčioa 1* zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora c i r j e v in 6000 mož, poskušal je zaman, da bi izgubljene postojanke s protinapadi zopet nazaj dobil; moral je bojišče zapustiti in je nastopil danes zjutraj na celi fronti nazadovanje. Tudi vzhodno Wladimir-Wolynska prišlo je do bojev večjega obsega. Armada fcm. pl. P u h a 11 o vrgla je sovražnika v smeri proti L u cku nazaj in je pričela z zasledovanjem. Severno P uj če t- močvirja bližajo se naše čete mestu K o 1 e r y n od juga in zapada. Pri Kamieniec-Litowsku boreče se avstro-ogrske čete vrgle so sovražnika iz njegovih postojank severno in vzhodno tega mesta nazaj. Italijansko bojišče. Na primor-s k i fronti poskusil je sovražnik danes ponoči in v jutrajnem mraku na raznih točkah napasti; bil je pa povsod zavrnjen, tako vzhodno od Polazza in pri San Martina na visoki doberdobski planoti, nadalje na visokih postojankah severno tolminskega mostičja. V prostoru pri F1 i t s c h u traja boj naprej. Na Tirolskem bližajo se sovražniki severno S u g a n a-doline našim postojankam. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 28. avgusta (W.-B.) Iz Tolikega glavnega stana se poroča: Armada Hi n d enb ur ga. V bojih za-padno Bruska in Schonberga je nasprotnik Tržen. Vjeli smo čez 2000 Rusov, zaplenili 2 topova in 9 strojnih pušk. ZaTrnili smo sot-ražne napade- proti delom naše fronte med Radziwiliski in Swajadosze. Južno-zapadno Kovna korakajo čete generalobersta pl. Eichhorn zmagovito naprej. MedBobrom in Bialowieska- gozdom se zasleduje. Zasedlo se je mesto N a r e w. Armada princaLeopolda bavar-s k e g a napreduje v gozdoTJu Bialowieska ter Čez Lesno-PraTO, katere vzhodno obrežje je na spodnjem toku že pridobljeno. Armada Mackensena. V zasledo-Tanjn je cesta Kamienec-Litowsk-My-b z c z e c e prekoračena. Med rekama M u c h a-wiec in Rupet podijo naše čete premaganega soTražnika naprej. Nemška konjenica Trgla je včeraj pri So m ari na cesti Ko wel-Ko b ryn neko soTTažno kavaljerijsko divizijo. Južno-Tzhodno bojišče. Pod vod-stTom generala Bothmer so nemške in aT-stro-ogrske čete TČeraj ob Zlota-Lipi severno in južno Brzezany ruske postojanke predrle. Ponočni sovražni protinapadi bili so krvavo zavrnjeni. Danes zjutraj je nasprotnik po na-daljnem neuspehu odpor opuBtil. Zasledujemo ga. VrhoTno armadno vodstTO. Zmagovalec čez Iwangorod. Močno rusko trdnjaTO Iwangorod zaTzel je s STOJimi Četami general infanterije K 6 t e 6 neobhodno potrebna. Zmto)oie ^^ILtjf" ^ l j Zmaga v vzhodni Galiciji. — Čez 10.000 Rusov I vjetih. (Uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Dunaj, 29. aTgusta. Uradno se raz- 6dJ.H.KovEBjtKpveBhazali pl. K o t e U h a z a, katerega sliko danes prinašamo. Cesar mn je podelil za njegoTe zasluge LeopoldoT red z Tojno dekoracijo. Rusko bojišče. Naši uspehi Tzhodno Wladimir-Wolynskija in obZloti-Lipi so v fronti od 250 kilometroT odpor sovražnika zlomili. Nazadovanje Rusov označujejo poTsod goreče vasi in uničene naselbine. Število t naših rokah ostalih vjetih se zviša na 10.000 mož. čete generala pl. Pflanzer-Baltin, pri katerih so pred včeraj nem zopet priznani hrvatski polki in inf. regiment 52 dokaze svoje hrabrosti podali, sledijo sovražniku na B ne z a c z. — Iz nemških in avstro-ogrskih čet sestaTljena armada generala Bothmer napreduje čez Podhajce in proti Zloczowu. Od Rusov zažgano mesto Zloczow je v lasti generala pl. Bohm-Ermolli. Zbori fcm. pl. Puha 11 o Trgli so soTražoe zadnje čete in ostajajo proti trdnjaTi Luck umikajočemu se soTražniku na petah. Pri K o b r i n n, kjer pridobivajo naši zaTezniki nadalje na prostoru, so Rusom le še pota proti seTernem Tzhodu odprta. ATstro ogrske čete dosegle so t pokrajini S z e-r e s z o w o južno-Tzhodno rob S i e 1 o-W i e 1 i-koje-Pruzany. Italijansko bojišče. Posamezni napadi Italijanov ob S o č i n i fronti postali bo včeraj večji in ljutejši; dosegli pa niso kakor navadno nikjer u b p e h a. ^ dober-d o b s k e m oddelka bil je pozno zvečer od močnega artiljerijskega ognja pripravljeni napad naMontedei sei Busi zavrnjen. Dopoldne naskočila sta dTa polka mobilne milice štirikrat Monte San Michele; Tsilila sta na posameznih mestih v naše jarke, ali bila sta povsod pod težkimi izgubami zopet Tun Tržen a. Proti goriškemu mostičja pričel je soTražnik pred nekaj časom „Sappen°-napad. Naši topoTi in metalci min pa so uničili t s e bližje na našo fronto pritegnjene „sappe". Tolminsko mostičje stalo je celi dan pod ljutim topoTskim ognjem. Temu je sledil od 2 regimentov in 2 alpinskih batajlonov izvršeni napad, katerega so naše čete v ročnem boju z a t r n i 1 e. Istotako brezuspešni so bili posamezni, nasproti mostu zapadno Tolmina in prostoru severno tega prehoda zapričeti napadi ter štiri napadi na fronto M r z 1 i - v r h-Slemje. Tudi proti prostoru pri Flitschu z znatnimi silami poskušeni napad bil je vstavljen. Tukaj kakor povsod ostale so naše postojanke trdno t roki njenih braniteljev. Ob koroški fronti je precej mirno. V tirolskem obmejnem okrožju trajajo to-poTski boji z menjajočo ljutostjo naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 29. avgusta (W.-B.). Iz Tolikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Južno-vzhodno od K o w n a je trdovratni odpor sovražnika zlomljen. Naše čete zasledujejo umikajočega bo soTražnika. Gozdna pokrajina Tzhodno A t g n-stowa je prekoračena. Bolj južno se je t za-8ledoTanju linijo Dombrowa-Grodek-N a r e w k a-oddelek prekoračilo. Armada princa Leopolda b a-varskega bliža se s svojim desnim krilom SzereBzowu. Armada Mackensena. Pod boji z __ i s o č i h zadnjimi četami bili so Rusi do linije Podfl prisiljeni. Naši od juga sem skozi moivinH predujoči zavezniki so sovražnika do blizc . . brina zasledoTali. AV8Ii S surovostjo, ki mora naše ft K.-B. naše ljudstTO z gnusom napolnil gglaša: Rusi v maskiranje sTojih p o stoj > £„ 8 tisoče prebivalcev, svoje lastni . , j a k e, med njimi mnogo žensk in ot našim napadom nasproti po ,raJ Poc Nehote je naš ogenj med njimi nekaj stil je zahteval. stroj Južno-Tzhodno bojišče. Zs znišl ške čete so TČeraj poraženega sovražniki , • linijo P o m o r z a n y • K o n i n c h y - Koi: , ~ in za oddelek Koropiece nazaj vrgle. ".'j. T Vrhovno armadno vodit 'Bnile se vanju Avstrijsko uradno poročilo od pondeljk oBtoru . K.-B. Dunaj, 30. aTgusta. Uradno a opoldne razglaša: Rusko bojišče. Armade ge Pf lanze r-Bo 1 tin in Bothmer so TČeraj do S t r y p e. Nasprotnik je pol na raznih krajih naše zasledovanje vstav je pa poTsod nazaj Tržen ; posebno trdo odpor se je zlomil na spodnjem potoku r o p i e c. Armade generala Bohm-Ermoll dele so vzhodno Zloczowa na močno dene postojanke. Sovražnik bil je napad na raznih točkah fronte Tržen. VWolhyniji so naše proti Lacki predujoče čete zopet na prostoru pri Iztrgali smo soTražniku Swiniuchy in krepko hranjene kraje. VBielowiecz P u s z c z a boreče se c. in kr. čete p so Rase pri S z e r e s z o w o in jih zašli proti P r a z a n y. Italijansko bojišče. Včeraj so Italijani na Tsej primorski fronti rijski ogenj menjajoče se ljntosti. Na točkah pričela je njih infanterij* pribli poskuse in manjše napade; b il a p a j e 1 vedno zavrnjen«.. Na koroškem in tirolskem nem ozemlju je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabn pl. H 6f er, fml. dimp to. Ob držujejc točka na bes Kob zan Ha so vršil •cjega p r ti r nsk ini Fl Nemško uradno poročilo od pondeljl K.B. Berlin, 30. aTgusta (W.-B likega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Cetd rala Belowa stojijo t boju za mostitj Friedrichstadta. V bojih Tzhodni mena je armada Eichhorna pokrsji Terno-vzhodno od Olite dosegla. Vji nadaljnih 1600 Rus o t in zaplenili T V smeri proti G r o d n u Tzeli smo t L i p 8 k, prisilili sovražnika, da opusti Si oddelek in prekoračili S o k o 1 k o. Vzb gozdoT seTerno-vzhodno in vzhodno s t o k a je na raznih točkah dosežen. Armada princa Leopold varskega. V gozdu Bialowiecka se za prehod čez zgornji Narew. Ni aTstro-ogrske čete pl. Woyrscha Trgi Tražnika iz njegoTih postojank pri S, polju in Szereszown; nahajajo strem zasledoTanju. Armada Mackensena. Da sToje nazadoTanje iz zadajšnjih stopi: moČTirje Tzhodno P r u z a n y, posta' Rusi TČeraj t črti Podubno in j K o b r i n a še enkrat h boju. Bili so ženi, vkljub temu da bo že odhajaj še enkrat v boj Trgli. Tudi nadaljeTanje zgodovini vseh časoT nezaslišanega ravna podijo proti našemu napadi varstvo svojih bežečih arml nazadovanju s seboj vlečeni Ni K.-E Bga gl Ar čje ju: in. Vz eznici. de so »TO G ".us BOTra )janko Ar ;ega. pribo t nap Ar eglo anje č v n Zas Ka ke če i to vi Dlodvo — 3 — livalstvo lastne d ežel e v in n ogih [iiočih oseb, med njimi večinoma nsk in otrok, jim ni nič pomagalo. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 31. avgusta. Uradno se danes ša: * loško bojišče. Severno in severno- jhcdno Lacka doseženi nasprotnik bil je pod Ijatimi boji proti jugu nazaj vržen. je 12 oficirjev, čez 1500 mož, ptrojnih pušk, 5 lokomotiv, 2 že- taniška vlaka in mnogo vojnega rater i j a 1 a v naši roki. Tudi pri Swi- iy-Gorocho w-Rad ziechowinTurze iBilile so naše čete Ruse k nadaljnemu naza- biujn. Z navadno hrabrostjo naskakovali so v |ost»ra južno od Radziechowa regimenti limpeštovske armadne divizije močno utrjeno Ob Strypi se borimo za prehode, pri čemur ajejo Rusi naše zasledovanje na posamez- točkah g hudimi protisunki. Ob Dnjestru , besarabski meji nič novega. Naše severno [Kobrina boreče se bojne sile silijo pri jjnzany in na zgornjem Muhawiecu naprej. Italijansko bojišče. Tudi včeraj se i vršili na južno-zapadni fronti nobeni boji pomena. D?a sovražna napada pri St. irtinn, nadalje en napad na južno tol- [inuko mostičje ter na našo postojanko, v iriFlitscha bili so zavrnjeni. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. [l-B. Berlin, 31. avgusta (W.-B.). Iz ve- i glavnega stana se poroča : irmada Hindenburga. Boj za mo- ijažno od Friedrichstadtaješev , Vzhodno Nj e m e n a silijo naše čete proti piti, ki vodi od G r o d n a proti W i 1 n i. i so 2600 Rusov. Na zapadni fronti trd-ive Grodno bila je pokrajina Nowi Dwor [Knsnica dosežena. Pri Grodnu opustil sovražnik pred našim napadom svojo poanto na vzhodnem robu Bialystoka. Armada princa Leopolda bavar-[kega. Prehod čez zgornji Narew je deloma i priborjen. Desno krilo te armadne skupine j T napredovanju na P r u z a n y. irmada Mackensena. Zasledovanje jlo je oddelek M u c h a w i e c. Sovražne doje čete bile so vržene. 3700 Rusov padlo v naše roke. Zasledovanje severno od Brzezany pro- Bresf--Uhwsfr Kakor poročano, zasedle so našejin nem-It &te velevažno rusko trdnjavo Brest-)wsk. Ob tej priložnosti prinašamo sliko dvora tega mesta. dirajočih nemških in avstro-ogrskih čet bilo je ob Strypi deloma s protisunkom močnejših ruskih sil zadržano. Vrhovno armadno vodstvo. Avstro-ogrske čete vjele so meseca avgusta čez 53.000 Rusov, od maja sem pa čez 642.500 Rusov. (Avstrijsko uradno poročilo od srede.) K.-B. Dunaj, 1. septembra. Uradno se poroča: Rusko bojišče. Trdnjava Luck je od včeraj V naši lasti. Staroznani salzburško-zgornjo-avstrijski regiment nadvojvoda Rainer št. 59 vrgel je Ruse z bajonetom iz kolodvora in utrjenega barikadnega skladišča severno prostora ter je obenem z bežečim sovražnikom v mesto vsilil, katerega je do večera očistil. Pri Bialykamenu v severnem vzhodu Galicije predrla je armada gen. Boh m-E r m o 11 i v raz d al ju 20 km sovražno črto. Na ta način do-življeni dvojni poraz prisilil je vse še zapadno Styra se boreče ruske čete k nazadovanju za to reko. To nazadovalno gibanje sovražnika razširilo se je danes zjutraj tudi na fronto pri Z b o r o w u, kateri kraj je včeraj armada generala B o t h m e r vzela. Na Strypi se še borimo. Eden ruskih protinapadov je včeraj neko nemško in neko avstro-ogrsko brigado v pokrajini Ko z o w a za par kilometrov nazaj potisnil. Od načih čet za pregnanje nasprotnika pričeti stranski sunek napotil je Ruse, še predno je učinkoval, k nujnemu nazadovanju na vzhodnibreg S t r y p a. Tudi severno Buczacza bili so razni sovražni napadi zavrnjeni, pri čemur je imel nasprotnik težke izgube. Število v zadnjih dneh v vzhodni Galiciji in vzhodno W 1 a-d i m i r-W o 1 y n s k a dobljenih vjetnikov zvišalo se je na 36 oficirjev in 15.240 mož. Skupno se je tekom meseca avgusta od pod a v-stro-<) grškim vrhovnim poveljstvom bojujočih sezaveznih čet vjelo 190 oficirjev in 53.299 mož, zaple n ilo pa 34 kanonov ter 123 strojnih pušk. Skupno število od teh bojnih sil od začetka maja dobljenih vjetnikov znaša 2.110 oficirjev in 642.500 mož. Število pri teh operacijah zaplenjenih topov znaša 394, strojnih pušk pa 1275. Italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Ho f e r, fml. Nemške čete vjele avgusta mesesa 269.839 Rusov, od maja sem pa čez en milijon Rusov. (Uradno nemško poročilo od srede). K.-B. Berlin, 1. septembra (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: ArmadaHindenburga. Vzhodno N j e-m e n a se boji nadaljujejo. Na zapadni fronti od G r o d n a stojijo naše čete pred zunanjo fortovo linijo. Med Odelskom in gozdom Bialowieska se nadalje zaslednje. Armada princa Leopolda bavarskega. Zgornji Narew je prekoračen. Severno B r u z a n e potisnjen je sovražnik čez močvirnato ozemlje nazaj. Armada Mackensena. Nadaljuje se zasledovanje. Kjer se je sovražnik vstavil, bil je vržen. Južno-vzhodno bojišče. Čete generala pl. B o t h m e r naskočile so proti trdovratnemu sovražnemu odporu visočine vzhodnega brega S t r y p e pri in severno Z b 6 r o w a. j Minulo vstavljanje vsled ruskih protinapadov je ! premagano. Visokost v mesecu avgnstu o d nemških čet na vzhodnem injužno-vzhodnem bojišču vjetih Rusov in zaplenjenega vojnega materijala znaša čez 2.000 oficirjev, 269.839 mož, čez 2.200 kanonov in mnogo čez 560 strojnih pušk. Od teh odpade na K o w n o okoli 20.000 vjetib, 827 kanonov, na Now o- Georgiewsk okoli 90.000 vjetib, med njimi 15 generalov in čez 1000 drugih oficirjev, potem 1200 kanonov ter 150 strojnih pušk. Štetje kanonov in strojnih pušk v N o w o-Georgiewsku še ni končano, ono strojnih pušk v K o w n u še ni pričeto. Kot skupna svota označene številke se bodejo torej Še bistveno povišale. Zaloge streliva, življenskih sredstev in ovsa v obeh trdnjavah se doslej ne dajo pregledati. Število vjetih, ki so jih napravile nemške in avstro-ogrske čete od 2. maja sem, torej od začetka spomladne vojne v Galiciji, povišalo seje z d« j na mnogo -čez en milijon. Vrhovno armadno vodstvo. Požgani Brest-Litowsk. Vojni poročevalci pišejo iz Brest-Litowska : V Brest Litowaku bil sem očividec najgro-zovitejšega uničenja, kakor ga doslej niti pri Rasih nisem videl. Tri četrtine lepega mesteca so Rusi požgali. Žalostno tiho je v ulicah. Čuje se le šumenje plamen in padanje zgorelih tramov ; drugače v celem mestu nobenega glasu. Vsi prebivalci so morali proč, Rusi, Poljaki in judje. Kar se je godilo pred uničenjem, se ne more dognati, ker primanjkuje očividcev. Ropalo in plenilo se je, kakor da bi bili napadli največji barbari mesto. Vsa stanovanja bila so na najgrši način uničena, vse prodajalne vlomljene in izropane. Vrednostne stvari so odpeljali, pohištvo pa leži po ulicah. Prebivalcem se ni dovolilo, svojo last proč spraviti; morali so jo roparjem pripustiti. Kakor pripoveduje nemški poveljnik trdnjave Brest-Litowsk, so Rusi vse magacine s petrolejem polili; pozabili so jih pa pred svojim odhodom zažgati. Todi zaloge življenskih sredstev niso zamogli seboj vzeti. Zato so Nemci našli mnogo mesnih konzerv, moke, riža in drugih predmetov. Napad naših letalcev na laško mesto Brescia. Zasebna poročila o zadnjem napadu naših letalcev na Brescia potrjujejo, da so tri četrtine tamošnje fabrike za orožje popolnoma uničene, kar pomeni za Italijo ogromno škodo. Bombe so zadele s tako natančnostjo, da so prebivalci trdili, da mora biti na krovu letala natančni poznaratelj mesta. Nadalje poročajo, da je bilo pri tem napadu 20 oseb ubitih, 80 pa ranjenih. Ruska ječa. Švedski poslanec stotnik Lil i en t hal piše: Nikdo ne more želeti, da bi krvava vojna na vzhodni fronti zdaj konec našla, ko so solnčni žarki skozi omrežje velike ruske narodne ječe zasvetili. Ne smemo smatrati 50 milijonov Fincev, Poljakov, Malorusov, pa tudi ne Letov, Esthov in Litavcev kot vjetnike na čas življenja. Moramo nasprotno želeti, da se bode Hindenburgova nspešna ofenziva na vzhodni fronti nadaljevala, dokler niso duri ruske ječe narodov konečno razbite. Angleško priznanje. K.-B. Izdajatelj lista »Daily News" Gardiner označuje glasovanje v francoski zbornici kot klic na zaveznike v nri potrtosti in slabih slutenj. Moč sovražnika (Nemcev in nas! Op. ur.) se ni še nikdar tako občutila, kakor zdaj. Nikdar v svetovni zgodovini se ni nudil igrokaz materijelne moči tako, kakor ga nudijo zdaj Nemci, kateri držijo trdno veliko armado na zapadu, medtem ko na vzhodu v srce Rusije naprej si- lijo. Nenmnost bi bila, zmanjšati velikost tega ogromnega razvijanja sile. Proti Tripolisu. K.-B.' London, 30. avgusta. „ Temps" poroča iz Kaira: Poroča se od pristojne strani. da je veliki Senussi (načelnik Italijanom sovražnega arabskega plemena Senussov; op. ur.) na čela okoli 10.000 m o ž, ki so oboroženi tndi s strojnimi puškami in topovi, ter jih vodijo nemški in turški oficirji, pričel korakati proti Tripolitaniji. Italijanska vlada poslala je ojačenja v mesto Tripolis. Isti list še nadalje glasom zasebnih virov poroča: Oklic velikega Senussija kliče vse Arabce, da naj hitijo k zastavi, da se spo d i sovražnika iz Afrike. Francoske vlade sita dežela M a r o k k o nahaja se baje že v polnem razburjenju. Po zadnjih poročilih povišale so se bojne sile plemena Senussov na 34.000 mož. Italija in Francoska morata v Afriko ojačenja poslati. Arabci so proglasili proti njim „8 veto voj no". Turški uspehi. K.-B. Konstantinoptel, 29. avgusta, Glavni stan poroča: Sovražnik ponovil je dne 28. t. napade, ki jih je 26. in 27. t. proti oddelku Anaforta pričel. Sovražni napadi v zadnjih treh dneh bili so posebno trdovratni. Vkljub temu bil je sovražnik popolnoma nazaj vržen, pri čemur je imel velikanske izgube. S protinapadi pridobili smo zopet nekaj od sovražnika zasedenih strelskih jarkov v našem središču; pri temu smo pokončali v jarkih se nahajajoče sovražne vojake. V bojih zadnjih dveh dnijimelje sovražniki 0.000 mrtvih. Naše izgube so razmeroma majhne. Naši letalci, ki so se bojev udeležili, metali so uspešno bombe na postojanke in taborišče sovražnika. Trdnjava Grodno. Izmed maloštevilnimi trdnjavami, ki so ostale še v ruski lasti, nahaja se tudi Grodno, katerega zemljevid danes objavljamo. Grodno leži Die Festung Grodno. na desnem bregu Njemena in je glavno mesto ednako imenovane gubernije. Mesto je precej veliko, kajti imelo je že leta 1837 okoli 46.000 prebivalcev. Razno. Cenjeni naročniki I Prosimo, da naj vsakdo svojo zaostalo naročnino poravna, ker nam ni mogoče, vsakemu posebej pisati. — Uprava „Štaj erca". Inštaliranje novega prosta g. dr. Jurkovica V Ptuju se je vršilo pod velikimi slovesnostmi. Javna poslopja mesta so bila t zastavah. Novega g. prosta so sprejeli vodje uradov in mnogo občinstva. Prepričani smo, da bode novi naš g. prost, ki je priljubljen in spoštovan po vsej spodnji Štajerski kot pravi dušni pastir, našel v Ptuju drugo domovino in da mu bode njegov - 4 -. težki posel vsled zaupanja ter ljubezni prebivalstva samega olajšan. Prevzvišeni knez in škof lavantinski dr. Miha Napotnik dospel je pretekli torek popoldne v Ptuj. Bil je ob velikem navdušenju sprejet. Glavni sprejem se je vršil na mestnem trgu pred rotovžem. Na tem kakor tudi na raznih drugih poslopjah vihrale so nemške in cesarske zastave. Posebno izbrana vojaška in civilna godba je svirala na trgu. Otroci v belih oblekah so pozdravili cerkvenega dostojanstvenika. Potem je g. župan in deželni poslanec Jos. O r n i g v izbranih besedah pozdravil knezoškofa; spominjal se je težkih časov in zaklical ob koncu svojega navdušenega govora trikratni ,Heil" našemu cesarju. Viharno je zbrana množica ta klic pozdravila. Godba pa je zasvirala našo in nemško cesarsko himno. S prav lepimi in k srcu segajočimi besedami je g. knezoškof odgovoril ; vidilo se mu je iz obraza veselje nad tem krasnim sprejemom v vedno zvestem avstrijskem mestu Ptuju. Lepo in prikupljivo je govoril tudi novi naš prost g. dr. J u r k o v i č. Posebno omeniti je tudi, da je v imenu šolske mladine mali S1 a w i t s c h, sin g. trgovca Leopolda SI a wit se ha, ki je tudi član »Šta-jerčevega" odbora, z jako lepo deklamacijo pogumno in v lepih besedah pozdravil cerkvenega dostojanstvenika tako, da je bilo vse gi-njeno in veselo. Pa tudi neko malo deklico je za njeno deklamacijo pohvaliti. Tudi cerk?ena pridiga prevzvišenega knezoškofa je bila krasna. Posebno veselila je ptujsko ljudstvo škofova beseda, da se bode z novim proštom uresničil zaželjeni mir v Ptuju. V četrtek se je vršila sv. birma, katere se je udeležilo precejšno število otrok. V znamenju zmage zlatega klasa. Pišejo nam : Da se izogne zmotam in zavlačevanju pri naročitvah klasovih znakov, smo prošeni, da izrecno povdarimo, da je nasloviti, kakor je razvidno iz lepakov in dopisov oficijelnega vojno-pomožnega mesta staj. namestništva, brez izjeme vsa naročila in vprašanja glede klasovih znakov in klasovih dni naStajerskem na na mestništvo, oficijelna vojna pomoč, Gradec, Grad, polnadstropje; to mesto namestništva je prevzelo skupno naročilo za celo Štajersko. Izmenjava medenih možnarjev. Pišejo nam i Posestniki ki hočejo svoje medene možnarje zamenjati za železne — kar se mora pri občinah prijaviti — se preloži rok od 19. avgusta t. 1. na 25. septembra 1915 Velika nesreča je umrljivost otrok poleti, kadar se sveže mleko hitro pokvari in kadar ubogi mali dojenčki ne morejo imeti zanesljive hrane. Vsaka previdna mati bode tedaj začasno napravila poskus, dati svojemu malemu ljubčeku staroznano Nestle'jevo moko za otroke, ki jo mali izborno prebavijo in ki je tudi prav poceni. Poskusna doza zastonj po: Nestle-družbi za moko za otroke, Dunaj I, BiberstraBe 49a. Izkaz živinskih sejmov, ki se vršijo na Štajerskem meseca septembra 1915. Politični okraj Bruck : Breitenau-Stralteck dne 14 , Tragofi Pichl dne 16.. GuBwerk dne 27., Mariazell dne 28. ; Celje: Vojnik dne 7., Št. Jurij dne 20., Laško dne 21.; Deutsch-Landsberg: Eibiswald dne 14.; Laško dne 21.; 20. ; Feldbach : Feldbach dne 24.; Konjice: Vitanje dne 14.; Judenburg: Obdach dne 1., WeiBkirchen dne 21.; Lipnica: Lang dne 11., Sv. Vid dne 15., St. Georgen a. St., Leutschach dne 21., Ehrenhausen dne 24., Lipnica dne 25., Gleinstatten, Wildon dne 29.; Leoben : Mautern dne 11.; St. Stefan dne 13., St. Michael dne 14., 15, Wald dne 20., Tro-faiach dne 24.; Liezen: Liezen dne 20., Trieben dne 22., Lassing dne 23., Rottenmann dne 29.; Ljutomer : Ljutomer dne 14. ; Miirzzoschlag : Spital a. S. dne 14., Langenwang dne 18., Stainz dne 23.; Ptuj: Ormož dne 6., Sv. Lovrenc na Dr. p. dne 29., črna gora dne 7., Po-brežje dne 6., Breg dne 13., Rogatec dne 14., Trnovski vrh dne 2. ; Mozirje: Mozirje dne 7. ; Brežice: Žigerski vrh dne 1., Sv. Gora dne 7.; Dobje dne 9., Golobinjak dne 14., Zdole dne 15., Kapele dne 97., Podsreda dne 21., Planina dne 25., -Pilštanj dne 29.; Voitsberg : občina Piber dne 9., Hirachberg-Rein dne 13., Ligist due 21., Modriach dne 24., Mooskirchen dne 29., Sala dne 20., Voitsberg dne 29 , Fischbach dne 1 , Gleisdorf dne 20.; Si;, Gradec dne 9., Št. Janž pri Spod. Dram dne J 3., Sv. Martin pri Slcfv. Gradca do] Remšnik dne 29.; 23., 30. 11., 18., dne 24. preiskava njegovem mu prizai so Marenberg dne 29.. Si p0ieg nje mesto Gradec: Gradec dne 2.,5.'^ne. 22. j mesto Maribor : Maribor dne a Na r 22, 25.; mesto Celje dna '<.; * -oblast sle Ptuj: Ptuj dne-1.. 7., 9., 15., 21., 22,,!SSari0 8lan 20 vagonov slame zgorelo. Preteklo nS y i_c ponoči izbruhnil je na posestvu ministea-^izijataki predsednika grofa Stiirgkha v Halbeit rj^pr pri Radgoni požar, ki je vpepelil ckoli 2tporoča: 2 gonov slame. Požarna bramba zamogla je joc-stavke omejiti in več okoli ležečih, z žitom n.apok£namenjen šup rešiti. Pravijo, da je nekdo nalašč njT Mes< Mlada tatica. IG letna Tereza Življenje izbila. je v bolnišnici v Marenbergn isarji v B bena. Pokradla je blaga za več kot 200 fje glavars in bila vsled tega na 8 mesecev težke jefedovoljenjs sojena. morda pr Vtonil je v Mariboru pri kopanju koH Kone Dravi neki nemški vojak. Znani tul Ustreljen po prekem sodu. „Laii*j\i je bil Zeitung", uradno glasilo kranjske vlade. poslanec si Ivan B r e n c e, posestnik in krčtnar v ri*Df. Nikol štev. 10 na Kranjskem, je bil dne 24. ^i/Bo^T^&mk 1915 zaradi razžaljenja Veličanstva in žjgj pridobi sovražnih izrazov od c. in kr. 5. arma»lada odi etapnega komanda na smrt obsojen terf takoj ustreljen. Nemški učitelji V bOJU. Listi poročaj: služi v nemški armadi 54.518 učiteljev, 34#4°/o vsega učiteljstva. Za oficirje bilo} šanih 2781 učiteljev. Od mrtvih vstal je učitelj g. K rot! Poličan. Svoj čas se je uradno javilo, da j 9. septembra vtonil v Drini. Te dni pa sil iz Proseka pri Trstu, kjer služi pri voj Ob obletnici bitke pri Tannenbergu, v i je nemški feldmaršal Hindenburg grozovito porazil, določil je nemški se naj 147. (mazurBki) nemški infanterijal giment za večne čase imenuje „regiment: ralfeidmaršala Hindenburga". Cesar Viljem) tem obvestil Hindenburga v jako laskavem noročnem pismu. V osvojeni Varšavi. Listu „ Deutsche 1 8chauer Zeitung" posnemamo: Ker se va tovarnarji in bankirji upirajo navezati z škimi državljani kupčijske stike, jih je daj bernator pl. Etzdorff spraviti v konci cijske tabore ter je obenem ukazal zapretil podjetja. Nemška železniška uprava vP'J)"g^;Ir 15. septembrom direktni brzovlak Berlin-P_^ ■. * Lodz-Varšava. Vlak bode prevozil to P'<^«;0 D'r0 13 urah. Nenavadna pisava in jezik pri 2asekiapadj dopisovanju. Občinstvo se opozarja, da rat ,ax-£j save, ki ni splošno znana (kakor n. pr. j b ..- za slepce, stenografija i. dr.) ali takega j jknr;en (kakor n. pr. albanščina, kitajščina, ' i. dr.) za dopisovanjo v pismenih pošiljat« ito se Plav se morajo po obstoječih predpisih oddajal p° ri prte, povzroča znatno zamudo pošiljatve, rodaja česar naj se vsakdo, ki mu je na tem 1« b a r v da se njegova korespondenca hitro dostavi j r a služuje splošno znane pisave in jezika. , - Nočna brzovlaka štev. 5 in 6 vozita] I na progi Dunaj-Maribor-Trst in obratno. e P ° ' Umrl je v Šoštanju notar gosp. TPde Pr< K o 1 š e k. Pogreb se je vršil v soboto Mbe od 28. avgusta. N. p. v m.! do 101 Prebiranje Črnovojnikov v Mariboru ii 14 di nikov 1865. do 1872. se vrši v Gambi dvorani od G. septembra do 12. septemn Slovenski Bistrici se vrši prebin gostilni Kac 14. in 15. septembra; pn] Lenartu se vrši prebiranje v Aublovi{ 17. in 18. septembra. Umor bivšega državnega poslanca listi poročajo, da so kozaki sredi meseca! v vasi Laska Wola umorili nekdanjega držal poslanca, deželnosodnega podpredsednika in ( skega majorja v rezervi Hugona pl. Krolitteb/os s k e g a. Ko so prišli Rusi v Przemysl, Mastvu Krolikovski s svojo družino preselil na poa Grader. svoje žene, kjer so ga Rusi aretirali, češJ>alstvo sumljiv vohunstva na korist Avstrije. Biterih j etapno poveljstvo ga je dalo naprej preMjJge 8V£ v Przemysl, potem so ga pa internirali (»ko ka Laska Wola. Predno je bila proti njemu at^te) 0 3.; W i Slow Dravogi a dne 2., 9.,? ne 4 7. ; mi J2., klo n ) inters' alben oli 20 a je oq apolnjel šč zažl Ži ;u i 200 a ječe o n konj« jpteiskara zaključena, so ga kozaki napadli v |qjtjorem stanovanja. Razbili so mn glavo in ao prizadeli mnogo dragih poškodb. Krolikov- iiega 80 našli dne 14. avgusta vsega krvavega poleg njegove postelje mrtvega. Pokopan je bil be 22. avgnsta v Przemysla. Ruska kaltara ! Na Kranjskem je določila deželna in vojaška najvišje cene za slamo: za pre- 7 kron, za rahlo slamo 6 kron. V Loki pri Celju je ena oseba obolela na jjutski koleri. Odprava nekaterih carin. C. kr. kor. urad Sa: Začasno se odpravijo nekatere carinske med njimi za moko in mlinske izdelke, ^imeDJene podrobni prodaji. Hesarjem v Beljaku je bilo obrtno dovo- [enje (koncesija) odvzeto. Ker so namreč me- t Beljaka ustavili prodajo govejega mesa, glavarstvo izreklo nad njimi izgabo obrtnega dovoljenja ter razglasilo, da jim živinorejci že ncrda prodane živine ne smejo izročiti. Konec izdajalca. Iz Semlina se poroča: | Znani tukajšnji advokat dr. Vladimir N i k o 1 i č, 1 -aibach \\ je bil nekaj časa tudi hrvatski deželni po-e. poroči 8]a3ec ge je v Srbiji, izročen bedi, obesil. v Dovje p, Nikolič jo lani, ko se je Srbe pregnalo, s i. avgni mtražnikom odšel. Vse njegove poskuse, da bi in drža bpridobil na Srbskem primerno službo, je srbska rmadnei ya odklonila. ' ter tn Ruski morilci. Iz vojnega tiskovnega urada . if poroča: K mnogoštevilnim dokazom o barbar- aJ°> ' item, proti mednarodnemu pravu naperjenemu '. i unanja Rusov z našimi vojnimi J9 P0' t j a t n i k i prišel je novi dokument. Gefreiter , _ Slfied S c h 1 a g g in infanterist Hago T t on k, °, . y, ta od inf. regimenta št. 4, prišla sta dne 28. [a. ^e * jrooarja v bližini vasi Grab zapadno D u k I a- :9 Je.°8| Moda v vojno vjetništvo. Zbežala sta pa preo- VOj'a ' tana k našim četam. Izpovedala sta, da so ' v * i Rasi popolnoma i z r o p a 1 i, ko so ju vjeli. I 8 Zaprli bo ju v neko šapo. Nakrat sta slišala v j6.®a5'. ' »posredni bližini več strelov. Schlagg je tekel ,riJ8lu ' binpeinje videl, da so Rusi 13 mož 1 ijlgovega regimenta z na hrbtu »rezanimi rokami na povelje ne- »garaškega majorja postrelili. p ?ojaka hočeta na to izpoved priseči.— Pri pa se vjetim Rusom bolje godi nego domačim iom! Kolera. V Beljaku zgodilo se je 6 slu- |e? azijatske kolere, v V i p a v i pa 4 slučajev. Roparji ob štajersko hrvatski meji. I« Sev- jte se poroča: Ker se je orožniškim postajam itajersko- hrvatski meji mnogo moštva od- lo, ne zamorejo posamezni zaostali orožniki jejo proti Hrvatski več tako izdatno zastražiti. ■ato se množijo v tem okraju vlomi in roparski sapidi. Dne 25. p. m. so v Zabukovju rana pi m{^ roparjj pr; ae^em Tlomn goOO kron r" Plsa.' pokradli. Med prebivalstvom vlada vsled teca * Jj HtarjeDJe. atvah I Plavo-belo-rdeče prepovedano. Praško polivati 'od- «'J'ko ravnateljstvo objavlja sledeči razglas: ve, vslei ,Pndaja trikolor, barvastih trakov, kokard itd. n ležeče i barvah plavo-belo-rdeče brez ta vi, po jjjra na sestavljenje teh barv toitemi barvami okrašenih predmetov se splošno prepove. Kdor bi se tema ne pokoril, se p. Vinki "dj proti njemu v zmislu § 11 cesarske od-oto dnelredbe od 20. aprila 1854 z denarno globo od ti do 100 kron, odnosno z zaporom od 6 ar 'z. leJo 14 dfli postopalo". — Češki listi prinašajo Meče obvestilo: „Tribarvne nabiral e p n š i c e češkega šolakega društva naj se takoj v pisarno društva odpošljejo, da se nove i gostilni napravi Pozor na ubegle vojne vjetnike. Vnovič se Poljski opozarja, da je dolžnost vsakega domoljubno mislečega državljana, da stori vse, da se doze-vojni vjetniki in oddajo bližnji orož (Iti postaji oziroma da se naznani vsako vest osebah bližnjemu političnemu okrajnemu 'i S9 j' oblistvD. oziroma c. in kr. vojaškemu poveljstva posestvo t Gradca ali pa bližnji orožniški postaji. Press da je ■kiwlstvo se pred takimi vojnimi vjetniki, pri Rusko katerih je prav verjetno, da vohunijo, najnuj-repeljati i v vati jem je vem ibra; • ■iranje pri S T] ■a maja žavne] in ulaij likoT nej§e svari; zlasti se opozarja na to, da bo ■ko kakršnokoli že podpiranje ali dajanje po-avedeni tole, opustitev naznanjenja, prenočenje itd. sumljivih ubežnikov najstrožje kaznovano. Zlasti velja to za gostilničarje, ki imajo pričakovati poleg teh zakonitih posledic in naznanenja radi pogreška proti zglaševalnim predpisom še obrtnopolicijske posledice. Tudi se svari prebivalstvo, da ne prodaja ali daruje vojnim vjet-nikom civilnih oblek, ker se jim na ta način olajša beg, se torej zakrivi kaznjivo dejanje. Kdor naznani varnostnim oblastvom ali vojaškim oblastvom podatke, na podlagi katerih se ujamejo ubegli vojni vjetniki ali kdor neposredno povzroči tako vjetje, dobi nagrade od 10 do 25 kron. Razdelitev nagrad je stvar vojaškega poveljstva, v čigar področju se nahaja dotična vjetniška postaja; proti razdelitvi, katero izvrši vojaško poveljstvo po lastnem prevdarku, ni pravne poti. Blagovni vzorci (Mustersendung) namenjeni vojakom na bojnem polju. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva se je razpošiljanje blagovnih vzorcev, namenjenih vojakom na bojišča, pod pogoji, ki so bili sroj čas naznanjeni, razširilo še na več vojnih pošt. Vojnopoštui uradi, na katere odsihmal lahko pošiljamo blagovne vzorce, naslovljene vojakom na bojišču, so ti-le: št. 8. 9, 10, 11, 14, 16, 17, 23, 26, 31, 34, 39, 45, 46, 48, 51. 53, 55, 58, 59, GO, 61, 62, 65, 69, 73, 76, 77, 78, 81, 85, 88, 90, 91, 93, 94, 95, 96, 97, 99, 105, 106, 107, 108, 109, 113, 116, 119, 126, 129, 130, 136, 140, 143, 145, 149, 150, 151, 154, 155, 157, 158, 150, 164, 168, 169, 170, 179, 180, 186, 187, 188, 189, 191, 201, 207, 208, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 220, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 350, 504, 506, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, in 630. Nepošten najditelj. V Celju je izgubila sli-karjeva vdova Ana B a n d e ck hranilno knjižico za 622 kron in 6 bankovcev po 20 kron. Denar je našel krošnjar Peter G e c z i in ga je zapravil. Krošnjarja so zaprli. Dezerter ustreljen. C. in kr. vojaško sodišče v Gradcu je obsodilo gefreiterja Karla Jandl od 2G, domobranskega regimenta zaradi neprestanih dezertacij na 6mrt. Jandl je bil v soboto dne 28. avgusta ob 7. uri zjutraj ustreljen. Ta slučaj naj bi služil kot svarilo za nedovoljeno uhajanje iz vojaščine. Semensko žito. Komur manjka letos semenskega žita, naj se oglasi pri občini, katera mora vsa tozadevna naznanila vposlati okrajnemu glavarstvu. Navede se naj velikost njiv, določenih za jesensko setev in koliko žita se rabi. Cene za semensko žito so uradno sledeče nastavljene: pšenica 1. septembra (očiščena) 37 K 77 v, od 15. septembra naproj 36 K 37 v, neočiščena od 1. do 15. septembra 38 K 2 v, od 15. septembra 35 K 3 v. Rž stane očiščena 30 K 26 v, neočiščena 28 K 86 v. Natančneje glede semenskega žita pri občinah in glavarstvih. Izvažanje perutnine v vse tuje dežele je naša vlada prepovedala. S tem bode pač v krs+kem cena perutnine padla. Železni denar. Nemški državni zvezni svet je razglasil, da se bode odslej koval denar tudi iz železa in sicer drobiž za pet pfenigov. Mlinski izdelki iz koruze se smejo prosto uporabljati. Vlada namerava v bližnjem času ministersko odredbo z dne 26. marca 1915, s katero se je uredila uporaba moke, v toliko spremeniti, da se bo političnim deželnim oblast-nijam dalo pooblastilo, da smejo iste odrediti prosto prodajo in uporabo koruznih in činkvan-tinovih izdelkov (koruzni in činkvantinov zdrob in moka ter moka za polento), nadalje ječmenova moka, v kolikor se izdeluje ter ješprenj in pšenični zdrob. Kakor znano, se je tudi te mlinske izdelke dosedaj vštevalo med ono množino moke, katera je bila določena za oporabo. Radi tega se je te mlinske izdelki smelo prodajati le proti uradnim izkaznicam za kruh in moko. Od časa, ko se bo nimeravani vladna odredba izdala, se bodo smeli imenovani mlinski izdelki v prodaji prosto prodajati, t. j. brez izkaznic za kruh in moko. Ravnotako se tudi ne bo stavilo več nikake zapreke, ako se bo te mlinske izdelke rabilo v večji množini, kakor je po veljavni vladni odredbi za eno osebo predpisano. S to nameravano odredbo pa eeveda ne bodo določbe o zasegi žita in moke na korist države in izključna pravica za nakup in razpolaganje, ki jo ima sedaj vojno-žitno-prometni zavod, popolnoma nič prizadete. Junaške smrti padel je dne 1. avgusta stotnik g. Ludvik Z w i r n iz Stoperc pri Rogatca. N. p. v m.! V Mariboru se je pojavila v nekaterih vojaških taboriščih griža in pa tifas. Odredile so se stroge zdravstvene odredbe proti razširjenju teh nevarnih bolezni. Mezda kmečkih otrok se vračuna v osebno- dohodninski davek. Prizivna komisija za osebno-dohodnineki davek za Štajersko je črtala iz napovedi za osebnodohodninski davek znesek 500 K, katerega je neki kmet izplačal svojim otrokom kot mezdo, ker so mu opravljali kmečka dela, in se je izrekla, da se znesek, katerega plača kmet svojim otrokom, da mu opravljajo kmečka dela, ne vračuna kot izdatek pri napovedi osebnodohodninskega davka, češ, mezda, ki jo izplača kmet svojim lastnim otrokom, ne pride pri odmerjenjn osebnodohodninskega davka v poštev. A proti temu odloku je vložil dotični kmet priziv na upravno sodišče, ki je pa bilo drugačnega mnenja in je razsodilo, da je vse eno, če kmet plača mezdo tajim delavcem, ali pa lastnim otrokom, če se le mezda sploh izplačuje. Torej se v bodoče sme delavska mezda, katero izplača kmet svojim lastnim otrokom, odšteti pri odmerjenjn osebnodohodninskega davka. Proti laškim vohunom. Na Koroškem 86 od vojaške oblasti razglaša: „DognaIo se je znake, da razpolagajo italijanski vohuni s sredstvi, s katerimi zamorejo našim sovražnikom tekom nekaj nr poročila dajati. Kdor bi tako. poročevalno sredstvo razkril in prijetje storilcev omogočil, dobi premijo 5.000 kron". Pazite na decol Dveletni sinček posestnika Brunner v Lessnigu prišel je z roko v mate za rezanje krme. Nesrečnemu otroku je roko popolnoma odrezalo. ,.Sacro egoismo". Rimski „Avanti" poroča: Vsled tega, ker je tujski promet v Italiji skoraj po p ol no m a i zos tal, objavilo se je do 1. junija v uradnem listu za severno Italijo 1.953 konkurzov. Le v Benetkah je 573 podjetij konkurz napovedalo. Zdaj pa slavni „polentarji" že vidijo, kakšni dobiček nosi njih „sacro egoismo" in kaj imajo od te svoje izdajalske vojne. Mrtvega našli so, kakor se poroča iz M a-renberga, mlinarja Avguština K a t z, ki je bil v Zauneggu v mlinu Eme Cas uslužben. Bržkone ga je zadela srčna kap. Povožen je bil od vojaškega automobila 69-letni hlapec Franc Jurančič v Spodnjih Ho-čah. Zlomilo mu je levo nogo in so težko ranjenega v mariborsko bolnišnico prepeljali. Velika nesreča se je zgodila v petek ponoči v Donawitzu na Zgornjem Štajerskem. Čeber tekočega železa se je prevrnil v neko jamo, kjer se je nahajalo več delavcev. Strašna tekočina je tri delavce popolnoma sežgala, tri pa težko opekla. Veliki požar bil je v Sedlarjevem pri Podčetrtku. Zgorelo je vkljub vrlemu delovanju gasilcev 17 poslopij. Seveda so s poslopji zgorele tudi vse zaloge žita in krme. Napad. Kočarja Nikolaj J n r i č in Urban Vodnsek v Rogatcu sta napadla ponoči delavca Jerneja Nežmaha in sta, ga do smrti pretepla. Oba sta zaprta. Junaška smrt. Padel je junaške smrti vrli učitelj g. Maks Fleck od nemške šole na Bregu pri Pr.uju. Doma je bil iz Sevnice. Cast ma! Zgorela je na Štajerskem pri Muravi znana graščina Schrattenberg. Tudi en vojak je izgubil življenje, ker se ni mogel več rešiti iz gorečih razvalin. Italijanski socijalni demokrati, med katerimi je bilo že dolgo pred vojno očitno nesoglasje, so se zdaj razcepili in so v orožarnah v Lombardiji zaposleni delavci, ki so bili prej Deklica se sprejme v tiskarni W. Blanke v Ptuju dosti vneti za vojno, začeli stavkati. Tudi v Torinu so začele stavkati delavke, zaposlene v tovarnah za izdelovanje vojaškega snkna. Avstrijski municijski delavci v Ameriki. C. kr. korespoudenčni urad poroča: Zanesljivo se poroča, da bo v nevtrslnib državah, osobito v Ameriki, podaniki monarhije zaposleni kot delavci, inženerji ali drugače v obratih, ki izdelujejo vojne potrebščine našim sovražnikom. Taki državljani, ki pozabijo svojo dolžnost, in ki tako ojačujejo sovražno vojno silo in zato otežkoču-jejo vojskovanje monsrhije, ne zagreše la težke moralne krivde, marveč so krivi tudi hudodelstva proti vojni sili države po § 327 vojaške kazenske postave. Ta zločin se kaznuje s težko ječo desetih do dvajsetih let ali pa s smrtjo na veša-lih. Okolnoat, da se je storilo dejanje v inozemstva, ne izključuje zasledovanje. 100.000 kron poneveril je višji poštni ofi- cijal Josip M i c h 1 v Pragi. Slučajno so mu prišli na sled in so dobili pri hišni preiskavi skoraj ves denar. Michl je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Rudarski štrajk na Angleškem. Iz Londona se poroča: V južnem Walesa je pričelo nad 10 000 rudarjev štrajkati. Trdnjava Olita. Pred kiatkim so zavzele nemške čete malo rusko trdnjavo Olita, ki leži med velikimi ffii festung Olita. trdnjavami Kowco ter Grodno ob Njemenu. Prinašamo zemljevid te trdnjave. Izpred sodišča. Kazensko preganjanje zaradi oderuštva s cenami. * Najvišji sodni dvor je že drugič razsojal o sodbah deželne sodnije v Ljubljani glede oderuštva s cenami. Drugič je deželno sodišče razveljavilo razsodbo okrajnega sodišča, ki je kaznovalo neprimerno druženje neobhodno potrebnih živil, ter obsojence oprostilo krivde in potrdilo razsodbo okrajnega sodišča. V prvem primera je šlo za podreženje moke, ▼ drugem pa za draženje krompirja. Kmet je prodal 1000 kilogramov krompirja, in sicer po 15 K 100 kilogramov. Dne 19. decembra 1914 je pa izšla ministerska naredba, v kateri je bila določena namiznemu krompirju v Spodnji Avstriji najvišja cena na 9 K, v Gornji Avstriji na 10 K. V tej najvišji ceni so vraču-njeni dovozni stroški na poatsjo in voznina do nakladalne postaje. Kmeta so naznanili in pristojno okrajno sodišče ga je obsodilo na štiri dni zapora in 40 K globe. Kmet se je izgovarjal, da je zaračunil krompir le po 10 K 100 kilogramov ter da je prejel 5 K za izbiranje in dovoz do postaje. Sodnik ni pritrdil tem trditvam, ker je kolodvor oddaljen komaj tri kilometre in izbiranje krompirja je že vračunjeno v najvišji ceni. Obsojenec je ugovarjal tej obsodbi in deželno sodišče je ugodilo pritožnika ter kmeta oprostilo. Deželno sodišče pravi v svoji utemeljitvi, da je izšla naredba glede najvišjih cen že decembra 1914, prodaja krompirja se je pa izvršila meseca marca 1915, razmere so se od takrat spremenile, zlasti so cene v tem času v obče poskočile. Tržna cena ni sicer odločilna, kajti merodajni so le nabavni stroški, je pa tudi dvomljivo, če je toženec sploh imel hudoben namen, zahtevati pretirano ceno, zakaj kupec ni ugovarjal ceni. Proti tej razsodbi je vložila generalna pro-kuratura ničnostno pritožbo v varstvo zakona. Najvišji sodni dvor je poučil nato vzklicnega scdnika, da je njegova razsodba pravna zmota ter da je toženec vsekakor kriv draženja. Če so najvišje cene iz decembra 1914, ne opravičuje to toženca, ker je tudi krompir iz leta 1914. Namen dejanja tiči v tem, da je toženec zahteval ceno, ki je očividno pretirana v primeri z njegovimi nabavnimi stroški. Blago je imel prodajalec že takrat, ko so se jele cene dvigati. Sklicevanja na splošno podraženje najvišji sodni dvor ne priznava. Meni namreč, da če bi hoteli podraževanje opravičevati s tem, ni treba nič drugega, kakor da se prodajalci združijo, pa se dogovore glede podraženja. Z drugimi besedami bi rekli, da se cene ne določajo same, marveč jih določajo interesenti. Najvišji sodni dvor priporoča podrejenim soduijam, da naj vsako ode-ruštvo s cenami kaznuje ob sedanjem hudem času. To velja za male navijalce cen enako kakor za velike. Ce se bodo politiške oblasti in sodišča ravnale po navodilu najvišjega sodnega dvora, potem se nam je nadejati, da se obustavi neznosno draženje vseh potrebnih živil. V vojnih časih je bila vedno draginja, toda vprašanje je, kdaj se doseže skrajna meja draginje. Za oderuhe s cenami take meje menda sploh ni, zakaj nekatere stvari so enkrat tako drage in Še več kakor prej. Razumljivo je torej, če v Nemčiji iu v Avstriji nastopajo sedaj resno in odločno proti oderuštvu b cenami- V Nemčiji nastopajo proti temu oderuštvu vojni poveljniki. Tudi v Avstriji Bitka v Yzhodnem morju. Prinesli smo v zadnji številki uradno poročilo o bitki v Vzhodnem morju. Nemške pomorske sile napadle so otok Uto. Prisilile so ruske parnike. k nazadovanju in premagale sovražne obrežne baterije. Druge nemške križarke prepodile so ruske torpedne čolne v pristanišče Rige. Nemci niso imeli izgub. Ob tej priliki prinašamo v boljše umevanje uradnih poročil tozadevni zemljevid. Zahtevajte povsod »Štajerca" 2um Seegcftcht indsrllst-See.* posvečajo temu vprašanju več in več Države namreč ne tvorijo le trgovci in piefi marveč tudi konsnmenti. Ljudje, ki nimajo] prodati razen svojo delavsko moč, so ce) večini. Ali naj država zanemarja interese v« v prid manjšine v urejeni državi ? Noben«] vice ne delamo, če zahtevamo od vsakega t nika, da se zadovolji z zmernim dobičkom ; nabavnih stroškov za režijske stoške in za svoj trud. To načelo pa bi moralo v obče dmžbi pravilo pri določitvi cen neobhodno potrebna živila. Določanja « $kih t kakor se vrši dandanes, diktira „sveta sebiW -un^nn češ, da brez njega ni mogoč napredek. Ob DOjne nem Času še gre, toda v vojnem času pa uttf Širok] voditi ta svoboda v gorje. Zaraditega se i y y^V družba proti temu braniti. Ker ljudje Bami -k. marajo prostovoljno biti solidarni, jih treba *11K z siliti k temu. V svoji razsodbi pravi naj Ermc sodni dvor: Posameznik se mora v javnem ^y j teresu omejiti v izkoriščanju podanih razmf . pridobitev večjega dobička. To se pravi, di 1 se posameznik noče vtem oziru omejiti, ga at-D 11 j prisiliti družba s stroko kaznijo, da se um §9ret Kako vpliva kazen, dokazuje dejstvo, da je rafn radi oderuštva s cenami kaznovani mesar t ^ ra^n dil dobavitelje živine in skušal dokazati, ds BllKE dogovoru pošiljajo na trg le toliko živine, m n ( ostanejo cene vedno enake in le malokdaj dajo, marveč le vedno naraščajo. O tem slo m "_ je bil že obveščen justični minister. Najbri; ) T 1 1 bo kmalu vršila obravnava in tedaj izve javoj ^gte kako ravnajo častiti dobavatelji, da zadotu j jejo svojo „sveto sebičnost" in dvigajo živi I . cene. ^ Enako se dogaja morda tudi po dnj manj r831 ' zavrr Bolni napljntih „> Š an afcrij Adflenan povsl Gospodarske, Koluati fižol in njegov nasad. Vsak vrnil sestnik je že večkrat opazil, da prinaša kolnati f bistveno višji donos, ko nizki in se ga pri dej vremenu ne prime tako lahko rja kakor slednjega.' bi bilo torej v prihodnjem letu nasaditi mnogo ve! natega fižola in že sedai pričeti s potrebnimi pripq Pred vsem je treba pravočasno si omisliti potrebj žolnice, ki se jih mora sedai naročiti, in po zimi j viti. Navadno ima kolnati fižol prekratko kolje, i krat čisto kratke palice, na katerih visoko ple rastlina ne najde dovolj opore. Zgornji poganjki I potem dol, rasejo skupaj in si tako medsebojno m potrebno solnčno svitlobo. Pri porabi kratkih p> °"v donaša kolnati fižol le nezadovoljivo žettv. Nadi Priui treba pravočasno misliti na potrebno semenje. Nib , ., mislite, da bodejo imele' trgoune s semenjem pr Silili njega leta že zadostno množino semena. Vemo, +njVi-| je bilo letos spomladi težko dobiti marsikatero _»»,.,, semena, visoke cene so morali plačevati vrtni pos« lOOO ne vemo pa, kako bo v tem oziru v prihodnjem Skrbeti nam je torej treba za to, da si po sami priskrbimo dobro semensko blago. Najbolje dobimo iz prvih polnorazvitih strokov takih rasti so jako polne. Te določimo torej «a seme in j take označimo s tem, da nanje privežemo posebij ali vlakno. Od teh rastlin dobljeno semenje loda, onega, ki je odmenjeno za porabo; najbolje mu) če je obešeno v aračnih vrečicah. Stroki, ki pozneje ostanejo na prekljah in večinoma ne i večji, nam ne nudijo z daleka tako dobrega ko zgodnji. Torej vso pozornost že sedaj dobavi] nega semenskega blaga. Obrezovanje tomatov (paradižnice). dobimo nikakih tomatov iz Italije in le malo kronovin monarhije; radi tega bomo glede tel okusne in priljubljene zelenjave navezani večia domačo pridelavo. Tomati ljubijo toploto vspevajo vsled tega le v toploležečih vrtovih in i sadovi le v solnčnih poletjih. Večina sadov ostane] seni zelena in gre v nič, ko pritisnejo prvi mrai zamrznejo rastline. Če obrežemo ali odrežemo sredini avgusta vse pregoste poganjke in odstra iz listnih kotov vzrasle škodljive zrastke, da glavnih vej dovolj svitlobe in toplote, nam bo več sadov, ko če pustimo rastlino v gostem pol podivjano rasti. Večinoma so za tomate kclci mnogo prekratki. Dajte tedaj daljše kolcel ko mogoče več svidobe in odstranite škodljive M Oton BrOders, strokovni učitelj in vodja por 1 valnega mesta za nasad zelenjave in krompirja ; namestništvu. ILjudi Si " u. snosti. ikapci, jo kaj celo i\ večine! te kri-i obrtr polegi plačila ^ostati a vsa cene, | nost",j d mir-itegne mora. mi ue ■a pri-aj višji im in-j mer n da če-: mora: omeji. je za-j : ova-da p» e, da j P»1 lučaja >rž se vnost,; ■ volj a finske drugih FriiuM sredstvo. Kd>r trpi na uervozne.-n stinju in živčnih V&mih, poskusi naj priznani čaj „GanglionaI" po predpisu me-dišulnera svetnika dra. Bittner. „3anglional" vstvarja olajšanje, tope telesno moč in dobropočulje. Dobi se ga edino pri c. in h. droraem dobavatelju Julius Bittner, lekarnar, Reichenau N. A. jolanjnim navodilom v 14 jezikih proti vpošiljatvi 3 kron franko. h povzetju za 35 vinarjev več. Fri vladajočem gorkem letnem času je priporočljivo, ako »i« v vsaki hiSi desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da tULfi inierat Lvsoform-tvornic. ravami. bne fi-doba-nnogo-] ^zajočsf i visijo; zamejo prekelj! lalje je kar nt Drihod- kalto vrsto sstniki, i letu. ažnosti seme tlin, ki jih kot ne niti mo od prija, učajno zrasejo imenja, porab- itos ne južnih : tako ■ma aa itlobo, ozorijo • v je- ovi :edaj! no v* >i lisi } zorelo] mu na | abljeni j in brfl rastke. I zvedo f Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Zasledovanje Rusov pri wolhin-skih trdnjavah je napredovalo. Naše bojne sile so od Lučka naprej v široki fronti Styr prekoračile. Tudi t vzhodni Galiciji nazaduje sovražnik zopet. Čete generala Bohm-Ermolli so vkorakale v Bro-dy in silijo danes vzhodno tega mesta čez državno mejo. Tudi Dnjestrova fronta je |do izliva Seretha razbita in nazaduje sovražnik povsod. Za ruskim postojankam ob besarabski meji stoje mnogoštevilne vase v plamenih. Severno-vzhodno K o-brina boreče se naše in nemške čete podijo sovražnika v močvirje Jasieldo nazaj. Na Italijanskem bili so manjši sovražni napadi kakor vedno zavrnjeni. Drugače povsod le topovski boji. Nemško poročilo. t Na železnici Wilna-Grodno vzeli o v naskoku vas Crno-Ko-ale. Na zapadni fronti od G r o d-n a je zunanja utrdbina Črta padla. Dva f6ra so vzeli Nemci v naskoku, ostale pa so Rusi potem izpraznili V teh bojih vzeli so Nemci zopet 3.070 Rusov, 1 težki top, in 3 strojne puške. Pri Osowiecu izkopali so iz močvirja tri od Rusov pri begu skrite težke kanone. Princ Leopold bavarski je v uspešnih bojih vjel 1000 Rusov. Isto-tako je vjel general Mackensen 1000 Rusov. Na celi fronti se Ruse zasleduje. 2 vini carja (za VarejO in Majberg) samostojna, zanesljiva, vežča vseh delov, strogo solidna, se sprejmeta pri g. Kasimir. Vpraša se v Majbergn (preje ptujska šparkasa) ali v Vareji na stari cesti v Leskovec. Poštni naslov: Kasimir, St. Veit faei Pettau. 405 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. §|j. Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. do 3. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in pravnikih od 11. do 13. ure dopoldne. 1 kopeli z ftoiim zrakom, paro ali „BrauBebada z rjuho K —■ 70 Dobro izkušen potoni in vozovni Kovač išče dobro idočo ko-vačnico v najem ali pa gre tudi h graščini. Vprašanja na upravo tega lista, m Novi mlin melje in seja moko, dva para kamenjev, žene se z roko, stane 160 kron, na gepelj stane 220 kron, se lahko tndi naroči. — Naslov Johan Arbeiter, Zabovci pri Ptuju. 394 Safer ali majer oženjen, slovenskega in nemškega jezika zmožen išče stalno siožbo na kakšni „Maierhof". Vprašanja na upravo tega lista. 399 Za večjo kletarstvo se sprejme takoj zvest in trezen sodar. Ponudbe na naslov : Friedrich SemlitsCh v Ljutomeru. 387 Franz Silit tovaria orožja in izdeloval- niea finih pušk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za moderne lovsko puške. Reparature, prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 330 Ilustrovani cenik brez stroškov. Proda se 2 štartinska soda zelena. Vprašanja pri g. VVunderlich v Ptuju, Lastensirasse Nr. 8 za železniškim tovornim magacinom. 892 Učenec 401 se sprejme pri Johann Krainz, sedlar in tapetniški mojster Bruck a. M., Obersteier. Mojster govori slovensko. Studenec (vodnjak) J. se poceni proda za- ' zadi opustitve istega. Vprašanja pri lastniku, Maribor, Rudolfpuff-gasse 22. 395 Zdravega in krepkega učenca iz poštene biše Bprej-me J. Krašovic, trgovina z mešanim blagom v Žalcu pri Celju. Proda se: 37* poštni voz (Post-Stellwagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijolna voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner v Poličanah. Krepkega dečka s primerno šolsko izobrazbo, ter tudi pridnega 384 trgovskega pomočnika sprejme Jos. Errath v Mokronogu, Dolenjsko. I lit vsebina žepni nož in nakupna knjižiea mesarja Luttenberger, se je preteklo nedeljo pri turam v Ptuju izgubila. Kdor jo nazaj prinese, dobi nagrado. Vprašanje na upravo „Štajerca". 404 2 žrebeti 1 leto in Vi leta stari, lepe figure, se takoj prodasta. *°s Vprašanja na upravo »Štajerca1'. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Č8j proti gihtu a 80 vin. — Balzam i a giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Blciburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 WasserdichteWagenplachen Vododržne vozne plahte Wasserdichte Pferdedecken — Vododržne koujske odeje Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 24s Proti nalezenju se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. škrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus naitopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lofflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Ver-tuna, Pertika, Vaša itd. nesporno LTSOrORIvI ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in dro-geriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 vin. Učinek Ly-soforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za ingacijo. Ljsoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega Lvao-form in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad ttane K 1*20. Lvsolorn 8 poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in kon-servira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grgljanje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarji! in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcvja" pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lysoformwerke Dunaj, XX., Petrasch-gasse 4. 336 stem v obče naznanja, da se bodejo od 1. oktobra 1915 naprej obresti za vloge od 5*14 na 4%% za hipotečna posojila od 6!|4 na 5y|o in za menice od 7 na 6°|0 znižale. 897 Hranilnica v Ljutomeru, dne 15. avgusta 1915. Ravnateljstvo. Dva viničarja ako mogoče z večimi delavskimi močmi, išče graščina D o r n a v a, pošta Možgance pri Ptuju. a 402 v dobrem stanu, zidana z dvema sobama, kuhinja, klet in velbani hlev, čez 100 sadnih dreves, 2 orala zemlje, ob okrajni cesti, 7 minut od cerkve in šole, 25 minut od železnice, s sadom in premičnino, kakor stoji in leži in sicer pod vsako primerno ceno se takoj proda zaradi nujnega odpotovanja. 2000 kron ostane lahko na hiši. Vprašanja na Ludwig Uhler, S v. Lovrenc dr. polje. iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, n kot domače sredstvo zoper obolenje živcev i mspohom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo. Edino pristen se dobi ta čaj pri e. in kr. dvom. in nadvojvod«, komorjemu dobavatelju lekarnar Reichenau, Nižje-Avstrijsko. 194 Ta čaj „Ganglional" se na vsako pošto pošlje proti vpošiljatvi 3 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena zviša za 35 vinarjev. Zahtevajte 1 v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schweden.) 1 Stole (Zimmepsessel) • po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina « Ptuju. eai 0 07 PatriotiČen kinč in oficijelni znaki ces. in kr. vojnegTm.nisterstua na Dunaju. št. 131 OHO. oma-mmenl Št. 132. Ono. driavnl kril, št. 183. Oflo. avstrijsko-križ........2 K 3 K 1 orjrsll.tiirakl ins« . . 2 K Si. 1M. 0«o. ielaznl prstan I K Št. 146. V »rebro vdelan 3 K Si. 141. V rlalo vdelan 6 K in 12 K št. 150. Pravi srebrni I št. 166. OSO. vo|nl prstan prstan, olie. cmo-rumeni krii, potlačen ... 3 K St. 151. Isti kot mansetni Pimbi.......3 K Št. 152. lati kot uhani 5 K Ko kravatne igle . . 2 K ,,Zla1o det arm za ielezo1 v srebro vdelan K T-Si. 167. V U-lcarolno tlasto vdelan K 9'— in K 12 •-. era ladostuje papirnat odresek. Posije se proti vpoiiljatvi doticnega sneska in 60 vin. sa poštnino; pošilja se tudi na bojiice od: I. izvozDft tvrdka vojnih ur za armado Maks Bohnel Dunaj, Margaretenstrasse 27/51. Ilustrovani cenik taitonj. 262 Brata Slawitsch « Ptuju ntmiistsri h liintHiiltt riporočat* izvrstne rtivalnsj stroje "khmaichinen) po sledeči ceni: | Singer A ročna malin« K 60'--8ing»r A .... K 60-~ 70--Dttrkopp-Singer . K 70-— 90-— Barkopp-Ringschifl za K- t5j«.......K180-- Durkopp-Zentralbobbin v .^a I4tett »N"rzh T