GEOGRAFSKI OBZORNIK goj za uspešno sestavo posterja je razumevanje sno- vi, ločevanje bistvenega od nebistvenega, ugotovi- tev medsebojnih odnosov, tako, da grafično predsta- vijo obravnavano snov. Pri tem so miselno aktivni in samostojni. Mišljenje, ki se razvija, je kreativno. Raz- vija se tudi geografsko mišljenje, saj morajo učenci razumeti soodvisnosti. Pri izdelavi posterja opazimo: • zanimanje, tekmovalen duh, • prilagojenost vsakemu učencu, • angažiranost glede na sposobnosti in s tem raz- likovanje. Poster odraža znanje in sposobnosti učencev, od- visen pa je tudi od narave vsebin. Ocena koristno- sti takega dela temelji na zanimivosti prikaza sno- vi, samostojnosti in kakovosti posterja. Aktivnost učencev je dokaz, da je metoda s posterji uspešna. Za geografijo so posterji priporočljivi, ker s pomoč- jo grafov in sl ik, ki jih vključujejo, dajejo prostorsko predstavo problema oziroma obravnavane snovi. MEDINŠTITUTSKI GEOGRAFSKI SEMINAR V FRANKFURTU Mirko Pak Predmet medinštitutskega geografskega semi- narja v Frankfurtu je bila ciljno usmerjena regional- na geografija. V ospredju dvodnevnega posvetovanja, ki ga je v okviru dolgoletnega sodelovanja Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Geo- grafskega inštituta Univerze v Frankfurtu organiziral slednji ob sodelovanju kolegov z Inštituta za geogra- fijo v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru, so bila teoretična razmišljanja o vsebini in značaju cilj- no usmerjene regionalne geografije ob konkretnih pri- merih. Sledeč teoretsko-metodološki zasnovi ciljno us- merjene regionalne geografije je Klaus Wolf prvi dan pripravil terenski ogled izstopajočih oblik urbaniza- cije in suburbanizacije Frankfurta in njegovega ob- mestja. Nadvse zanimiv ogled vodilnih točk tako po- membnega velemesta je Wolf sklenil s prikazom re- zultatov aplikativne študije lokacije infrastrukturnega središča za okrog 10 km daleč raztezajoče se uni- verzitetne ustanove od Bockenheima na zahodnem obrobju mestnega središča do novih sosesk na se- vernem obrobju mesta. Drugi dan srečanja so slovenski in nemški ko- legi predstavili vrsto referatov o teoretskih izhodiš- čih ciljno usmerjene regionalne geografije, o re- gionalni identiteti, o odnosih med planiranjem in naseljenostjo, o rekreacijskih navadah slovenske- ga prebivalstva in o razvoju turistične infrastruktu- re, pa o vprašanju regije in kompleksnega regio- nalnega razvoja na primeru regije Spessart ter o razvojnih tendencah prostorskih struktur konec 20 . stoletja. Ob tako aktualni tematiki kar naprej zmanjkuje časa za tokrat še posebej polemično razpravo. Spotoma smo slovenski geografi opravili še enodnevni obisk Univerze v Regensburgu, tako da je skupina Borut Belec, Andrej Cerne, Anton Gosar, Matjaž Jeršič, Marjan M. Klemenčič, Mirko Pak in Marjan Ravbar kar dodobra izrabila kratek študijski obisk v Nemčiji od 20 . do 24 . novembra 1996 . V Frankfurtu predstavljeni referati bodo tiskani v in- štitutskem glasilu »Materialien«, kar je le še dodaten dokaz koristnosti dolgoletnga mnogovrstnega in ži- vahnega sodelovanja. GEOGRAFSKO DRUŠTVO MARIBOR V PRVI POLOVICI LETA 1997 Ana Vovk Na občnem zboru članov društva 16. januar- ja 1 9 9 7 je predsednik društva Branko Vaupotič pregledno predstavil aktivnosti, pri katerih so sode- lovali člani društva v preteklem letu. Blagajnik Zdrav- ko Petrič je prikazal finančno poslovanje društva, na- to pa smo sprejeli načrt dela za tekoče leto 1997. Poudarek pri aktivnosti društva je na pripravi in iz- vedbi predavanj s strokovno geografsko vsebino. Vključeni so tudi terensko delo in ekskurzije, ki omo- gočajo neposredno spoznavanje in uporabo metod v pokrajini. Od februarja do junija potekajo v okviru maribor- skega geografskega društva naslednje aktivnosti: • februar: dr. Ana Vovk: Terensko delo na Pelopo- nezu (predstavitev metod in rezultatov terenskega dela študentov geografije z Dunaja, spremljano z diapozitivi), • marec: Davorin Urih: Slovenski geografi v Avstra- l i j i (diaprojekcija ekskurzi je profesorjev geogra- fije preteklo leto po Avstraliji), • april: dr. Borut Belec in mag. Uroš Horvat: S po- ti po zahodnem delu Združenih držav Amerike, • maj: Helena Cizej in Suzana Košir: Tajska (geo- grafska predstavitev današnje Tajske), 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK • maj: Martina Mejavšek in dr. Ana Vovk: Gozdna učna pot na Boč (obhod gozdne učne poti od vznožja do planinske koče na Boču ter spozna- vanje pokrajinotvornih dejavnikov Boča in bližnje okolice), • junij: Jurovski dol ob terenski predstavitvi gospo- da Senekoviča (ogled naselja in seznanitev z ak- tualnimi procesi). Predavanja so na Pedagoški fakulteti, Oddelku za geografijo, predavalnici številka 1.33, običajno eno sredo v mesecu ob 17. uri, natančna obvestila pa so v časopisu Večer (šesti stolpec) in na teletekstu. Vse, ki vas zanimajo domače in tuje dežele, nji- hove značilnosti, problemi in posebnosti, ste vablje- ni, da se nam pridružite. Zlasti smo veseli študentov geografije, ki si tudi na ta način nabirajo praktična znanja, da jih bodo nekoč lažje pretopili v prakso. EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Jože Zumer Na ekskurzije se lahko prijavljate osebno v Zem- ljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revo- lucije 7 od 9 . 0 0 do 19 .00 , ob sobotah od 9 . 0 0 do 13 .00 (tel. (061) 213-537) , ali pa po pošti na isti naslov. K prijavi obvezno priložite kopijo položni- ce ali ček. Prijava brez hkratnega plačila ni veljav- na. Vse informacije lahko dobite v Zemljepisnem muzeju. Če se odjavite vsaj 7 dni pred ekskurzi jo, vam vrnemo 9 0 % vplačanega denarja, pozneje le 5 0 %. Ce se ne odjavite vsaj 24 ur pred začetkom ekskurzije, vplačila ne vračamo. Nečlani društva se na ekskurzije lahko prijavijo samo v zadnjem tednu pred odhodom, če je na voljo še prostor. Cene ek- skurz i j so za nečlane višje za 2 0 % . Udeleženci po- tujejo na lastno odgovornost. Številka ž i ro računa: 5 0 1 0 0 - 6 2 0 - 1 3 3 0 5 1 0 1 0 1 1 5 - 1 6 2 0 9 0 8 . E N O D N E V N A K O N G R E S N E G A EKSKURZIJA V Z A H O D N I DEL GRADEŠKE LAGUNE (7. 6. 1997). Program: Odhod s Kongresnega trga ob 7 .00 , na- to vožnja čez mejni prehod Fernetiči mimo Tržiča in Palmanove do Gradeža. Vodeni ogled rimskega pri- stanišča (angleški jezik). Spoznavanje razvoja rabe tal na bonifikah med sprehodom na razgledno sipi- no Sv. Marka ob robu lagune. Kosilo z jedrni, zna- čilnimi za pokrajino (špargeljni, golaž z jeguljami in sipami, polenta, pijača) v gostilni Ai 2 leoni. Triur- na vožnja po zahodnem delu lagune s sodobno, nad-, .',-J f i stropno (razgled!) turistično ladjo. Strokovna razla- ga po zvočniku in postanki za ogled lagunskega ri- bogojništva (vallicultura), ribiških zaselkov (casoni) in zgodnjekrščanski sakralni objekti na otokih (umik iz Ogleja pred divjanji Atilovih hord). Prosti ogled Gradeža. Vrnitev po regionalni cesti Gradež-Trž ič in čez Fernetiče v Ljubljano. Vodstvo: Jože Zumer, GD Primorje. Cena: 6 . 0 0 0 S IT na osebo. Pogoji: potni list, obleka in obutev za vsako vreme. GEOGRAFSKI ZBORNIK 36 Milan Natek Šestintrideseta številka Geografskega zbornika, ki ima od lanskega leta tudi mednarodni uredniški odbor, je v celoti natisnjena v angleščini ter s sloven- skimi povzetki. Prinaša tri študije, ki s svojimi inova- tivnimi in aplikativnimi izsledki osvetljujejo in vred- notijo posamezne prostorsko-pokrajinske sestavine in njihov pomen za celostno podobo geografskega oko- lja ter njegovo namembnost in funkcionalno rabo. Milan Orožen Adamič in Drago Perko objavlja- ta pregled »Potresne ogroženosti občin in naselij v Slo- veniji« (strani 7 do 45). Za osnovo jima je služila seiz- mološka karta Slovenije s petstoletno povratno do- bo, ki je bila izdelana leta 1987 . Na njeni osnovi sta avtorja razdelila ozemlje naše države na 17 po- tresnih območij, in sicer od 6. do 9. stopnje po MCS lestvici. S pomočjo prostorskega informacijskega si- stema sta povezala sloj potresnih območij s slojema meja občin in koordinat naselij. Na ta način je bila zarisana potresna ogroženost posameznih občin in njihovih naselij ter delež njihovega aktivnega in skup nega prebivalstva. Študija nas opozarja, da je za- radi morebitnih potresov, ki bi bili močnejši od 8. stopnje po MCS, ogroženo 2 3 % slovenskega ozemlja, na katerem je leta 1991 živelo 3 3 % pre- bivalstva. Skoraj tri četrtine ozemlja naše države, na katerem sta leta 1991 živeli dve tretjini njenega pre- bivalstva, je uvrščeno v 7. MCS stopnjo. V Sloveni- ji imamo le dve manjši območji s 6. M C S stopnjo (Prekmurje - 3 7 0 km2 ter širše območje Radelj ob Dra- vi - 1 83 km2), ki sta kolikor toliko varni pred potre- si. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da je v obdobju 1 9 6 1 - 1 9 9 1 število prebivalcev najhitreje narašča- lo na območjih, ki so bila uvrščena v 8. M C S stop- njo (+ 3 9 %) in so bila tudi najgosteje obljudena (pov- prečno 148 ljudi na km2). Študija nudi natančen vpo- gled v razporeditev obravnavanih pokrajinskih sesta- 30