r
V SREDIŠČU POZORNOSTI
[RANJ, petek 13. 7. 1984
CENA 18 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
St. 53
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
ludnik urana Žirovski vrh
Lvgusta poskusna proizvodnja
tar predsedstva CK ZK Slovenije Miha Ravnik je minulo o obiskal Rudnik urana Žirovski vrh in škofjeloško Tovarno ladilnih naprav
Gorenja vas — Vodstvo Rudnika tfana Žirovski vrh, delovne organizacije v ustanavljanju, je gosta seznanilo s potekom dokončne izgradnje objekta. Do konca prejšnjega Eeseca je bilo opravljenih 82 odstopov del za zaključek investicije. Za pričetek poskusne proizvodnje pa je potrebno končati 86 odstotkov vseh tel in predvidevajo, da bo ta proiz-"'odnja mogoča že avgusta.
V času poskusnega odkopavanja * izkopali že 65 tisoč ton uranove
rude, ki je na deponijah pripravljena za pričetek proizvodnje. V naslednjih letih predvidevajo izkop 160 ton rude na leto.
S pričetkom redne proizvodnje, ki je predvidena v začetku naslednjega leta, bo RUŽV oskrboval jedrsko elektrarno Krško z domačo surovino za proizvodnjo gorilnih elementov. Poleg sedanje izgradnje investicije izključno za potrebe jedrske elektrarne Krško, obstajajo tudi realne možnosti razvoja ležišča, ki bi lahko
Socialna pomoč ali /pokojnina
tekstilna delavka, ki po petintridesetih letih
Paradoks Je ."^'^''j^oj, dobi za vse minulo delo komaj tolikšno po Udega dela odhaja v p ianko zaprosi za varstveni dodatek. Denarna kojnino, da domala ta Jene deiavCe, ki brez svoje krivde izgube delo, nadomestila za n£z£Tnezap0slene pa so že sedaj, še preden bodo letos m denarne pomoči z ^ najnižje pokojnine za polno pokojninsko valorizirane, visje^ko HnonUja vprašanje — ali je potem minulo delo dobo. Samo po sebi se pon j
res manj vredno. gg v zacmjem času predvsem v kranjski občini
V razpravah, K* : je bilo sicer bolj malo čutiti, da ob primerja-vrtele okoli teh v?ra _ socialnih pomoči nezaposlenim in pokojnin nju teh dveh sistem pozabljamo, da vendarle primerjamo ra-
kot pravici iz "^"V ifsnovno vprašan; e, ali smo oba sistema znali pra-zhčna sistema, loaa uskiaditi, je postalo v sedanjem času upada-vično urediti in Pre Dreveč vznemirljivo, da ga ne bi znova in znova nja življenjske^ ra^vnn ^Je nekatere razprave celo tako daleč, da so od-
načenjali. ***™™sliu
3 i
a delo,
bre
ko začasno nezaposleni raje ostajajo azovaie i«« "a"j- denarno nadomestilo ali denarno pomoč, kot dela in preje    j mani ustrezno svojim sposobnostim
krito nakazovale_na
aj
e.«
Očitno takšna razmišljanja niso daleč od resnice,
in usposobljenosti, ucnnu iafta,
da smo sisteme socialnih pomoči kar dobro razvili in csio umhxBon toviti za te pomoči toliko sredstev, da zagotavljajo - sicer skromno ^" vendarle preživljanje iz meseca v mesec. " u'd
Pri tem pa pozabljamo, da gre v bistvu za zelo majhno število oseb, ki brez dela prejemajo sredstva za preživljanje. Med okoli 900 nezaposlenimi na Gorem   om jih takšna nadomestila in pomoč preie ma le dobrih deset odsto        Pozabljamo tudi, da smo v položaju ko namesto dela in osebneg.        >dka, omogočamo le denarno pomoč mlademu človeku, ki je za k        šolanje, se v pripravniški dobi usdo-sobil za določena dela, nate , . zanj nismo več imeli dela Morda it med prejemniki teh pomoči tudi kakšen, ki od dela beži inje zadovo ljen le s takšnimi skromnimi prejemki, ki zadostujejo za hrano in oo-čitek v senci - toda večina mladih, ki so po sili razmer pristali na sni skih skupnosti za zaposlovanje kot prejemniki socialnih pomoči se nabiti z znanjem, prav gotovo ne počutijo prijetno. ' '
Verjetno bomo ob novelaciji zakona o zaposlovanju in socialni varnosti brezposelnih vnesli v določila nova, ostrejša merila, ki bodo nezaposlene odvračala od nedela, jih silila tudi v sprejem zaposlitve ki jim ne bo ustrezala, ter tudi krepkeje porezala socialne pomoči za čas brezposelnosti - taksni predlogi in pobude vsaj izhajajo iz nedav- I r.ih razprav. Brez dvoma bo potem primerjava med pomočmi za neza- !
-limi pokojninami pokazala občutnejše razlike ki ne !
in najnizj Sodo bodle
poslene m xt^*k*0"kot sedaj. Vendar pa — če socialne pomoči še tako zni
žamo, bo minimuma
pokrivalo potrebe še za dve jedrski elektrarni. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je na zalogi preko 30 ton uranovega oksida v rudi. RUŽV je v letošnjem letu uvrščen v elektroenergetsko bilanco Slovenije s proizvodnjo 40 ton rumene pogače.
Od začetka izgradnje do danes se v Rudniku urana Žirovski vrh srečujejo s problemi nezadostnih dinarskih in deviznih sredstev, z omejitvami pri sklepanju pogodb in s pomanjkanjem rudarjev. Osnovni problem v letošnjem letu je zagotovitev soglasja za uvoz opreme kot tudi zagotovitev deviznih sredstev za njen uvoz. Brez te opreme pa RUŽV ne bo mogel doseči načrtovane proizvodnje.
Miha Ravnik se je popoldne udeležil tudi akcijskega sestanka komunistov v Tovarni hladilnih naprav na Trati. Komunisti so ga seznanili s problematiko delovne organizacije, ki je ena največjih izvoznikov na Gorenjskem, saj so lani izvozili za 10 tisoč dolarjev na zaposlenega v delovni organizaciji. Vendar se delovna organizacija, v kateri je trenutno zaposlenih nekaj nad tisočpetsto delavcev, srečuje z mnogimi problemi. Eden največjih je težavna nabava surovin: železa, bakra in aluminija. Zato veliko denarja porabijo za dinarsko in devizno soudeležbo pri pridobivanju teh surovin. Največji problem imajo s tovarno aluminija Krško. Problem pa so tudi določene prodajne cene in pomanjkanje novih delavcev, čeprav jih veliko štipendirajo. V. Primožič
Sprejet šolski koledar
Kranj — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Kranj je bilo dano tudi soglasje k šolskemu koledarju srednjih šol za šolsko leto 1984/85 v kranjski občini. Po tem koledarju se novo šolsko leto začne v ponedeljek, 3. septembra in traja do 14. januarja 1985, ko se začno dvotedenske zimske počitnice. Te se bodo zaključile 25. januarja. Konec pouka pa je predviden za petek, 21. junija 1985, zaključni dan za vse srednje šole (dosedanji maturitetni dan) pa bo v torek, 25. junija.
Čeprav šolski koledar večinoma upošteva razpored delovnega časa v kranjski občini, pa nastaja kar precejšnja razlika glede prvomajskih praznikov. Medtem ko predvidevajo delovne organizacije 29. in 30. aprila 1985 dela proste dneve, pa šolski koledar predpisuje, da imajo srednje šole takrat pouk. Dodatni prosti dan pa imajo v petek, 3. maja, ta dan pa bo treba nadomestiti v aprilu in sicer je za to predvidena sobota, 20. april.
Vožnja z avtom je tudi delo
Za sodobnega človeka je značilno, da je usodno povezan s tehniko. Že dolgo tega je, kar je postal njegov vsakdanjik odvisen od vozila, zato mu le-to pomeni mar sikaj. Za nekoga je vožnja z avtom izlet in zabava, za drugega morda šport, za mnoge pa tudi trdo delo, s katerim si služijo beli ali manj beli kos kruha.
Ste se že kdaj vprašali, kakšno delo je pravzaprav šo-firanje? Ste pomislili, ali ga lahko štejemo k telesnemu ali k duševnemu delu? Če gre za voznika težkega tovornjaka, ki suče zastareli volan brez ojačevalca po vijugasti gorski cesti, je to gotovo predvsem telesno opravilo. Če pa imamo v mislih voznika avtobusa, ki se v gostem mestnem prometu komaj prebija skozi množico vozil in se nenehno ustavlja pred rdečo lučjo semaforjev, je to bržčas pretežno duševno delo.
Seveda, takšne preproste opredelitve niso povsem primerne za raznoliko delo poklicnih šoferjev, ki opravljajo številne naloge v različnih delovnih razmerah, včasih tudi neustreznih. Nemalo voznikov še danes sedi na neprimernih sedežih, zaradi česar prenekateri dočakajo upokojitev kot invalidi. Tudi tega, da sodi ropot med zelo škodljive delovne vplive, se odgovorni zavedo največkrat šele potem, ko vozniku opeša sluh ob preveč ropotajočem motorju. In vožnja v vročini pa mrazu, ki stalno bijeta voznikovo telo, ni nič manj neprijetna in nevarna za njegovo zdravje. Če k temu dodamo, da ima le malo voznikov toliko počitka, kot ga potrebujejo, da so dostikrat za volanom nezadovoljni zaradi neurejenih razmer v svojih delovnih organizacijah, da morajo marsikje voziti po slabih cestah in da zaradi nizke varnostne osveščenosti udeležencev v prometu nenehno preži nanje smrtna nevarnost, potem je kot na dlani zapletenost in težavnost njihovega poklica.
Tega bi se morali zavedati ne le danes, ko praznujejo šoferji in njihovi zvesti pomočniki, avtomehaniki, svoj stanovski praznik. Če bomo vsak dan znali prisluhniti njihovim težavam in jih po svojih močeh skušali stalno odpravljati, bo šofersko delo za njih vabljivejše in za vse nas koristnejše. S. Saje
Plitev žep prazni domove
Če je imela družina pred leti ostarelo mater ali očeta, ni veliko pomišljala, kadar je prišel njun čas in ju je bilo treba dati v dom ostarelih. Standard je bil tolikšen, da so si s pokojnino in majhnim dodatnim prispevkom to lahko privoščili. Danes je pokojnina dobrodošel dodatni vir družinskega proračuna, stari starši pa tudi niso tolikšno breme, da družina ne bi zmogla njihove nege. Zato ostarelega pošljejo v dom upokojencev šele, ko ga zaradi slabega zdravstvenega stanja ne morejo več negovati.
Vse to se seveda odraža tudi v domovih upokojencev, kjer naj bi starejši ljudje mirno in harmonično preživljali jesen življenja, a žal vse pogosteje tam le še čakajo na smrt. Nekdaj so bili domovi tako polni, da je bilo treba na sprejem čakati več tednov. Upokojenci v njih so bili živahni, aktivni, z njimi so se ukvarjali delovni terapevti. Danes ni več tako. Domovi se praznijo, namesto delovnih terapevtov pa je vse bolj zaposleno zdravstveno osebje. Pred leti so domala vsi domovi dobili prizidke, ki naj bi ublažili prostorsko stisko. Danes govorijo o 90, 95-odstotni zasedenosti; pa še to pretežno na oddelkih za nepokretne.
Oglejmo si le stanje zasedenosti gorenjskih domov. V Kranju je od 205 postelj zasedenih 180, v Skorji
dVnajnTžje pokojnine ostale na istem, na robu življenjskega
Loki je zmogljivost doma 200 postelj, od tega je trenutno 14 prostih, v Radovljici je od 198 zasedenih le 155, na Jesenicah je od 176 zasedenih 148. Le tržiški in preddvorski dom sta docela polna. Praznim domovom je kriva tudi cena oskrbnega dne, ki je plitev upokojencev žep ne zmore brez podpore svojcev ali socialnega skrbstva, ostale skupnosti pa se ne vključujejo v pokritje stroškov domov, čeprav bi se lahko. Poleg socialnega skrbstva bi kak dinar več lahko prispevala tudi zdravstvena skupnost, zlasti sedaj, ko je večina stanovalcev zdravstveno šibka, nekaj bi lahko dala tudi stanovanjska skupnost, tako da upokojencev žep ne bi bil v toliki meri obremenjen z amortizacijo.
In kolikšne so cene? Na Gorenjskem se gibljejo med 422 (toliko velja najcenejša postelja v jeseniškem domu) in 689 dinarji (kolikor stane najdražja postelja v Kranju). Če vzamemo, da je povprečna cena 500 dinarjev, mora stanovalec doma za svoje bivanje odšteti star milijon in pol na mesec. Le s pokojnino jih je malo sposobnih pokriti tolikšen strošek, v Kranju slaba četrtina, prav toliko v Loki, v Radovljici polovica, na Jesenicah menda celo 80 odstotkov, v Preddvoru pa so samoplačniki ta-korekoč častne izjeme. Da jih še toliko zmore plačevati stroške, pomagajo razni prihranki in prispevek otrok. Mnogi upokojenci tožijo, da je prava sramota biti na stara leta v breme otrokom, potem ko so 35 let trdo delali! Vse več je v domovih tudi onih, ki so zaradi nizke pokojnine docela odvisni od socialnega skrbstva. V Kranju je 9 socialnih podpi-rancev, na Jesenicah 8, v Radovljici 13, v Škof j i Loki 57 in v Preddvoru večina.
Da so domovi 90-odstotno zasedeni, gre zahvala zlasti oddelkom, ki sprejemajo bolne in nepokretne. Ti so do kraja polni, saj domovi večino svojih stanovalcev dobijo neposredno iz bolnišnic, preostali pa pridejo od doma, ker jih, bolnih in nemočnih, svojci več ne morejo negovati. Umrljivost je zato precejšnja. Bodo domovi upokojencev v teh razmerah znova dobili pečat hiralnic, kjer ostareli čakajo le še na smrt?
D. Z. Žlebir
0o promet
Skopja loka
Ob 13. juliju, Dnevu šoferjev in avtomehanikov, iskreno čestitamo delavcem Alpetour DO Promet, pa tudi vsem stanovskim tovarišem, z željo za delovne uspehe in srečno vožnjo.
Družbenopolitične organizacije
in samoupravni organi
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 13. JULIJA 1984
Popravek prostorskega plana
Kmetijski zakon prekrižal prostorske načrte
Po prostorskem načrtu za obdobje 1981 do 85 naj bi radovljiška občina postala bogatejša za kopico objektov družbenega standarda, komunalne infrastrukture, stanovanj, zlasti pa objektov za turizem — Načrte je prekrižal kmetijski zakon, ki terja korenite popravke prostorskega načrta
Radovljica — Ob lanskem sprejetju novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ne dopušča gradbenih posegov na obdelovalnih površinah, je republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovil, da je radovljiški prostorski plan neustrezen in ga' kaže popraviti. Po lanski kategorizaciji zemljišč namreč mno-
Spremembe
v družbenem planu
na javni razpravi
Radovljica — Zbori radovljiške občinske skupščine so na sejah
11. julija sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981—85. Dogovorili so se, naj gre osnutek v javno razpravo do
12. avgusta. V času javne razprave, katere nosilec je Občinska konferenca SZDL Radovljica, bodo v prostorih krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica in Bled ter v avli skupščine občine Radovljica razgrnjene grafične priloge, upravni organi pa bodo poskrbeli za strokovno razlago.
gih radovljiških območij, ki so jih namenili gradnji, ne bodo mogli pozidati, saj sodijo v najvišjo kategorijo zemljišč, ki morajo trajno služiti pridelavi hrane.
Sporna območja, kjer kmetijski zakon gradnje ne dopušča, Radovlji-čani pa bi jo vendarle radi izpeljali, so zlasti v Lescah, na Bledu in Bohinjski Bistrici. Izgradnja obrtne cone v Lescah se vleče že nekaj let, vendar bodo zdaj smeli zidati le severno od železniške proge. Ob železniški progi proti Žitu je bila predvidena izgradnja Murkine trgovine, ki pa v tem srednjeročnem obdobju žal ne bo izvedljiva. Za Merkurjem pa so zemljišča, ki so jih že komunalno uredili za individualno gradnjo, vendar po razvrstitvi kmetijskih zemljišč to območje pade v najvišjo kategorijo, tako da bo z gradnjo težko kaj. Občani kajpak negodujejo, saj bi za Merkurjem lahko zraslo lepo število hiš, ob vsem pa je tudi komunalna ureditev stala lepe denarce. Resda je zemljišče primerno za obdelovanje, toda doslej ga kmetijsko niso uporabljali.
Na Bledu naj bi gradili pri Vezeninah, širitev naj bi učakal tudi Alpe-tourov servis. Po kategorizaciji, kakršna je zdaj sprejeta, bodo te načrte težko uresničili. Zavzemajo se zla-
Franc Biček-Bruno
Drug za drugim odhajajo od nas ljudje, ki so krojili usodo naše domovine, ki so jo iztrgali iz sovražnih spon in dvignili v svobodno življenje. Pred dnevi nas je zapustil borec, partizanski komandant, živa legenda dražgoške bitke Franc Biček-Bruno.
Rodil se je leta 1910 v Pra-protnem brdu na Šentviški planoti pri Tolminu v napredni delavski družini z osmimi otroki. Po prvi svetovni vojni so ti kraji pripadali Italiji in življenje Slovencev je bilo tod vsako leto težje. Oče ni t :l vstopiti v fašistične sindikate in prebežali so v Jugoslavijo. Leta 1929 so se naselili v Banja Luki. Leta 1930, ko je umrl oče, se je Franc preselil v Kranj in se najprej zaposlil pri gradbenem podjetju Slavec, potem pa je delal v Sem-peritu in Jugobruni, kot brez-poselen pa se je zaposloval občasno tudi kot šofer. Že v teh letih pred vojno se je v Kranju seznanil s predvojnima revolucionarjema Tonetom Nartnikom-Černivcem in Cirilom Dolencem.
Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je Biček pridružil ljubljanskim prostovoljcem, ki so se v Karlovec podali branit naše meje. A dogodki so jih prehiteli. Franc se je ponovno zaposlil pri Slavcu in delal v Kokri, kjer se je povezal z revolucionarjem Stanetom Mr-harjem.
26. julija 1941 je Franc Biček-Bruno odšel v partizane. Na Vodiški planini je naslednji dan s še nekaj tovariši prisegel partizanstvu. Ognjeni krst je doživel 8. avgusta 1941 va Erženovem robu, danes Partizanskem vrhu na Jelovici.
Ime BičkOVih je tesno povezano z Dražgoško bitko. Tu je Franc-Bruno vodil svoj vod, tu je padel njegov brat. narodni heroj Henrik Biček
Pozneje je Franc Biček-Bruno zavzemal poveljniške položaje v Pokljuškem bataljonu in v Gorenjskem odredu. Po kapitulaciji Italije je bil poslan v Italijo, kjer je zbiral slovenske rojake za partizansko vojsko. Imenovan je bil za komandanta tankovske šole v Gravini in nato za komandanta avtomobilske šole prav tako v Gravini. Nekaj časa je bil komandant avtomobilskega bataljona v Bariju. Marca 1945 je bil poslan s kolono vojaških kamionov in raznim vojaškim materialom v Jugoslavijo. Vrhovni štab ga je poslal na fronto v Bosno, kjer je v zadnjih bojih z Nemci preskrboval partizanske enote s kamionskimi prevozi. Tik pred osvoboditvijo je bil premeščen v Beograd. Tu je tudi dočakal osvobod^ev Jugoslavije.
Po končani vojni je še naprej ostal v jugoslovanski vojski in se leta 1956 upokojil s činom majorja. Vendar ni mogel držati križem rok. Leta 1957 se je ponovno zaposlil kot šofer avtobusa pri Transturistu, leta 1964 pa se je dokončno upokojil.
Dolga leta je bil Franc Biček-Bruno predsednik skupnosti borcev Cankarjevega bataljona. V nepozabnem spomi-n'i bo ostal svojim soborcem prijateljem in znancem, posebno pa našim otrokom, ki jim je na zgodovinskih urah po šolah pripovedoval o svojih bojih, o dražgoški bitki, o Bič-kovi skali, o Pasji ravni, o prvem vdoru partizanov na Koroško v Področico in še in še. Dogodkov mu nikoli ni zmanjkalo, vedno je zmanjka lo časa.
Včeraj, 12. julija, smo se od velikega borca z vsemi častmi, ki jih zasluži borec, partizanski komandant in nosilec Spomenice 1941, poslovili od njega na kranjskem pokopališču.
D. Dolenc
sti za širitev servisa, kar je podprl tudi občinski izvršni svet. Blejcem menda to ni pogodu, ker naj bi lokacija segla v turistično območje in tako motila tuje goste. Izvršni svet je potrebo po servisu podkrepil s tehtnimi dejstvi: servisna storitev Alpe-toura je potrebna domačim turistom, zlasti ambulantni servis avtobusov bo še bolj potreben, saj vse več turistov prihaja na počitnice z avtobusi. Sedanja delavnica je prostorsko neustrezna, zaradi česar je tudi ne morejo tehnično bolje opremiti. Tudi boljše nadomestne lokacije ni, razen če bi delavnico gradili daleč od urbanega naselja. In slednjič — servisna dejavnost omogoča tudi 30 novih delovnih mest.
Glede stanovanjske gradnje v Bohinjski Bistrici se bo dokončno izrekla javna razprava, ki bo trajala do srede avgusta. Mnenja so deljena. Po eni strani je škoda kmetijskih zemljišč, po drugi pa brez gradnje ne bodo mogli obuditi turizma.
Nov, popravljeni prostorski načrt, o katerem bo kak mesec tekla javna razprava, bo seveda precej okrnil gradnjo. Vendar je moč načrte preusmeriti drugam. Za individualno gradnjo bodo prisiljeni iskati tako-imenovane plombe, ki so za kmetijstvo brez vrednosti. Stanovanjska skupnost naj razmisli o obnovi podstreh in izkoriščanju dotrajanih objektov, ki jih kaže bodisi adaptirati ali pa tam nadomestno graditi.
D. Z. Žlebir
Množični sestanki komunistov
Jesenice — Po vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov v jeseniški občini so že razpravljali o težkem gospodarskem položaju v občini, veliki izgubi železarne in vplivu na skupno porabo. Članstvo so odkrito obvestili o vzrokih in posledicah in poudarili, da je izhod le v utrjevanju zavesti in zaupanju v lastne sile.
Komunisti so po teh ocenah ugotovili, da bi se morali v občini o perečih problemih večkrat pogovoriti na množičnih sestankih, takih, kot so ga za vse člane Zveze komunistov organizirali v železarni ali na Javor-niku.
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Jesenice pa je obravnavalo stališča in usmeritve problemske konference in okrogle mize o problematiki stanovanjskega gospodarstva. Na tem področju so še številni problemi, od planiranja, zagotavljanja sredstev in priprave komunalno urejenih zemljišč ter gospodarjenja s stanovanjskim skladom. Zatika se pri organiziranju in delovanju hišnih svetov in sosesk, izraba stanovanjskih površin pa je neprimerna, saj nekateri posamezniki živijo v stanovanjih tudi z nad 80 kvadratnih metrov.
D. S.
Razgreta razprava
Radovljica — V sredo so se sestali delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu so imeli 17 točk, med drugim program razbremenjevanja gospodarstva, popravek prostorskega plana, posege v prostor, neizkoriščene možnosti v kmetijstvu, vprašanje ukinitve tozda Živil na Bledu, program razvoja Triglavskega narodnega parka, odločali pa so tudi o vrsti odlokov in sklepali o predlogih za občinska priznanja. Le-teh je letos sedem.
Razprava se je razgrela zlasti ob popravljenem prostorskem planu za tekoče srednjeročno obdobje, ki je precej okrnil stanovanjsko gradnjo. Se bolj živahno bo verjetno na javnih razpravah, ki bodo v občini potekale vse do srede avgusta.
Kopja so se kresala tudi ob vprašanju ukinitve blejskega tozda Živil, ki naj bi ga združili v skupen tozd prodaje na drobno. Izvršni svet se za predlog ni ogrel. Na delegatski skupščini sta se obe mnenji ostro soočili, tako da se delegati niso mogli odločiti, zato so vprašanje preložili do oktobrske skupščine.
Tudi program razvoja Triglavskega narodnega parka je bil deležen drobnih pripomb, vendar so ga slednjič delegati le sprejeli.
Na tokratni skupščini so delegati tudi sklenili, da razglase dr. Joža Rusa za častnega občana občine Rado vljica. D ^
Vzgoja naj ne bo
siromašnejša
Da ekonomska kriza ne bi osiromašila predšolske vzgoje najmlajših, si vzgojno varstveni zavodi zamišljajo nove, cenejše oblike vzgojnega dela — O tem Majda Plestenjak, vodja pedagoške službe pri Vzgojno varstvenem zavodu v Kranju
Kranj — Stroški vrtca vse bolj načenjajo družinski proračun, tudi sami vrtci so dandanes v nezavidljivem položaju, saj z oskrbninami komaj shajajo. Dejanska ekonomska cena je vse višja, zahvaljujoč iz dneva v dan dražji hrani, ki predstavlja najvišji izdatek. Vrtci so kljub temu polni, kajti v mestnih soseskah starši nimajo drugih možnosti za "varstvo otrok. Majda Plestenjakova, vodja pedagoške službe pri Vzgojno varstvenem zavodu Kranj pravi, da so kranjski vrtci med najdražjimi daleč naokrog:
»To je zato, ker kranjska skupnost otroškega varstva prispeva vrtcu 35 odstotkov ekonomske cene, starši pa nosijo breme preostalih 65 odstotkov. Pri ekonomski ceni 14.780 dinarjev za dojenčke in 6.450 dinarjev za otroke od 2 do 5 let je to 6.800, oziroma 4.190 dinarjev v breme staršev, če imajo seveda dohodka na člana družine prek 13.000 dinarjev. Teh staršev je v Kranju tretjina. Preostalim, ki zaslužijo manj, skupnost otroškega varstva subvencionira oskrbnino. Tistim, ki imajo manj kot 5.600 dinarjev dohodka na družinskega člana, v celoti plača skupnost. V Kranju je teh staršev 64.
Skupnost otroškega varstva v gorenjskih občinah imajo različen prispevek vrtcu. V Tržiču na primer starši plačajo le polovico ekonomske cene, v Radovljici menda samo tretjino. To je kajpak odvisno od bogastva skupnosti, malce pa tudi od ekonomskih zakonitosti. Kjer je hud pritisk na vrtce, je cena lahko visoka. Kjer so prazni, jih le z ugodnejšo ceno lahko napolnijo.«
Da zaradi visokega prispevka za vrtec ne bi bilo osiromašeno vzgojno delo, ste razmišljali o nekaterih cenejših oblikah predšolske vzgoje. Katerih?
»Ta zamisel ni nova. Že v petdesetih letih, ko se je zaradi spremenjenega načina financiranja zelo povečal prispevek staršev, so uvedli cenejše oblike varstva. Pravzaprav gre za vzgojne programe brez prehrane, varstva, spanja ... Če bo v kranjskih vrtcih prostor, bomo poskusili s štirimi novimi oblikami. Prva naj bi bili vsakodnevni obiski vzgojnega programa v vrtcu, ki bi starše stal od 1.590 do 2.370 dinarjev, če bi otrok v vrtcu tudi kosil. Mislim, da bo na Planini ta oblika zelo dobrodošla v času od 12. do 15. ure, ko je otrok zaradi dvoturnusne-ga dela staršev brez varstva. Druga oblika je 200-urni program priprave na šolo, za katerega starši prispevajo le stroške za material pri vzgojnem programu. Ta program je že vpeljan, vendar je doslej trajal le 120 ur. Predlagali smo tudi, naj bi se program razširil na 360 ur, za kar naj bi starši prispevali 960 dinarjev. Četrta različica pa je 240-urni program za 5-letne otroke, ki bi starše veljal 650 dinarjev. Te cene so polni prispevki, mnogim pa bi skupnost tudi ta prispevek subvencionirala.«
Kako se gospodarske težave odražajo na vzgojnem delu?
»Ne le hrana in podobni stroški, tudi vzgojno delo ima višjo ceno. To pa zato, ker nadštevilčni oddelki otrok hitro uničijo igrače, nenehno moramo kupovati nove, Čeprav so temu namenjeni skladi zelo pičli. Tudi odpadni materiali, ki smo jih za igro otrok dobivali v tovarnah, so nekako usahnili, saj jih tovarne domala vse porabijo. Vendar bi radi, da nam tiste tovarne, ki bi odpadne materiale zavrgle, te odpadke raje pošljejo za igre otrok.«
D. Z. Žlebir
/Ver/praznikom oklepnih vnotJLA - Pred štirimi desetletji, 16. julija
1944 Veta, 10 manom v Gravini r Južni Italiji na ukaz vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita prvo tankovsko brigado narodnoosvobodilne vojske J^oslavije Enota, ki sojo preselili prek Visa v notranjost naše domšvine, je bila pozneje udarna m manevrska moc S. korpusa in IV. armade. Po osvoboditvi je U nje zrasel rodohlcpmh enot današnje kopenske vojske naše armade v katerem mladi"^nadaljujejo izročila hrabrih horrrr prve tankorske briga e Ajihov bližnji
priznik, ob katerem se spominjajo skromnih f*f™X™%MtL% so Inl, za okupirano ljudstvo velikega pomena, bodo ukonst l tudi za pregled sJanjeua drla ni načrtovanje bodočega nuvoja. (S) - Foto:
s _-
PETEK, 13. JULIJA 1984
GOSPODARSTVO
.3. STRAN GLA8
Pred žetvijo in odkupom pšenice
V dogovoru enotna, na trgu različna cena
Čeprav »dogovor o ukrepih za organiziran odkup pšenice letine 1984« predvideva za vso državo enotno ceno, pa bo verjetno tudi letos (tako kot lani, predlani .. .) med posameznimi republikami in (gorenjskimi) občinami različna.
Kranj — Izvršni sveti republik in
vtonomnih pokrajin ter zvezni izvr-\ii svet so ob koncu junija podpisali
cgovor o ukrepih za organiziran cdkup pšenice letine 1984«. Dogovor predvideva, da bodo žitne in mlin-sko-predelovalne organizacije v Jugoslaviji odkupile 3,47 milijona ton pšenice ali 64,5 odstotka vsega pridelka, od tega v Sloveniji 75 tisoč ton aii 45,6 odstotka pridelanega zrnja.' Dogovor govori tudi o cenah, ki naj bi bile letos enotne za vso državo. Pridelovalci naj bi dobili" za kilogram prvovrstne pšenice 22 dinarjev, za drugovrstno 21 in za pšenico tretjega kakovostnega razreda 20 dinarjev, poleg tega pa še enotno premijo v višini dveh dinarjev.
V Sloveniji bodo dogovorjeni ceni iodali še dinar regresa, ki naj bi ga imetje -namenili za nakup mineralih gnojil za jesensko setev pšenice '•Srbiji so se že en teden po podpisu »dogovora« izrekli še za dinar dodat ■e premije. V Bosni in
Hercegovini
bodo vso pšenico z lastnih polj odkupovali kot drugovrstno po 27,19 dinarjev za kilogram, kar pomeni, da bodo pridelovalce dodatno spodbujali še z 4,19 dinarji premije za kilogram. Na Hrvatskem so se pravtako dogovorili o svojih spodbudah, iz vojvodinskih žitorodnih krajev pa prihajajo vesti, da pri njih ne bo mogoče kupiti pšenice ceneje od 30 dinarjev. Slabo znamenje, da bi se dogovor spoštoval, so tudi telegrami, ki so jih v teh dneh prejeli nekateri pridelovalci pšenice v državi; v njih od-kupovalci pišejo, da so jim pripravljeni plačati pšenico po dva dinarja več, ne glede na to, kakšna cena je (bo) sprejeta. Vse to kaže, da bomo tudi letos imeli uradno, dogovorjeno ceno, ki je nihče ne bo spoštoval, ter neuradno ceno, ki bo veljala pri trgovanju. Glavni krivec za vse to je koruza — »prva dama kmetijskega trga«, ki ima sicer uradno ceno 17,70 dinarjev za kilogram, na trgu pa velja 34 dinarjev in več.
Polja neizkoriščenih možnosti
d j   ni«ki izvršni svet in skupščina sta te dni premlevala vpra-^tiistva o katerih doslej niso veliko govorili - Pridelovanja kmeiij«v*»        - treba načrtovati tudi na zasebnih kmeti vanje hrane je n«
jah
d ^liica ~- Člani izvršnega sve-^°Se občine in delegati na ta radovljiške odcih«_ kmetij-HupiSni. so ugotavljal,. J;
tniancp.
K*0 se m
a pridelavo hrane. Vendar tu ne gre
« za boljšo ali slabšo obdelanost -rr.etijskih zemljišč, kjer naj bi tiča-b rezerve, temveč zlasti za vključi--bnih kmetij v prehrambeno Učinkovitosti kmetijske pri-d&ave namreč ne moremo moriti le - uspešnosti zadrug in briljantnih spehih kooperantov — rekorderjev i pridelavi mleka, mesa in raz-I poljščin.
Veliko zemlje je v rokah zasebnih 'metov, toda ker je razdrobljena na -ne pridelovalno enote, ne daje-avega učinka. Kmotjo na zapla-zemlje pridelujejo za dom, če-^;  * načrtno pridelavo lahko
tržn
Te
bi  * joVr* tudi ' na tržišče. ''iarSikaJ.o s?tevUne in čeprav imajo kmetije so st®;;"    , predstavljajo
^icial ki ga doslej kmetij-: k p0tn\Toprav izkoristiti. Morda no ni znalo pj.p bi] zaseunik
razlog
v tem, ker je ektčaToavnemar, naj se kar
črna ovca, pa se ga
le raje W^  KmetTe "z'malo zemlje
*m Zna4nom^našli tako, da si so-io ^ večinoma / tovarnah, po
,alno varnost isce^o ^r» V —da vidna v £j£m pridelku.
Prihodnost je v večjih proizvodnih enotah, ki omogočajo večjo storilnost, ugotavljajo v Radovljici. Zato bodo morali v prihodnje preprečiti, da bi se zemlja še naprej droBila na »ohišnice«, ki lahko služijo le samo-prehranitvi kmečke družine, na trgu pa ne zaležejo kaj prida, in tudi ne prispevajo k skupni prehranitveni bilanci. Kako doseči povezovanje in združevanje zemlje, je seveda še odprto vprašanje, zlasti ker tu še prevladujejo stari srenjski odnosi. Vprašljivo pa je tudi zato, ker to ne gre kot strela z jasnega, temveč postopoma. Pri tem bi morala poleg zadruge svojo besedo reči tudi krajevna skupnost.
Iz zasebnih kmetij bi lahko za trg dobili več mleka, mesa, pridelali več krompirja, ko bi se jih lotili dovolj skrbno in načrtno.
Zato je skrb za usposabljanje tržno usmerjenih kmetij med prvimi nalogami radovljiškega kmetijstva, katerega cilj je večja in cenejša pridelava, ne pa pičla in draga, kakršna je zdaj. Važna naloga je tudi boljša obdelanost zemljišč. Žal v radovljiški občini ugotavljajo, da je veliko neobdelane zemlje zaradi starosti in bolezni lastnikov ter zaradi nedokončanih dednih postopkov na nekaterih kmetijah. -
D. Z. Zlebir
Zakaj naštevamo vse kršitelje dogovora, če o teh sploh lahko govorimo? Zato, ker imamo podobne primere tudi na Gorenjskem. Kranjski intervencijski sklad bo kmetom, ki bodo s hektara oddali več kot 3300 kilogramov pšeničnega zrnja, izplačal še dodatnih pet dinarjev, enako premijo pa bo dobil tudi družbeni sektor, če bo dosegel hektarski pridelek 4400 kilogramov. V kranjski občini so se za dodatne premije odločili že na skupščini intervencijskega sklada letos pozimi, torej več mesecev pred sprejetjem »dogovora o ukrepih za organiziran odkup pšenice letine 1984«. Na podlagi takšnih odkupnih pogojev, med katerimi je bila tudi občinska premija pet dinarjev, so zadružni delavci sklepali tudi pogodbe s kmeti. Zato bi bilo nespametno, da bi jih zdaj pustili na cedilu in ne izpolnili tistega, kar so jim obljubili. To bi se nam kmalu maščevalo. Kmetje bi namreč kljub zveznemu odloku, ki prepoveduje krmiljenje s pšenico, zlatorumeno zrnje zmetali v živinske jasli. Ob vsem tem velja upoštevati tudi dejstvo, da so hektarski pridelki na Gorenjskem nižji, pridelovanje na slabših tleh in ob drugačnih vremenskih razmerah pa precej dražje kot, denimo, v Prekmurju ali v Vojvodini. Težje si je razlagati, da odkupna cena pšenice tudi na Gorenjskem ne bo enotna. V kranjski občini, kjer naj bi. odkupili blizu 2000 ton pšenice, bodo izplačevali dodatne premije (pet dinarjev), v sosednji škofjeloški občini, kjer gre res za majhne količine (85 ton), pa ne.
C. Zaplotnik
Štiri dolga leta
Škofja Loka — Posestvo na Plev-ni, last Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske, se je zaradi nenehnega širjenja Škofje Loke naenkrat znašlo v mestu. V občini so že pred štirimi leti pričeli iskati lokacijo, kamor bi preselili farmo. Med več možnostmi so se lani odločili in dogovorili za 2,2 hektara obsežno območje vzhodno od Tra.škega grabna. Kombinat je zatem naročil pri Projektivnem podjetju Kranj zazidalni načrt in do danes pridobil tudi ustrezna soglasja.
Osnutek načrta sta obravnavala škofjeloški izvršni svet ter komite za družbeno planiranje in urejanje prostora; razgrnili so ga v prostorih občinske zgradbe in v krajevnih skupnostih Godešič in Trata, kjer so pred kratkim pripravili tudi javno razpravo.
Tamkajšnji krajani in kmetje so zaskrbljeni, da se farma ne bi širila na zasebna zemljišča ali v bližnje gozdove na Sorskem polju; obenem zahtevajo tudi popolno zaščito podtalnice in primerno ureditev (zazele-nitev) okolice farme. Strokovnjaki Zavoda za družbeni razvoj škofjelo-
NA pBLOVNEM MESTU
Stranki se je treba posvetiti
Karmen Maretič-Debeljak, optičarka
Na Spodnjem trgu v Škofji Loki je majhna, toda lično urejena in dobro založena optična delav niča. Pred petnajstimi leti jo Mi lan Maretič odprl obrtno delavni co in s svojim delom hitro pridobil zaupanje vseh, ki so potrebovali njegovo pomoč. Za poklic op-tičarke se je odločila tudi njegova hči Karmen, ki ima že leto dni odkar je oče umrl, večino dela v svojih rokah. Obri ima sicer mama ki opravlja večino pisarniške
■ de %j družim je poklic optika V atrija. Optik je bil oče, stric, že trad»^fJrična> Zat() Sem že zelo
teta
j icl 1 a. up Lin. ---
v - -Sstrična. Zato sem ze zelo USt«. začela opazoval, delo v op zgodaj zici. Bilo m> je vse« in 1 /-ani osnovni soli sem se po k°n na poklicno kovinarsko vpisal^ j Tam sem obiskovala loloV-^ajstist.m.,k,soSe ho-poiik *grg£a urarje, zlatarje, opre« i l7'
tikov nas je bilo bolj malo. Pol leta smo vsako leto hodili v šolo, pol leta pa smo imeli prakso. S sedemnajstimi leti sem pričela delati v delavnici, kjer sedaj delam že četrto leto.«
»Kakšno je delo optika?«
»Všeč mi je, ker je veliko dela s strankami. K nam prihajajo ljudje vseh starosti, z različnimi že-
ljami. Vsem skušam ustreči po najboljših močeh, tako da hkrati zadovoljim njihove želje in tudi recepte, ki jih prinesejo od zdravnika. Največ očal naredim po predpisih, se pravi, po receptih zdravnikov. Poleg izdelovanja imam dosti dela tudi s popravili očal. Seveda pa je moje delo predvsem vstavljanje stekel v okvire.«
»Izbira okvirov pri vas je zelo velika, kakšne pa so cene?«
»Z materialom zaenkrat res nimam težav. Veliko se ga da dobiti pri nas, izdelujejo pa ga razni obrtniki, tudi tovarne. Nekaj ga je tudi iz uvoza. Bolj pa me skrbi nabava novih strojev, ki jih bo treba uvoziti. Zaenkrat so ti stroji še dobri, toda kmalu jih bo treba zamenjati.
Cene očal so precej različne. Prične se nekje pri 700 dinarjih, lahko pa so tudi več kot trikrat dražje — odvisno od materiala in kvalitete.«
»Imate veliko dela in kako so stranke zadovoljne z vašimi izdelki?«
»Dela imam ravno prav, ponavadi lahko vse sproti naredim. Prav zdaj pa ga imam bolj malo. Strankam skušam vedno ustreči in če le niso preveč zahtevne mi to tudi uspe.«
V. Primožič
RAZGLAS
Skupščina občine Radovljica je na 24. seji vseh zborov dne 11. 7. 1984 obravnavala osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Radovljica — prostorski del za obdobje 1981 —1985 in sprejela naslednje
sklepe:
1. sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Radovljica — prostorski del za obdobje 1981 — 1985
2. Osnutek se da v javno razpravo do 12. avgusta 1984
3. V času javne razprave se organizira razgrnitev grafičnih prilog v prostorih krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, krajevne skupnosti Bled in v avli skupščine občine Radovljica
4. Nosilec in organizator javne razprave je občinska konferenca SZDL Radovljica
5. Na podlagi pripomb iz javne razprave pripravi IS SO Radovljica do 14. avgusta 1984 predlog sprememb in dopolnitev navedenega družbenega plana
Podpresednik SO Radovljica: • Damjan Hafner
Kmetijski nasvet
Strnišča posejmo z dosevki
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ priporoča kmetovalcem, da čimveč njiv, na katerih zdaj rastejo pšenica, zgodnji in semenski krompir, po spravilu pridelkov posejejo z dosevki. Na ta način si bodo zagotovili kvalitetno domačo krmo tudi v času, ko jo bo na travinju že primanjkovalo. Obenem bodo obogatili tla, kar bo ugodno vplivalo na rast in razvoj naslednje glavne poljščine. Strokovnjaki priporočajo predvsem tiste dosevke, s katerimi je manj ročnega dela — torej več košcnin in manj strniščne repe.
Zemljo za setev pripravimo takoj po spravilu glavnega posevka. Njivo
ške občine poudarjajo, da je vsaka bojazen odveč. Farma se ne bo širila, ker ima za 640 pitancev zadosti krme na 204 hektarih zemljišč v bližini ter na 30 hektarih na Podreči; naposled pa tako določa tudi urbanistični načrt škofjeloške občine.
Ko bodo odlok o zazidalnem načrtu za farmo pitancev na Trati sprejeli na eni prihodnjih sej še delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela", bo gorenjskemu kombinatu zasvetila zelena luč za gradnjo dveh hlevov, steljnika, gnojišča, silosa ter upravne zgradbe. .
Le kje so kamni mleli tako počasi, le kje beseda ni hotela z jezika, da so od zamisli o preselitvi posestva do zazidalnega načrta minila štiri leta? Le kaj je zavleklo naložbo v čas, ki ni najbolj naklonjen gradnji? Po bitki so kajpak vsi generali pametni; eno pa je res: če bi pohiteli, bi lahko danes na Trati že redili pitance. — (cz)
plitvo preorjemo in pobranamo. Površinski sloj zemlje dobro pripravimo zlasti za tiste dosevke, ki imajo zelo drobno seme. Ob setvi dosevka pognojimo le z dušičnimi gnojili. S fosforjem in kalijem smo oskrbeli njivo že pred setvijo glavnega posevka. Stročnicam in mešanicam, v katerih so stročnice, damo 30 do 40 kg čistega dušika na hektar, križnicam in travam 80 do 100 kg ter ajdi od 30 do 50 kg na hektar.
Strniščne dosevke sejemo od konca junija do konca avgusta z med vrstno razdaljo 15 do 20 centimetrov. Drobno seme (križance, trave in detelje) sejemo plitvo (1 do 2 cm), grah globlje (3 do 4 cm). Setev opravimo z Žitno sejalnico ali s trosilcem za mineralna gnojila z nihajno cevjo (vi-con). Pri drugem načinu setve je treba seme zabranati v zemljo.
Za setev enega hektara njive potrebujemo 10 kg ozimne krmne repice — perko PVH, 10 kg krmne ogr-ščice sorte starška, 40 do 50 kg mno-gocvetne ljuljke, 25 do 30 kg alek-sandnjske detelje, 20 do 25 kg perzijske detelje, 12 kg facelije, 20 do 25 kg prosa, 40 do 60 kg ajde ter mešanice, v katerih je 20 kg aleksan-drijske detelje in prav toliko mno-gocvetne ljuljke, 15 kg perzijske detelje in enaka količina mnogocvetne ljuljke, 70 kg jare grašice in prav toliko ovsa.
Če posejemo dosevke v dobro pripravljeno in pognojeno zemljo, ni skrbi, da bi se razbohotili pleveli. Za križnice so nevarni le bolhači in gosenice, ki pa jih uničimo s pripravki Malation, Radotion, Zolotone ali Se-vin (.1,5 do 2 kg/ha). Za zapraševanje uporabljamo Malation, Sevin ali Zo-lone (20 do 30 kg/ha).
Na ho-ruk
se ne da varčevati
Marsikje bi veliko prihranili z varčevanjem pri energiji, a je obenem treba temeljito spremeniti organizacijo dela — Številna pravna in druga vprašanja in celo zakonske ovire
Jesenice — Družbeno koristna je skrb delovne organizacije, da začne varčevati na vseh področjih. Večinoma je danes največji strošek energija, ki se skokovito draži in če se tu najdejo varčevalni ventili, ki bi porabo pomembno zmanjšali, se da govoriti o lepih številkah.
V jeseniški železarni še posebej zdaj, ko imajo veliko izgube, niso držali križem rok in so se brž dogovorili, da prav varčevanje z energijo prinaša pomembne prihranke. Vsak dan spremljajo energetsko porabo in jo omejujejo, vendar bi le »radikalnejši« ukrepi prinesli zadovoljiv učinek.
Ti ukrepi pa so v novi organizaciji dela pri tistih ogrevalnih objektih, ki so največji požeruhi zemeljskega plina ali elektrike. Metalurške peči morajo goreti noč in dan, vendar delavci obdelujejo material le v dveh izmenah. Količinsko niti ni treba, da bi uvedli tretjo izmeno v valjarni 2400, vendar bi bilo zaradi prihranka energije nadvse koristno, ko bi valjali tudi ponoči in še material bi bil boljše kvalitete.
A ta stabilizacijski ukrep se ne da uresničiti na ho-ruk, od danes do jutri. Naj bo še tako pomemben in še tako nujen, brž se pojavljajo zapreke, ki so izključno pravne.
Okoli šestdeset ali več delavcev naj bi po tem sistemu, o katerem razmišljajo, delalo po dvanajst ur štirinajst dni v mesecu. Takšno delo se nikakor ne bi smelo šteti za delo v nadurah ali delo v podaljšanem času, saj je tak način dovoljen le v izjemnih primerih višje sile. Kako torej pravno zagotoviti, da se bo delo dvanajst ur dnevno smatralo za redno delo, kako urediti ne tako preproste stvari glede bolniškega staleža ali dopusta? Kdaj in kako bi bili delavci do dopusta upravičeni, koliko bi se jim štel bolniški stalež, ko pa so v pravilnikih drugačna delovna razmerja in delovni časi? Ne nazadnje bi se morali z novo organizacijo Strinjati sami zaposleni, ki pa jih že zdaj skrbi, da bi jim tako zastalo delo na domačih njivah in poljih, če bi bilo v času njihove štirinajstdnevne odsotnosti lepo vreme. Nobena skrivnost pač ni, da je veliko zaposlenih v železarni tudi polkmetov.
Primer le dokazuje, da sprememba organizacije dela ni tako preprosta stvar. Posledice številnih okoliščin je pred spremembo treba temeljito preučiti, upoštevati in če se kljub vsemu širša družbena korist izkaže v velikem prihranku, nekatere neprijetne in nezaželene posledice tudi zavestno sprejeti na lastna ramena.
D. Sedej
O LAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 13. JULIJA 1984
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČ3lf
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
Živeti v bolezni in revščini
Upokojeni železar z majhno pokojnino ne dobi skromne pomoči za ženo, ki je že deset let bolna in nepokretna
Visoko v hribu nad Jesenicami stoji hiša, v kateri prebivata upokojeni železar in hudo bolna žena. Njemu je sedemdeset let, prav toliko njej, ki je postala nepokretna že pred desetimi leti. On dobiva 11.000 ali nekaj več pokojnine, ona ničesar.
Obiskuje ju bližnja soseda, včasih visoko v hrib pride zdravnik. Mož sanj skrbi za ženo, ki ji je včasih bolje, včasih slabše. Vedno pa jo mora nadvse pazljivo podpreti, da se zunaj na klopi nadiha svežega zraka.
. Upokojenski dinar obračata kot vesta in znata, od bornega zneska jima vedno odštejejo 200 dinarjev za jeseniški samoprispevek. Komunalni računalnik ne pozna revščine in bede, zato vestno terja plačilo smeta-rine, čeprav mož smetarjev, ki naj bi prišli tako visoko v hrib, še od daleč nikoli ni videl. Tu je kurjava, nekaj metrov drva, ki ne stanejo manj kot 3.000 dinarjev za meter, tu je elektrika, davek za hišo, vodarina, ozimnica ...
Jeseniška občina daje letno 7 (sedem!) starih milijard dinarjev za raznorazne socialne podpore in pomoči, a zanju je ni.
Kakšna huda ironija, da je niti nista'upravičena, če vemo in priznavamo, da gredo pomoči tudi lenuhom, špekulantom in da se od pomoči da kar dobro živeti, če se le znajdeš!
Socialno skrbstvo daje dodatek za pomoč in nego le upokojencem, tako po starem sporazumu kot po novem. Se pravi, da bi dobila pomoč le v primeru, če bi zbolel on, če pa bi ona — naj zanjo skrbi po svojih najboljših močeh — pa nič. Pri socialnem skrbstvu nimata zatorej kaj iskati.
Dodatek za pomoč in nego se v takem in podobnem primeru lahko poišče le pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, a še to pod hudimi pogoji: morata se, preprosto, odpovedati hiši, premoženju in imeti otroke, ki so zavarovanci. Tako bi dobila tistih nekaj sto starih jurjev pomoči iz naslova družinske pokojnine.
S prepisom premoženja na stara, bolehna leta vemo, kako je. Stari ljudje se tega na moč branijo in treba jih je razumeti. Rajši životarijo v bedi in revščini, kot da bi dedičem že vnaprej prepisali hišo ali zemljo. .
Razumeš, da so sporazumi sporazumi, pravila taka in nič drugačna. A če se že odkrito priznava, da se dobi denar, namenjen revščini, tudi skozi špekulantska očala prosilcev, bi moralo biti prostora tudi za prosto presojo socialnih delavcev. Primeri, ko so zaradi črke na papirju brez moči, so preveč kričeči in predstavljajo našo socialno skrbstvo in varstvo le v hudo nehumani luči.
D. Sedej
Praznik krajevne skupnosti Selca
Telefon in vodovod
Selca — V spomin na streljanje talcev pred enainštiridesetimi leti v Dolenji vasi krajevna skupnost Selca vsako leto 14. julija praznuje svoj
Ikrajevni praznik. Krajevna skupnost, v kateri danes živi nekaj več kot 1.200 prebivalcev, obsega naselja: Selca, Dolenja vas, Laj še, Kališe, Golica, Topolje in Zabrekve. Nekaj manj kot polovica prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, ostali pa hodijo na delo v delovne organizacije v selški dolini Ln v Škofjo Loko.
Največja akcija, ki trenutno poteka v krajevni skupnosti je izgradnja telefonskega omrežja. Kakor pri večini akcij je odziv krajanov velik, saj se je za telefonski priključek prijavilo več kot tri četrtine gospodinjstev. Vendar akcija za izgradnjo telefona ne bi bila mogoča, če ne bi večino dela opravili prebivalci sami, le strokovno delo bodo prepustili izvajalskim organizacijam. 7+ lastnim denarnim prispevkom, denarjem iz samoprispevka, pomočjo nekaterih organizacij združenega dela iz Selške doline in prispevka Občinskega sveta za ljudsko obrambo, bi morala biti akcija kmalu končana. Položen je že medkrajevni in naročniški kabel, zapletlo pa se je pri dobavi telefonskega kabla, ki ga ne morejo dobiti.
Druga velika akcija je prenova in ojačanje vodovoda v Selcih. Krajani so se množično odzvali akciji. Zgradili so že zajetje, rezervoar in položili cevovod. S samoprispevkom in prostovoljnim delom bodo Dolenjo vas opremili tudi z javno razsvetljavo, v Selcih pa jo bodo obnovili.
V tem srednjeročnem planu so imeli predvideno tudi rekonstrukcijo cest v Golico in Topole. Zaradi zmanjšanja sredstev za investicijsko vzdrževanje in zaradi velike porabe
sredstev za odstranjevanje posledic elementarnih nesreč v lanski zimi so to prepotrebno delo odložili na naslednja leta.
Problem je tudi urejanje pokopališča v Selcih, ki ga izkorišča sedem krajevnih skupnosti, upravlja pa krajevna skupnost Selca. Nujno potreben bo sporazum med temi krajevnimi skupnostmi, ki bo vključeval obnovo in razširitev pokopališča. Obnoviti pa bo potrebno tudi kanalizacijo v Selcih in Dolenji vasi.
Med najbolj aktivnimi društvi v krajevni skupnosti je prav gotovo gasilsko društvo, katerega člani so glavni nosilci pri opravljanju prostovoljnega dela. V zadnji fazi je tudi obnova gasilskega doma, ki je prav tako plod prostovoljnega dela.
Turistično društvo, ki skrbi za urejanje kraja ima največ zaslug, da so Selca eden najlepše urejenih krajev na Gorenjskem. Vsako leto v juniju pripravijo tudi etnografsko prireditev »Kosec vabi«. Letos so kupili šest parov otroških narodnih noš in par noše za odrasle, ki jih uporablja folklorna skupina Selca.
»Vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti uspešno sodelujejo že več kot petnajst let, povezujejo se z društvi in organi krajevne skupnosti in s krajani. Zato se krajani resnično zavedajo, da je krajevna skupnost potrebna; vedo, da je s sodelovanjem in skupnim delom moč marsikaj narediti,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Selca Marjan Kalan.
Letošnje praznovanje praznika krajevne skupnosti, ki bo v nedeljo 15. julija, so združili s praznovanjem štiridesetletnice ustanovitve Škofjeloškega odreda ter Gorenjskega vojnega področja. v_
t
Počitniška praksa
»Deklic,boš kaj pojedel«
Kristina Ferbežar je Jeseni-čanka, stara sedemnajst let, obiskuje pa 3. letnik družboslovne smeri na jeseniški gimnaziji. Že tri leta poleg redne šolske počitniške prakse opravlja tudi počitniško delo, saj ji denar pride še kako prav pri nakupu učbenikov ali za morje.
Delala je že v delovni organiza-ciji KOOP Mojstrana, v jeseniški železarni, letos pa je preko študentskega servisa v Kranju našla enomesečno zaposlitev pri Jeseniški pošti. Delavci so jo pohvalili, da je pridna in vestna, sama pa pravi, da je delo poštarice kar pri
jetno. . .
Srečali smo jo v lepem jutru, ko je imela čez rame obešeno veliko poštarsko torbo. Kristina je drobna, in poštarska torba je bila čudno prevelika za krhko dekle, ki ie hodilo od hiše do hise
»Delo je prijetno, zasluzila ,,„,„ okoli 20.000 dinarjem Mara-
jo mi 105 dinarjev na uro, deset odstotkov je odtrgljajev. Z /uslužen i m denarjem bom šla na morje.
Prve dni meseca sem ruznašala tudi pokojnino, tja do sedme ure /\«•< er. Ljudje so prijazni in me sprašujejo, če sem lačna ali žejna. Vendar pa mora biti delo pismonošu pozimi precej neprijetno In dokaj naporno.«
D. Sedei
trd CEŠNJEV strldkiJ
Tovarišica je jedla v kranjski samopostrežni češnjev štrudelj — bil pa je tako trd, da si je zlomila zob. Zdaj nas sprašuje, kdo je odgovoren, da je jedla tako trd štrudelj in si zlomila zob'.' Obenem jo zanima, če je to nova kulinarična speeialiteta kranjske samopostrežne ali gre zgolj z u zobozdravstveno skrb, da si uporabniki češ-njevih štrudljev na tak način utrjujejo zobe.
Ne eno ne drugo in ne tretje! Kranjska samopostrežna vam je praktično dokazala, da se pri njih češnjevih štrudljev ne je. pa predlagamo, da v štrudljih jeste nekoščičasto sadje, saj je očitno, da vaši zobje ne prenesejo koščic. Ko pridete prihodnjič v Kranj, v kranjskih samopostrežnah naročajte bananine, borovničeve, jagodne, malinove štrudlje in se že nehajte pehati za tako nevarno kulinariko kot so češnje vi štrud-Iji...
Železarji letujejo
Jesenice — Jeseniška železarna ima dovolj počitniških zmogljivosti na morju, v dveh domovih, v Crikvenici in v Biogradu na moru. Poleg tega so kupili pet prikolic in jih postavili v Puli, pred nedavnim pa podpisali z Marlesom pogodbo za postavitev bungalovov v Ptujskih toplicah.
Železarji radi letujejo s svojimi družinami v obeh domovih, vendar pa že opažajo, da tudi ti dopusti niso več poceni. Dnevno plačajo za oskrbnino — nočitev in tri obroke — po 470 dinarjev, za zunanje člane kot so žena in otroci pa veljajo ekonomske cene po 900 dinarjev dnevno. Če prištejemo še prevoz z avtobusom, ki velja za eno osebo 1.680 dinarjev, lahko za deset dni letovanja izračunamo, da je strošek letovanja ob morju okoli 30 tisoč do 35 tisoč dinarjev. Ob tako visokih življenjskih stroških doma si je res težko privoščiti dopust, čeprav železarna dnevni penzion zaposlenih kar izdatno regresira iz sklada skupne porabe.
Pri načrtovanju dopustov pa so v jeseniški občini in železarni še dodatni problemi, ko Iskra in Planika, kjer je zaposlenih*največ žena, načrtujejo kolektivne dopuste. Dopusti med delovnimi organizacijami niso usklajeni in prihaja do konic v glavni sezoni, medtem ko pred sezono ali po sezoni skoraj ni zanimanja za letovanje v železarskih domovih.
Zaradi draginje je več zanimanja za prikolice, kjer se da ceneje letovati. Tudi v Ptujskih toplicah železarski bungalovi ne bodo prazni, saj je po zdravniških ugotovitvah potrebnih zdraviliškega zdravljenja več kot tisoč zaposlenih.        d Sedej
Jubilej gasilstva v Gorjah
Gorje — Gasilsko društvo iz Gorij je proslavilo v nedeljo, 1. julija 1984, 90. obletnico ustanovitve društva in uspešnega delovanja. Ob 14. uri so sprejeli goste proslave, tričetrt ure pozneje pa se je začel svečani sprevod, ki se ga je udeležilo okrog 250 gasilcev iz radovljiške občine z 22 prapori in številnimi gasilskimi vozili.
Med osrednjim delom prireditve ob 15. uri se je na slavnostni tribuni zvrstilo več govornikov, med njimi tudi predsednik Gasilske zveze občine Radovljica Boris Šetina in znani gasilski veteran Matija Klinar. Za tem so razvili nov pionirski prapor, kateremu sta botrovala trgovsko podjetje Špecerija z Bleda in krajevna skupnost Gorje, nanj pa so pripeli trakove, za katere so darovali domače turistično društvo in organizacija Socialistične zveze iz Gorij ter hotel Golf z Bleda, pa 205 zlatih in 350 srebrnih žebljičkov številnih drugih darovalcev. Slovesnost so sklenili s podelitvijo gasilskih priznanj; plamenici I. stopnje sta prejela GD Gorje in Anton Potočnik, s plamenico II. stopnje so nagradili Andreja Cundriča, Jakoba Kunstlja in Janeza Pogačarja, Dragu Stojcu in Janezu Pretnarju pa so izročili plamenici III. stopnje. Odlikovanje je dobila tudi gorjanska pihalna god ba, ki je proslavo zaokrožila s ko« certom. Sledilo je družabno srečanje gasilcev in drugih gostov, ki so ., razvedrili ob zvokih Gornjesavskega kvinteta in srečolovu.
Na predvečer osrednje proslave mi na krajši svečanosti izročili pri/na nja starejšim članom društvu /a njihove dosedanje zasluge. Svojo opremljenost in usposobljenost pa so operativni člani društva pokazali na večerni sektorski vaji 27. junija.
Jože Ambro/.ič
(«H. zapis)
ANDKK.I IN JERNEJ IZ LOKE
Ze tolikokrat in bržčas bom moral se nekajkrat omeniti stara srednjeveška umetnika: gradbenika Andreja iz Loke in nekaj mlajšega slikarja fresk Jerneja i/. Loke.
Kaže, da sta bila po rodu Ločana. Dalo pa nam ju je 15. stoletje. Andrej je zgradil več cerkva, predvsem v zahodni Sloveniji. Segel je celo v Beneško Slovenijo — jamska cerkev sv. Ivana v Cele (v kraški Landarski jami) je njegovo delo, utemeljeno celo z njegovim podpisom v notranjščini pri oltarju in letnico — 1477! O tej starodavni jamski romarski cerkvici v Nadiški dolini govori tudi Aškerčeva pesem Atila in slovenska kraljica.
Freskant Jernej iz Ix>ke je bil preprost kmečki umetnik (v nasprotju z »gosposkim«, ki je poslikal cer» , sv. Primoža nad Kamnikom). Bilje »il no marljiv in zelo zaposlen: saj njegova dela najdemo še danes v mnogih cerkvah. Če že ne v celoti ohranjena, pa vsaj v delih.
Še zdaj nas boli. kako so mogli stari župniki dovoliti preboj stene za novo okno kar v sredini dragocene freske, resnične umetnine, ki je očitno niso razumeli, ne cenili. Ali pa jih kar prebe-lili!
No, za freske starega Jerneja iz Loke (Bartholomeus de Laack) moramo še to povedati, da so bile naravnost poetične, obrazi svetnikov, angelov in vernikov pa izjemno mili. Celo grešniki in hudobniki niso bili odvratni . ..
GLUHA LOZA
Ta dolenjsko-belokranjski izraz sem v prejšnjeletnih zapisih že večkrat uporabil. Seveda le za primere, ko sem spoznal, da nobena kritika, ne prošnja, ne nasvet, ne pripomba, ne ugovor — ne zaleže. Kriči v lozo (t. j. gozd v gori) — odmeva ni; zato gluha loza ...
Kot popotnik od drugod marsikaj opazim, kar domačinovo oko prezre. In
zapišem, seveda v upanju, da bo dobronamerna beseda zalegla. A, nič!
Da. nič! Tako pravijo v loškem hribovju, ko se nočejo več zgovarjati. Tako je rekla Meta Janezu, ko se je jezila nanj (v Tavčarjevem »Cvetju v jeseni«):
-Torej tako! Doma te čakamo! Ves dan se pehamo kot črna živina, ti pa tukaj postopaš in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! Če češ vedeti, ti povem: tekoj se sramujem in za tebe! — Tako sem huda!«
Lilo je naprej in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti:
»Delal sem ves dan.«
»Nič!«
»Pismo mi je prinesel gospod Jakob.« »Nič!«
»Če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar tudi jaz tja.«
»Nič!«
»Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni.«
»Nič!«
»Če pa nič, pa naj bo nič!«
»Nič!«
Prignala me je do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo. Tako Tavčar. Sam si pa mislim; poti v vaško gostilno Ble-goš ali kako se ji že pravi, še do danes nisem našel, nobenega znamenja (če izvzamem grd napis na betonski škarpi) nisem videl. Pa — »nič!« — Čeprav nisem kak odljuden vodopivec!
inovak"S
■   • -
Gradnju avtobusnega pvtstujališča — Ob Cesti Staneta Žagarja v komunalni coni na I^rimskovem pri Kranju je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj — Tozd Gradnje začelo graditi avtobusno postajališče t rvditev postajališča v tem delu sodi tudi v program ureditve oziroma izgradnje pločnikov ob cesti Staneta Žagarja. Investitor del je samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj. — A. Z.
Decembra nov telefonski imenik
Poštarji že pripravljajo nov telefonski imenik Slovenije, kajti v zadnjih dveh letih je prišlo do številnih sprememb in novih naročniških številk
Pred dvema letoma je izšel zadnji slovenski telefonski imenik. V zadnjih dveh letih pa se je v slovensko telefonsko omrežje vključilo več kot 30.000 novih nuročiiikov, mnogo slu-rih pu je zaradi novih telefonskih central dobilo druge številke in je tuko prišlo v Sloveniji kur do tiO.000 sprememb.
Dotedanji telefonski imenik bo m uporabnike zato kuj malo uporaben in zuto bodo slovenski poštarji natisnili novega za obdobje 1985 do 1986.
Uredniški odbor nov Imenik, ki je i/redno zahtevna zadeva, že pripravlja, saj naj bi gn telefonski naročniki dobili že letos decembru. Izdali nuj bi ga v visoki nukladi 150 tisoč
izvodov, vsebina po bo drugačna kot
do zdaj. V prvem delu novega slovenskega imenika naj bi bo abecednem redu našli klicne številke vseh naročnikov, v drugem, poslovnem delu pa bi bile klicne številke dejavnosti.
Največ preglavic je poštarje nt >»' dO zdaj pOVZfOĆaJO imenovanje it' lovnih oi-gani/arij. saj se na/ivi nenehno spreminjanju, ljudje pa smo
navajeni •tervge. Kuko bi, denimo«
BO pOVOdnJi poklicali komunalno skupnost občine, ko pa ne vemo. ali
se njen naziv začne s samoupravna ali komunalnu ali pa je niso celo že priključili v skupne službe občine ali v delovno enoto upravnega organu skupščine občine? Kako naj se naročniki telefonsko pozanimajo pri socialnem zavarovanju, če so že izračunali pokojnino, ko pa ne vedo, ali Je upokojenski referent za te zadeve v imeniku pod regijskim zavarovanjem, območnim ali samo socialnem zavarovanju?
Ti nazivi so delali veliko preglavic že pri snovanju zadnjega imenika, vendar je treba poštarjem priznati, da so, kjerkoli so že mogli in slutili take naročniške težave, uporabljali domače in uveljavljene nazive. Odpadlo je veliko slabe volje ob iskanju Tudi zdaj bodo s takšno prakso nadaljevali, pri tem pa pazili da bodo uradni nazivi ostali neokrnjeni. V imeniku, ki prihaja, ne bo reklam, ki le zamegljujejo preglednost in sistematičnost takega pripomočka kot uien'k.
ov telefonski imenik ne bo poce-Predvidevajo ceno okoli 800 di-
jt. imenik N
ni  Predvidevajo «w ui-
,.i iev s tem. da bi jo lahko plačali v , ,'brokih. Poštarji pa bodo od "ove ene odšteli 50 dinarjev, če bo-do naročniki vrnili »tarime^k.
PETEK. 13. JULIJA 1984
KULTURA
5. STRAN G L, A
KUL TURNI KOLEDAR
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo drevi, 13. julija, ob 18. uri otvoritev razstave tihožitij in krajine akademske slikarke Mirne Pavlovec. Razstava bo odprta do vključno 25. julija.
RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine bo drevi, 13. julija ob 19. uri otvoritev fotografij člana fotosekcije Delo Ljubljana Janeza Juvana.
V Šivčevi hiši v Radovljici pa bo prav tako drevi, ob 18. uri otvoritev razstave umetniške keramike Marije Orthaber. Razstava bo odprta do 31. julija.
BLED — V galeriji Otok Bled bo drevi, ob 20. uri otvoritev likovne razstave Matjaža Kajdiža z Bleda. Prevoz na otok in nazaj s hidrobusom s pomola pod Park hotelom od 18. ure dalje.
ŠKOF J A LOKA — V galeriji na loškem gradu je na ogled razstava del akademskega slikarja Janeza Hafnerja. Odprta je ob istem času kot zbirke muzeja, ki so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure.
Že v zibelki s harmoniko
Andrej Pivk s Ceste 4. julija 57 v Bistrici pri Tržiču je letos že z dveh večjih tekmovanj harmonikarjev prinesel vrsto priznanj — »Igram po posluhu, brez not; moj vzornik pa je Avsenik.«
Soriški teden
Sonca —Konec prejšnjega mese-, ^ turistično društvo Sorica prvič popravilo praznovanje, ki so ga poimenovali »Soriški teden«. V okviru praznovanja so v zadružnemi domui v Snrici pripravili zanimivo razstavo Si SelPSoričanov in Soncank te prebivalcev okoliških vasi  Na raz S sta se predstavila tudi .shkaTja fatevž in Groga Jensterle Miro Ka •ar pa je imel samostojno razstovo v Wievi hiši. Pripravili so tudi na 4 folklornih skupin iz Sovodnja
> Korošec, ki so se odločili štku septembra pripravijo ;jdi operno predstavo.
Janez Govekar
da v za-v Sorici
Bistrica pri Tržiču — Prvo letošnjo junijsko nedeljo je bilo v Krpinu v Begunjah že šestič tekmovanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami. Tokrat je nastopilo 45 harmonikarjev. Poleg tekmovalcev z Gorenjske so bili tudi z ljubljanskega območja in deloma s Štajerske, zato bi to prireditev lahko morda označili za poluradno slovensko tekmovanje harmonikarjev.
Drugo večje mednarodno tekmovanje harmonikarjev je bilo 1. julija v Attimisu pri Udinah (občina Ahten pri Vidmu) v Italiji. Na prvem mednarodnem natečaju za diatonične harmonike se je v okviru prireditev »Teden jagod in malin« pomerilo 35 harmonikarjev iz obeh strani meje.
Obeh tekmovanj se je udeležil tudi Andrej Pivk s Ceste 4. julija 57 v Bistrici pri Tržiču. V Krpinu je osvojil prvo mesto, v Attimisu pa je bil med tistimi, ki so osvojili največ priznanj. Kar tri pokale je prinesel do-
ti** Dolinšek. slikar
Mojster tihožitij
h i-fišek se niti ne spominja več, koliko je bilo razstav, na
L^^jp.^ Jodeloval s svojimi akvareli ali olji — Posebno lepa so
kruhom
iegova tihožitja s
.      . ^      Železarna, v Jesenice d 75-letm
tetaka! upokojite^ ^ . ,a
kateri je letni sli-ži*
1: Franc ^j;^vniku, ki je že od jenjskih^sil "ozkega likovnega Šele po upokojitvi l in se ves predal
e
sli-
ftjba DOMK
/;lneje ^ažl^arVanju. V delu se po irskemu usw   j ^    buzu: moll_
,„tr>m, ki mu j<
s S - akvarelov, grafik
in olj okolja, dela
Djegoy 1 n delovnega • «z nekddn.1 K      človeškega dela H odsev P^^trat pa so tihožitja, ki
*^^iV/ntzvest. .
se je ze nesteto-
vedno
šek
Franc p?*"^ na kolektivnih raz at predsta       ^. na sam0stojnih
Vivah DyXn Gorenjski. Njegovo de-catavari Pu-mi kritikami ocenili po-'%zod H kovnega ustvarjanja, Iju-navalci llK" umetnosti pa so pi ito •relje 1**° "ieeova imenitna tihoži rda prav nj » številni, je Dolin-l V tem. pr^ter
;k Pravi nolnšek postavi na ogled Kadar D°"tava vedno znova m •iožitja.   r°~_ti  Navduši predvsem nova preSf"nost v iskanju najbolj MOV* »zVvsakdanjih motivov, »prosti* ^"šenost, čiste barve m na   Pozicija- V teh motivih ob-ttna komPjf k- mu ne manjka z.ra-ada akvaie • uglašenosti .-osti in t»arv * ah in cenili
Vsi tisti. £\;nih tihožitij, pa so bili -adi P*»^7ko je Dolinšek v svo senecern
jem nadaljnjem kvalitetnem izpopolnjevanju pokazal, da enako dobro obvlada barvni linorez z motivi železarne. Med slikanjem tihožitij in slikanjem motivov iz železarne s figurami železarja-delavca, so pač velike razlike, vendar jih je Dolinšek kvalitetno zmogel. Vendar je bil tudi ta, povsem drugačen svet prežet z navdihom tihožitja — tokrat tihožitja v drugačni, prav nič mili pojavnosti.
Franc Dolinšek je dosledni realist, ki išče lepoto v domačem okolju, v povsem vsakdanjih stvareh, ki jih človek ne ceni več. Nanje opozarja in nam odkriva njih lepoto in vrednost življenja.
Tudi kot človek Franc Dolinšek nerad govori o sebi, saj je prepričan, dao njem največ pove delo. Prav ob delu pa se marljivi Dolinšek najbolj sprosti, najbolj je zadovoljen in prav dosledno in vestno delo ga je pripeljalo v kvalitetni amaterski vrh.
Slikar, ki ga vabijo na vse kolektivne razstave in ki samostojno predstavlja svoja delu v številnih gorenjskih delovnih organizacijah, ne pozna oddiha. Danes že snuje nova delu, nova tihožitja — posebno lepa in barvno usklajena so s kruhom, krompirjem in jabolki — ki jih namerava predstaviti na samostojni razstavi 1. septembra letos.
D. Sedej
mov: za osvojeno drugo mesto na tekmovanju, za najbolj izvirno narodno nošo in še za najbolj oddaljenega harmonikarja na prireditvi.
»Harmonika mi pomeni vse. Spremlja me, že od zibelke oziroma od koška naprej. Oče je namreč veliko igral na diatonično harmoniko po ohcetih in veselicah. Ko se še zavedal nisem, mi je mama večkrat dala harmoniko v košek, da je imela mir. Ko pa sem imel šest let, se je oče začel bolj ukvarjati z menoj in tako sem v drugem razredu osnovne šole že igral harmoniko na šolski prireditvi,« pripoveduje 37-letni Andrej Pivk, rojen v Kovorju.
Po poklicu je Andrej vzdrževalec v Tozdu Gumoplast v tržiškem Peku. V prostem času je harmonikar. Njegov konjiček je tudi gobarjenje in pozimi smučanje, vendar ju s harmoniko ni moč primerjati.
»S harmoniko sem zrasel in raje bi se odpovedal vsemu, samo temu inštrumentu ne. Če včasih kakšna stvar ne gre najbolje in sem slabe volje, si zaigram in že je slaba volja mimo.
Igram predvsem domačo; narodno glasbo. Občudujem Avsenika in njegove viže. Že pred dvema letoma, ko sem nastopil v Italiji, sem se predstavil z Avsenikovo Na Golici. Osvojil sem zlato plaketo tržaške kulturne skupnosti. In tudi na obeh letošnjih tekmovanjih, v Krpinu in Attimisu sem se v dokaj hudi konkurenci ponu-ril s pomočjo Avsenikovih viž.«
Sicer pa Andrej Pivk ni le reden gost na najrazličnejših tekmovanjih. Dobro ga poznajo tudi organizatorji različnih prireditev na Gorenjskem. Pred 15 leti je namreč ustanovil tudi trio, ki redno nastopa pod njegovim imenom. Sam pa je ob sobotah prav tako redko kdaj doma.
»Žena Anica, ki je tudi zaposlena v Peku, v šivalnici, se je že navadila, da sem večkrat zdoma. Razume me in ve, da bom igral, dokler me bodo prsti ubogali. Celo pomaga mi. Prepisuje mi besedila znanih melodij in ker ima prav tako izreden posluh za glasbo, me pri vaji oziroma preigra-vanju večkrat opozori, kje morda nisem »speljal« najbolje. Še posebno pa sem hvaležen Jožetu Teranu, vodji ansambla Oglarji, ki mi, če je treba, svetuje pri kakšnih težjih oziroma kritičnih primerih. Ne igram namreč po notah, marveč izključno po posluhu. Imam dve frajtonarici; pa ne zato, da bi se z njima bahal, ampak zato, ker ima diatonična harmonika le tri dure in včasih z eno samo ni moč vsega zaigrati.«
»Ali je res, da je izvedba zelo odvisna od harmonike?«
»Nekaj že; moji je naredil Brade-ško iz Medvod. Vendar je vsekakor najpomembnejši harmonikar. Pri tem pa samo vaja dela mojstra. Vadim vsak dan po dve uri; v dnevni sobi ali pa v kuhinji. Čeprav živimo v bloku, imamo na srečo razumevajoče sosede.«
»Imate kakšne posebne načrte?«
»Še naprej se bom udeleževal tekmovanj in različnih prireditev; letos na primer v Ljubečni pri Celju, pa srečanja na Pokljuki, če bo, in v Italiji. Prazniki so že vnaprej oddani. Zelo rad pa igram tudi na ohcetih. Če se le da, nikoli ne odrečem.«
A. Žalar
Ivan Vurnik — stoletnica
velikega arhitekta
L
Letos poteka sto let, kar se je v Radovljici rodil eden od trojice velikih slovenskih arhitektov Ivan Vurnik. Poleg Jožeta Plečnika (1872 —1957, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Križanke) in Maksa Fabianija (1865—1962, Jakopičev paviljon), je prav gotovo najmarkantnejša osebnost sodobne slovenske arhitekture, poleg tega pa še vizionarski urbanist.
Ivan Vurnik se je rodil 1. junija 1884 v znani kamnoseški družini Vurnikov v Radovljici. Vurniki so zapustili v radovljiški okolici velik pečat s svojimi kamnoseškimi izdelki (cerkve na Bledu in na Brezjah, oltar v radovljiški cerkvi), kar je prav gotovo imelo svoj odraz tudi v Vurnikovi opredelitvi za arhitekturo.
Osnove arhitekture je dobil na Dunaju, kjer se je najprej usposabljal pri klasicistih Carlu Konigu in Karlu Mevrederju na Tehniki, v letih 1911 in 1912 pa seje izpopolnjeval pri Ottu VVagnerju (1841 — 1918. postaja mestne železnice, sinagoga na Dunaju, Poštna hranilnica, pedagoško in teoretično delo).
Na Dunaju je spoznal tudi svojo soprogo Heleno Kottler, slikarko — ekspresionistko, katere slikarske sposobnosti je vključevalv svoja dela. Iz tega obdobja je škofovska kapela v Trstu (1913). Po odsluženju vojaškega roka v času prve svetovne vojne.v Srbiji, se začne njegovo osrednje delo, ki ga zaznamuje zanj značilna narodnoromantična in dekorativna arhitektura.
Ob oblikovanju ljubljanske Univerze je tvorno deloval pri oblikovanju oddelka za arhitekturo in k sodelovanju povabil Fabianija (ta je sodelovanje odklonil) in Plečnika. V tem času so nastala njegova poglavitna dela: Anatomski inštitut in Prezbiterij sv. Katarine nad Medvodami (1919 — 1920), Sanatorij na Golniku (1921), stavba Zadružne gospodarske banke v Ljubljani (1922), Sokolski dom na Taboru v Ljubljani (1926), v Kranju pa Narodni dom, ki je bil po drugi svetovni voj: ni porušen.
V tem času je prišel do spoznanja, da dekorativnost v arhitekturi nima bodočnosti, čeprav je sodeloval ravno s takšno arhitekturo na razstavi v Parizu (1925) in jo tudi kasneje še uporabljal pri svojih načrtih. Na Univerzi sta se v tem času oblikovali dve arhitekturni šoli: Vur-nikova in Plečnikova. Iz njegovega spoznanja, da mora arhitektura zaviti na nova pota, je nastalo prvo naselje vrstnih hiš v Mariboru (1927).
V tridesetih letih pa sta nastali tudi dve zanimivi deli v našem okolišu. Za Bled je napravil urbanistični načrt (1934), ki je predvideval razvoj Bleda na severni strani jezera. V njem je bilo zajeto osrednje turistično središče, sprememba kompleksa stavb na otoku. V načrtu je bil Bled koncipiran tako, da bi onemogočal kakršnokoli črno gradnjo ali nenačrtno pozidavo. No, od tega ni ostalo nič. Druga gradnja, ki pa je bila uresničena, je bilo radovljiško kopališče (1932), ki je zaradi svoje enkratne lege še danes med najlepšimi v Sloveniji. Zal je prenova kopališča porušila njegove največje vrline in v nekem smislu vizionar-stvo. Kopališče je imelo namreč po vsej dolžini bazena kabine s streho iz bakra, na kateri se je s pomočjo sonca ogrevala voda.
V to obdobje segajo tudi radikalne regulacije Ljubljane, Kranja in
Radovljice. „ '   .. , . ,.
Do leta 1945 je bil predstojnik na oddelku za arhitekturo na ljubljanski Univerzi, do leta 1957 pa je tudi vodil seminar in predaval. Nato je odšel v pokoj in se naselil za stalno v Radovljici.
Leta 1970 ga je radovljiška občina imenovala za častnega občana, vendar ie to čast užival samo do 9. aprila 1971, ko je umrl.
Zaradi njegovega prispevka k razvoju mlade slovenske arhitekture je prav, da se ga ob stoletnici rojstva spomnimo s tem skromnim za-
Pisom- Franc Černe
Plesat me pelji
Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica in Turistično društvo Bohinj prireditelja srečanja folklornih skupin radovljiške občine »Pod skalco« v Bohinju — 30 letnica folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice in 10-letnica folklorne skupine KUD Triglav iz Srednje vasi — Republiško priznanje Stanku Hodniku.
Folkloristi iz Bohinjske Bistrice so zračunali, da .se je v tridesetih letih zamenjalo približno šesto plesalcev, da vztrajajo trije že trideset let, dober ducat pa kakšno leto več ali manj kot dvajset let. Število nastopov se je povzpelo proti številki tisoč, pot pa jih je vodila iz domače Bistrice v Zagreb, Beograd in na Ohrid, stare slovenske ljudske plese pa so predstavljali tudi v Avstriji, Italiji, Franciji, Holandiji in Nemčiji. Še posebej so jim ostali v spominu nastopi, ko so plesali pokojnemu predsedniku Titu, princu Sihanuku in vesoljcu Titovu. '
Na Dan borca 1974 je prvikrat zaplesalo šest parov mladih plesalcev iz Srednje vasi, in ti malone še vsi vztrajajo v skupini, ki se ji je z leti pridružilo še nekaj navdušencev za stare gorenjske plese. Skupina je za-željena gostja v bohinjskih hotelih, na turističnih prireditvah, na avstrijskem Koroškem v Italiji in še kje.
Priznanje združenja folklornih skupin Slovenije prejme ob tej slavnostni priložnosti Stanko Hodnik, dolgoletni član, vodja in mentor folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice.
Pred tridesetimi leti se je pridružil bistriškim folkloristom kot soplesalec svoje neveste, a kaj kmalu je postal navdušen in prizadeven učenec Tončke Maroltove, ki je usmerjala prve korake obeh bohinjskih skupin. Dolgo je bil plesalec, osemnajst let vodja skupine in še zdaj cenjen mentor. Ljubezen in žar do žlahtne dediščine ljudskega plesa je znal vcepiti celi vrsti mladih in tako bistriška skupina ni bila nikoli v zadregi za »število parov«.
Večina plesalcev obeh skupin pa bo za dolgoletno zvestobo ljudskemu plesu prejela jubilejne značke Združenja folklornih skupin Slovenije.
Srečanje folklornih skupin radovljiške občine, ki bo v nedeljo, 15. julija ob 16. uri Pod skalco« v Bohinju, je tradicionalna prireditev, namenjena domačim in tujim gostom pa seveda domačinom. Letos se bodo v starožitnih gorenjskih plesih zavrtele folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice (koreograf Stanko Hodnik, vodja Vili Rezek), folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi (vodja Janez Iskra), pionirska folklorna skupina DPD SVOBODA Rudi Jedretič iz Ribnega (koreografinja Tončka Ma-roltova, mentorica Rozka Torkarje-va, folklorna skupina KUD Bled (vodja Joža Gogala), folklorna skupina KPD SŽ Verige iz Lesc pa bo predstavila prekmurske plese (koreograf Pavel Dimitrov).
Med skupinami sta letos tudi dve slavljenki, folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice slavi že svojo 30-le-tnico, njena soseda iz Srednje vasi pa 10-letnico obstoja.
GLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, KINO
PETEK, 13. JULIJA 1984
Borovnice s sladko smetano Za  4  osebe potrebujemo:
400 g borovnic, 80 g sladkorja v prahu, 1/4 1 sladke smetane, 4 žlice sadnega likerja, 2 žlici sesekljanih mandeljnov.
Očiščene borovnice razdelimo v štiri pecljate kozarce in potresemo s polovico sladkorja v prahu. Nanje nabrizgamo stepeno sladko smetano, med katero smo vtepli ostali sladkor. Po smetani pokapamo še liker, po vsem pa potresemo pražene mandeljne. Jed lahko stoji daljši čas, če smetani med stepanjem dodamo še vrečico kremfiksa.
Borovničev napitek z vinom
Za  4  osebe potrebujemo:
1/4 1   borovnic,   1/4 1 sifona,
1/4 1 belega vina, 80 g sladkorja, sok ene limone, 4 kocke ledu.
Vse našteto, razen ledenih kock, zmešamo v električnem mešalniku, nalijemo v kozarce in vsakemu dodamo kocko ledu. Pijačo poživimo, če dodamo še žličko stepene sladke smetane.
Borovničev mlečni napitek
Za  4  osebe potrebujemo:
1/4 1 borovnic, 10 g škroga (gu-stina), 40 g sladkorja, 1/2 1 mleka, sok 1/2 limone.
Mleko zavremo, vanj zakuhamo podmet iz škroba. Ko prevre, ga dobro ohladimo, dodamo zmiksane borovnice, sladkor in limonin sok. Pijačo pustimo dobro uro v hladilniku. Preden postrežemo, napi-
borovnice zore
tek nalijemo v pecljate kozarce, dodamo še kepico sadnega sladoleda, najbolje borovničevega, in potresemo s svežimi borovnicami. Namesto sladoleda lahko dodamo tudi žličko stepene sladke smetane.
Borovničev zavitek Potrebujemo: 200 g moke, 2 žlici olja, sol; nadev: 3/4 1 borovnic, 80 g drobtin, 100 g margarine ali masla, 140 g sladkorja, žličko cimeta, limonino lupino, 1 jajce, 1 1/2 dl kisle smetane.
Iz moke, ki jo posolimo, olja in mlačne (približno 1 dl) vode ugnetemo vlečeno testo. Obli-
Kako živeti s sladkorno boleznijo ?
Bolnik s sladkorno boleznijo bo pri odločanju o svojem dopustu moral upoštevati možnost dietne prehrane. Telesne aktivnosti bo uravnotežil s količino hrane, ki jo bo potrošil. Izlet v hribe bo začel šele po primernem zajtrku, izogibal se bo prekomernih naporov. Zato bo njegova hoja nekoliko počasnejša, usklajena s počutjem. Raje se bo odločil za daljšo in polož-nejšo pot. Še posebej bo skrbel za pravočasno nabiranje kondicije, pri tem pa ne bo pretiraval. Ko bo šel na morje ali v hribe, se bo izogibal krajev kjer bi ne bilo možnosti za klicanje pomoči, če bi prišlo do nenadnih zapletov. Zato samotarstvo ni preveč željeno, ker se utegne usodno maščevati.
Mladostnik s sladkorno boleznijo je praviloma zelo dovzeten za nihanje vrednosti krvnega sladkorja. Zato je pri njih potreben še posebno discipliniran način življenja: obroki hrane točno ob določenih urah, natančnost pri Inzulinu, s prehrano usklajeno gibanje. Zato je za vso Slovenijo na Otroški kliniki v Ljubljani organizirana posebna dispanzerska služba za mlade diabetike; na tečajih se skupno s starši temeljito poučijo o bolezni, zdravljenju, ravnanju ob zapletih; skupno odhajajo na morje. Sodelujejo pri izbiri poklica. Predvsem pri šolarju, dokler se ne zresni, je nujna prisotnost enega od staršev pri pripravi hrane, zato bi morali omogočiti materi, da dela samo polovični delovni čas do zaključenega 15 leta starosti diabetika. Takemu bolniku ne smemo prepovedovati zmerne-
ga športa, iger, teka, smučanja, ker mu bomo sicer hudo zagrenili življenje.
Življenje družine z mladim bolnikom je nekoliko drugačno od drugih, vendar kljub temu lahko prijetno in polno, ne da bi posebej trpeli zaradi bolezni. Treba pa se je znajti in širša družbena skupnost jih ne sme pustiti na cedilu.
Invalid, ki ni sposoben vsestranskega gibanja, je praviloma nagnjen k večanju telesne teže, kar ga še bolj sili k neaktivnosti. To pa slabša sladkorno bolezen. Pri takih bolnikih je treba predvsem paziti na kalorično vrednost hrane in naj ne je »na zalogo«.Vse telesne in duševne aktivnosti, ki jih še zmore, mora stalno, vsak dan krepiti. Gibanje je možno tudi v sobi, pri sedenju, v postelji. Pri tem je pomoč svojcev nepogrešljiva.
Že v začetku sem obljubil nekaj besed o društvu diabetikov. Za spodnje gorenjske občine deluje že več kot 7 let v Kranju, članstvo je prostovoljno, vodenje pa samoupravno. Prizadevajo se, da bi ustanovili društvo ali pododbor za Jesenice in Radovljico. Društvo šteje nekaj manj kot 1000 članov. Namen društva je skrb za izobraževanje svojih članov z zdravstveno literaturo in predavanji, opozarja na pomanjkanje zdravil, obvešča člane in javnost preko raznih občil o nastalih probler^m s področja sladkorne bolezni. Pripravljajo se za tesnejšo povezavo z Rdečim križem, Socialistično zvezo, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Želijo, da bi včlanili čimveč gorenjskih diabetikov. Pripravljajo možnost dietne malice za bolnike, ki čakajo na preglede po več ur.
Ce potrebujete še dodatne informacije o društvu, lahko pokličete telefon 28-861, interno 23-81, kjer boste dobili predsednika društva. dr Tone Košir
J
kujemo hlebček, ga položimo na pomokano desko, pomažemo z oljem in pustimo pokritega stati dobre pol ure.
V sredino pomokanega ;^rta položimo hlebček, potresemo ga z moko, nekoliko razvalja-mo, pomažemo z maščobo in tanko razvlečemo. Testu pore-žemo debele robove. Tretjino testene ploskve potresemo s prepraženimi drobtinami, dobro opranimi in odcejenimi borovnicami, z naribano limonino lupino ter s cimetom, pomešanim s sladkorjem. Ostalo testeno ploskev pokapamo s kislo smetano, med katero smo raz.tepli jajce. Testo ob robovih nekoliko zavihnemo in pokapamo z maščobo. S pomočjo prta testo zvijemo. Zvi-
tek položimo na pomaščen pekač in ga spečemo.
Borovnične palačinke Testo  za  palačinke:  160 g
mehke moke, sol, 1 1/2 do 2 dl mleka, 2 jajci, ščep soli, maščoba za pečenje. Nadev: 1/2 1 borovnic, 100 g sladkorja, ščep cimeta. Preliv: 1 1/2 dl kisle smetane, 1 jajce, 20 g sladkorja-
Moko osolimo, dodamo rumenjake in polovico mleka ter s šibo raztepemo. Dolijemo še ostalo mleko in narahlo primešamo trd beljakov sneg. Na ogreti pomaščeni železni ponvi spečemo okrog 10 palačink. Vsako posebej potresemo z borovnicami in sladkorjem, med katerega smo zamešali cimet. Zvite palačinke sproti polagamo v pomaščeno posodo iz jen-skega stekla, polijemo s prelivom in na hitro zapečemo.
Preliv: Med kislo smetano raztepemo jajce in sladkor. Borovničeva krema Potrebujemo: 1/2 1 borovnic
40 g škroga (gustin), 1/2 1 mleka, 2 jajci, 1 vanilin, 100 g sladkorja, sladko smetano.
Rumenjake in polovico sladkorja penasto umešamo. Dodamo škrob in 1 dl mrzlega mleka in ponovno zmešamo. Prilijemo ostalo vrelo mleko, gladko razmešamo in pristavimo, da krema zavre. Takoj odstavimo in nekoliko ohlajeni primešamo zmiksane borovnice in trd beljakov sneg, med katerega smo vtepli ostali sladkor. Prav narahlo zmešamo.
S kremo napolnimo primerne kozarce in ohlajeno postavimo za dobro uro v hladilnik.
Preden kremo ponudimo, jo okrasimo s stepeno smetano in borovnicami.
moda .
Tudi poletje ima rado pletenine, toda le zračne, hladne. Ce imate pri roki bombažno prejo, si boste mimogrede lahko naredile pulover za vroče poletne popoldneve, večere. Od pasu gor bo šlo pletenje naravnost, na sredini nekje začnete dodajati za rokave in pletete vsako stran v celem kosu. Zgoraj le sem in tja rokava zašije te skupaj, pa boste moderni, da bo le kaj. Za mlade je seveda, ta model.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE SLAMNIK
roj. LAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prav posebna zahvala pa velja Internemu oddelku Bolnišnice Jesenice za trud in prizadevanje v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi DO Petrola, Verige, godbi na pihala iz Lesc za podarjene vence, Gasilskemu društvu Zabreznica, pevcem za žalostinke ob odprtem grobu in župniku za lepo opravljen obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI
Žirovnica, Breznica, Vrba, Lesce, Mojstrana, 30. junija 1984
GLASBENA SOLA Trubarjev trg 3, Kranj
Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge 2 UČITELJA KLAVIRJA
v Kranju in v dislociranem oddelku v Preddvoru UČITELJA nauka o glasbi in male glasbene šole
v Kranju in na dislociranih oddelkih
Pogoj: PRU ali P. luhko pripravnik, in poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom, začetek del 1. 9. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na gornji naslov; s pripisom »Komisiji za delovna razmerja«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Mcrcator
DELIKATESNE NAMAZE s hrenom,
gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na zaru. Na prodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
NOVOV KINU
Vsaka vojna, prelivanje krvi, pusti v človeku globoke in hude duševne pretrese. Ameriški film režiserja Teda Koteheffa RAM BO govori o ameriškem vojaku v Vietnamu. Po vrnitvi iz vietnamske vojne je prišel Rambo v podeželsko mestece na severu Amerike, kjer živi njegov vojni tovariš. Toda ta tovariš je medtem umrl in tako Rambo spozna, da je on še edini preživeli iz enote »zelenih baret«. ki še hodi po svetu. Odloči se, da poišče delo, toda že na prvem koraku sreča lokalnega šerifa, ki ga ima za postopača in mu ukaže, da zapusti mesto. Rambo se upre, šerif pa ga aretira in na policijski postaji ga mučijo. To pa v Rambu poraja spomine na ujetništvo v Vietnamu. V njem se ponovno rodi »zelena bareta« in po spektakularnem pretepu s policaji beži v planino. Šerif je svojim ljudem naročil, da ga najdejo in ubijejo, toda eden po eden policaji padajo pod roko prekaljenega komandosa. Pojavi se tudi polkovnik, ki je vežbal Ramba in poskuša preprečiti prelivanje krvi. Toda, na svojo nesrečo policaji nočejo poslušati
Odličen akcijski film, ki (M homo v predpremivri gledali v petek, 13 julija ob 21. uri v kinu Radio Jesenice, v soboto, 14. julija ob 22. uri v Kamniku in v nedeljo, 15. julija ob 21. uri v Kranju.
Ameriški film MRTVI IN POKOPANI je fantastičen film. V mestecu Poters Dlafse dogajajo čudni uboji. Šerif Dan jih poskusa objasniti toda po določenem času se ubiti spret pojavljajo živi. Senf Dan se v preiskavi približuje pojašnjenju te motenje.
ZGODBA O JACOUELINI KENNEDY je film, ki bo v kinematografe nedvomno pritegnil staro in mlado. I*hnaša namreč njeno življenje preden je postala prva dama Amerike, ko je bila še mladu, ambiciozna novinarka, ki se je spoznala z mladim senatorjem Kennedujem. Jacquelinin oče se je upiral tej zvezi, ker je vedel, da je mladi Kennedg med dmgim tudi sentimentalen pustolovec. Toda ona se vseeno poroči z njim in film ju spremlja do trenutka, ko Kennedg postane predsednik Združenih držav.
KINO
KRANJ CENTER   —   13. julija;
amer. barv. akcij, drama BREZ ZLO-BK ob 16., 18. ih 20. uri, 14. julija; amer. barv. akcij, drama BREZ ZLOBE ob 16., 18. in 20. uri, primiera amer. barv. fant. filma MRTVI IN POKOPANI ob 22. uri, 15. julija; amer. barv. akcij, film DVA SUPER POLICAJA ob tO. uri, amer. bani film METEOR ob 15. uri, amer. barv. akcij, film BREZ ZLOBE ob 17. in 19. uri, predpremiera amer. barv. pust. film BOMBA ob 21. un, 16. in 17. juliju; amer. bani erot. komedija TOPLI OBROK ob 16., 18. in 20. un, IS. in tU. julija; hongk. bafv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI II ob 16., 18. in 20. un
KRANJ STORŽ1Č -  IS. juliju.
amer. barv. pust. film LOVCI SUŽNJEV db 16., 18. in 20. un, 14. juliju; hongk. bani film LEOPARDOVI KREMPU1 ob 16. uri, nem. barv. erot. film ŽGEČ1J1VE ZGODBE ob
15. m 20. uri, 15. julija; amer. barv. karate film ZOB ZA ZOB ob 14. in IS uri, špan. barv. erot. film UČENKE MADAME OLGE ob 16. un, premiera honkg. bam filma ZMAJEVA IGRA SMRTI II ob 20. un, 16. julija: amer. film CHARIJE CHAPIJN - ŽELEZ XI ŠAMPION ob 16., 18. in 20. uri. 17.
julija; amer. barv. film METEOR ob 16., 18. in 20. uri, 18. julija; amer. bani akcij, film ŠTIRJE GADI ob 16., 18. in 20. uri, 19. juliju; amer barv film ...IN BIL JE CAS VOJNI ob tO
18. in 20. uri
TRŽIČ — 14. julija; hongk. barv. karate film P1NG IN IX)NG ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. erot. komedije TOPU OBROK ob 22. un, /.V julija; ital. barv. akcij, film ZAKAJ RAVNO MENI ob 15. un, nem. barv erot. komedija PATRU 1A ob 17. in
19. uri, premiera amer. ban\ fant. fil-.XII!.IVl / v POKOPAM ob 21. un.
16. julija; nem. barv. akcij, film POD GANE Z ASFALTA ob 18. m 20. uri,
17. juliju; špan. barv. erot. film UČENKE MADAME OLGE ob 18. in
20. un, 18. juliju; amer. barv hI m MRIVl IN POKOPANI ob 18. in 20
julilu; amcr- barv ptirt film
LOVU SUŽNJEV ob 18. un, amer ban\ film MRTVI IN POKOPANI ob 20. uri
KAMNIK DOM - 14. juliju; hong. barv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI 11 ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. filma RAMBO ob 22. uri, 15. julija; premiera hogn. bani filma LEOPARDOVI KREMPLJI ob 17. in 15. uri, nem. barv. erot. film ŽGEČUIVE ZGODBE ob 19. un, premiera amer. barv. filma TOPLI OBROK ob 21. uri, 16. julija; hongk, barv. film LEOPARDOVI KREMPIJI ob 18. in 20. un, 17. julija; amer. barv. srhljivka ABSURD V GROZLJIVI NOČI ob 18. in 20. uri, 18. julija: amer. film CHARIJE (HA PLIN - ŽELEZNI ŠAMPION ob 18. uri, amer. barv. srhljivka ABSURD V GROZI J IVI NOČI ob 20. un. 19. julija; hong. barv. film PING IN PONG ob 18. in 20. uri
DUPLICA - 14. julija; amer. barv. akcij, film DVA SUPER POLICAJA ob 17. in 19. un, 15. julija;frane barv. komedija OROŽNIK PROTI MAK SOVCEM ob 18. in 20. uri, 18. julija; amer. barv. film ZGODBA O JAC QUEI.INI KENNEOV ob 20 uri. 19. julija; amer. bani komedija JEHIO IŠČE DELO ob 20. un
JESENKE RADIO  -  IX julija; frunc. barv. erot. film KL1ENTI MADAME CIAUDE ob 17  in 19. uri, predpremiera amer. barv. pust. filma RAMBO ob 21. un, 14. juliju; amer barv   film ABSl Hl)  V GROZUIVl NOČI ob  17.  in   l'.i   urt, 15. juliju; amer. barv. film ZGODBA O JAC Ql KUNI KENNEI)Y ob 17. in 19. uri. 16. in 17. juliju; nem. ban   pust film ZAKLAD INDIJANSKIH REZERVA TOV ob 17. in 19. uri, 18. juliju; špan barv  erot. film  I Čl NKE MADAME OLGE ob 17. m 19 un
JESENICE PlAVŽ - U J""JU[
amer. bani srhljivka ABSURD V GROZUIVl NOČI ob 18. in 20. Uri, 14. in 15. julija; amer. barv. film /.(iODBA O JAC yi 'SLINI KENNEDr Ob 18. in 20. un, 17. julija; nem barv tihi, ZAKLAD INDIJANSKIH KI ZERVATOV ob 18 in 20 un, 16. juliju; amer ban- film BREZ ZLOBI ob 18 in 20. uri, 19. juliju; amer \nirv karate film ZOB ZA ZOB ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 13. julija;
amer, bani film METEOR ob 18. un, 14. julija; nem  bani pust  film /A KLAD INDIJANSKIH REZERVATOV ob 20. un. 17. juliju; amer bari' funt srhljivka MRIVl IN POKOPANI ob 20. un.
DOVJE — 15. julija; hong., barv. film PING IN PONG ob 20. uri, 19. julija; amer. barv. erot. film TOPLI OBROK ob 20. uri
ŠKOEJA LOKA SORA - 13. julija;
amer. mest. film CHEYENNI V BORBI ZA ŽIVLJENJE ob 18.30 in 20.30, 14., 15. in 16. julija; amer. melodrama MOJE PESMI MOJE SANJE ob 17.30 m 20.30, (16. julija samo ob 19. uri) 17. in 18. julija amer. komedija BOKSAL' ZA DOLARJE ob 18.30 in 20.30, 19. juliju; amer. barv. film SREČEN Ml ROJSTNI DAN ob 20.30
ŽELEZNIKI OBZORJE - 13. juliju; amer. film MOJE PESMI MOJE SANJE ob 17.30 m 20.30, 14. julija; Šved. bani erot. film ZAKONSKO POTOVANJE NA ŠVEDSKI NAČIN ob 20.30, 15. julija; amer. west. film < III) IN.XI V BORBI ZA ŽIVLJENJE ob 18.30 in 20.30, 18. julija; franc. erot. film OTOK STRASTI ob 20.30
PO LIANE — 13. julija; Šved. bani erot film ZAKONSKO POTOVANJE NA ŠVEDSKI NAČIN ob21. uri, 17. julija; amer. barv. film SREČEN MI ROJSTNI DAN ob 21. uri
RADOVUICA — 14. julija; hongk. bani film LETEČA GIUUTINA ob 18. uri, amer. barv. film CIMERKE ob 20. uri, 15. julija; amer. barv. film KAMION SMRTI ob 18. uri, hongk, bani film LETEČA GIUUTINA ob 20. uri, 16. in 18. julija; amer. barv. film KAMION SMRTI ob 20. uri, 17. julija; amer barv. film CIMERKE ob 20. uri, 19. julija; jugosl. barv. film VELIKI TRANSPORT ob 20. uri
M yjy _ 13. julija; ital. barv. film PACIFIK BANANA ob 20. uri, 14. juli-Ur ital barv. film PACIFIK BANANA nb 18 un, amer. barv. film PSI VOJ. /Vf' ob 20. uri, 15. julija; hongk. barv. ,,,,„ / ETEČA TOLPA ob 18. un, amer.
rv film PSI VOJNE ob 20. uri, 16. in 17 julija; hongk, bani film LETEČA GIUUTINA ob 20. uri, 18. julija; amer. ham film CIMERKE ob 20. uri
BOHINJ — 14- jul'!*; nongk. barv. ...m , eteČA TOLPA ob 20. uri, 15. ,lJ- . al barv. film PACIFIK BA-VANA 0% 18. in 20. uri, 19. julija
; ,V,  m film CIMERKE ob 20. uri
PETEK, 13. JULIJA 1984
TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA
7. STRAN O Lr A 8
NAGRADNA KRIŽANKA
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 14. 7.
T5 55 Poročila - 16.00 Ciciban, dober dan, Na Rožni-ku - 16.15 Zgodbe o Poluh-c-u: Kako je Poluhec prevajal Hana - 16.30 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TVBeograd - 17.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 17.50 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka-18.40 Čudeži narave: Ameriško živalstvo, kanadska poljudnoznanstvena serija - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19 26 Zrno do zrna - 19 JO TV dnevnik - 19.55 Vreme -2fj oo Še veliko dela me caka ameriški film - 21.20.Zr-c-alo tedna - 21.40 Večer z Djordjem Balaševicenj zab glasbena oddaja TV NS - 22.30 Poročila
Oddajniki II TV mreže: 16 20 Štetje ovac, češkoslovaški film - 18.00 Ježeva hišica, Otroška predstava -18.40 Nemogoča hiui, otroška predstava - 9-00 Na^ rodna glasba - 19.30 iv dnevnik- 20.00 TV Kaseta: Mato Došen, zabavno glasbena oddaja - 20.30^Ljudje s Marmorja -junak: dela dokumentarna rep. - 21.id Poročila - 21.20 Športna so lo£ 21.45 Kennedy angleška nadaljevanka - 22.35 Penija (do 23.05)
TV Zagreb I. program:
15-30 P£fT T8P0°0dPoro-^°\^05dnTV1L7edPaOrr° ttV Mali koncert - 18.30 Medtem - oddaja iz kulture _ ?9.30 TV dnevnik -Zna Steklena hiša, amen-£ film-21.30 TV dnevnik-
vaterpolu
NEDELJA, 15- 7.
9.10 Poročila- 9^15 ž.v Zav.
\ £ Nadaljevanka (ČB) -V^M Imoje Veld<o me-
^e6- 11.45625'^P, 200 ienskega sporeaa Kmetijska oddaja L°rOČilGo1ršina dokumen-
i    me^Sai a TV Beograd -tarna oddaja T 18 30 Poročila - lo.^ v i     iosQ- TV drame - i/--*3 ka - l959-\lšnie, češkoslo-
Bu^°fVlm -1931f Risanka-vaški ril"1     „Qj;n nocoi -
19.26 Z^no do zrn a Wdr^ičkO'A. Rusi: ? 00 diiSS nadaljevanka Komedijant' . 20 jsjadna-TV Skopje-" Svetovne cionalne druzoe- 2J SQ yeleblagovmcjd taža
Športni Pre^2 20 Poročila TV Zagreb -
. ■ *tr\ II TV mreže: Oddajniki". oo Bečej; Va.
16.45 Test^- ABalkansko pr-terpolo
venstvo Jugoslavija : Romunija, prenos - 18.00 Glasbena oddaja - 18.25 Kulturne zakladnice: Kultura jugozahodne Srbije - 19.10 Turistični kažipot - 19.30 TV dnevnik - 22.00 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija - 20.50 Poročila - 20.55 Splitsko poletje — G. Verdi: Aida, prenos v odmoru pribl. 22.20 Pogovor z izvajalci - 23.00 G..Verdi: AIDA, 2. del opere TV Zagreb I. program
11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Otroška oddaja - 14.30 Glasbeno popoldne - 15.35 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 16.25 Narodna glasba -16.55 Filmi Jurija Ozerova: Smer glavnega udara, sovjetski film - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Komedijanti, nadaljevanka TV Skopje - 21.20 Morje, ljudje, obale, dokumentar-no-zabavna reportaža 21.50 Športni pregled - 22.20 TV dnevnik - 22.40 PJ v avtomobilizmu, reportaža z Lovčena
PONEDELJEK, 16. 7.
18.05 Poročila - 18.10 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Zdravo, mladi - glasba za mlade - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme
- 19.57 Propagandna oddaja
- 20.00 Agatha Christie: Paj-kova mreža, angleška drama - 21.25 Dokumentarec meseca: Zdrav duh v zdravem telesu - 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Zgodba o prade-klici, otroška serija - 18.30 Zarzuela, otroška predstava - 2. del -18.45 Nekaj domačih popevk - 19.00 Tele-sport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost in mi - 20.50 Poročila - 21.00 Dinastija, ameriška nadaljevanka -21.45 Zabava vas Zdravko Čolič
TV Zagreb I. program:
17 50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Zgodba o pradeklici -18.30 Zarzuela, 2. del - 18.45 Zdravo, mladi - glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 TV Drama - 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film -22.00 TV dnevnik
TOREK, 17. 7.
17.40—23.00 Teletekst RTV Ljubljana - 17.55 Poročila -18.00 Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku -18.20 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo - I. del -
TRŽIČ p. O.
18.50 Pisani svet: Palčki prihajajo - 2. del - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 A. Kalinin: Cigan, sovjetska nadaljevanka - 21.45 Mednarodna obzorja: Moški je lep — Portugalska: Ocena neke revolucije - 22.45 TV dnevnik II
Oddajniki II TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Mi in TV, otroška oddaja - 18.45 Francija skozi šanson, zabavnoglas-bena oddaja - 19.30 TV dnevnik : 20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Pripoved o življenju in smrti narodnega heroja - Josipa Krasa, dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Jazz iz studia - 22.25 Odprta knjiga TV Zagreb I. program:
17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mi in TV, otroška oddaja - 18.45 Francija skozi šanson, zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Obupanec, ameriški film - 22.05 TV dnevnik - 22.25 Z. Tanasko-vič: Lov na miši, TV igra
SREDA, 18. 7.
18.20-00.20 Teletekst RTV Ljubljana - 18.35 Poročila -18.40 Ciciban, dober dan: Čebelica leti z neba - 18.50 Osvajanje morja: Kapitani, viharji in brezvetrje reportaža TV Zagreb - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Rebecca, ameriški film -22.10 TV dnevnik II - 22.20 Omizje: Yu-turizem skozi tuja očala
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik -18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija -18.45 Balkanski festival folklore Ohrid 84 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Olimpijska sreda - posebna oddaja -22.00 Poročila - 22.05 Poletni festivali resne glasbe: -Dubrovniške poletne prireditve (do 22.50)
TV Zagreb I. program
17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Gusarji kapitana Kavlja - 18.45 Balkanski festival foklore Ohrid 84 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer - Pogovor na temo TRIK NA FILMU - 22.30 TV dnevnik
ČETRTEK, 19. 7
18.00 Poročila - 18.05 Tra-pollo HH 33: Obisk z Game
Gamelopardali, ponovitev mladinske nadaljevanke -\ 18.45 Delegatska tribuna -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Lov za zakladom: Luxor, kviz francoske TV - 21.05 R. Castel-lani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje -18.45 Spomini na »Mladino« - 2 del - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer - B. Nušič: Gospa Ministrica -predstava Gledališča Bo-senske krajine iz Banja Luke - 21.55 Poročila - 22.00 Oddaja iz kulture
TV Zagreb I. program:
17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Junaški rod, otroška oddaja TV Skopje - 18.45 Danes v skupščini - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Erogena Cona, humoristična serija - 21.05 TV dnevnik
PETEK, 20. 7.
17.55-00.00 Teletekst RTV Ljubljana - 18.10 Poročila -18.15 Ročk portret: Zlatko Pejakovič, oddaja TV Novi Sad - 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme
- 20.00 Modrosti telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Marlowe, angleška nanizanka - 22.00 TV dnevnik II
- 22.15 Zardoz, ameriški film
Oddajniki II TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Avtogrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Večer z orkestrom - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Portreti skladateljev - B. Bjelinski: Simfonija otoka - 20.45 Poročila - 20.50 Krleža v Video medijih: TV primerjava Adama in Eve, dokumentarna serija - 21.45 Gazija, jugoslovanski film
TV Zagreb I. program:
15.50 Videostrani - 16.00 Poletno popoldne: Gore sveta, italijanska dok. serija -16.50 Risanka - 17.00 »Rob Roy«, serijski film - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Avtogrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Večer z orkestrom - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Derrick, za-hodnonemška nadaljevanka - 21.00 Poletni čas II., zabavno glasbena oddaja -21.45 TV dnevnik - 22.00 V petek ob 22 h Gledališče narodov - Nantes
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
i ORODJARJA
o sTRUGARJA
o  OBRAČUN OD
!  DELO V KOMERCIALI
(za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
5  ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
pod
pod 2-
Pogoj*: ,ončana poklicna šola ustrezne smeri (orodjar) in 1 do 3 le-P°d *': t« delovnih izkušenj,
končana poklicna šola ustrezne smeri (strugar) in 1 do 3 leta delovnih izkušenj,
končana srednja šola ustrezne smeri (ekonomski tehnik) pod 3-:      poklicna šola ustrezne smeri, 6 mesecev do 1 leta delovnih izkušenj,
končana srednja šola ustrezne smeri (ekonomski tehnik), 1 Ho 3 leta delovnih izkušenj,
delo je za določen čas — nadomeščanje delavke med porod-iškim dopustom, eventuelno kasneje tudi možnost zaposlitve za nedoločen čas,
osnovna šola, 1 leto delovnih izkušej, delo je v popoldanskem času.
pod
4-:
pod
Dclo^n°d'eiovnim časom.
raz
merje se sklene za nedoločen čas (razen pod točko 4.) s
PoinirTj ti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o objavljenih Ka«1*1 8 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Komisija za de-oogoj«*1 VJ„erja Cankarjeva 9, Tržič. Kandidati bodo o izidu obja-
pogfJ-' azrnerja. IovrU» r^.t.„i v :i» dneh po izbiri
1
TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge
VARNOSTNO-ORGANIZA-CIJSKO-TEHNIČNA DELA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali organizacij sko-proiz-vodne smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah,
da imajo strokovni izpit po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu (Ur. list SRS 15/75), da imajo organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do samoupravljanja, poskusno delo 3 mesece Pismene priglasitve sprejema DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46, v 8 dneh po objavi tega razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razglasu.
RIMSKO MITOL PODZEMLJE
NAJSTAREJŠE CERKVENO ENOGLASNO ZBORNO PETJE
PLANOTA V SREDNJEM DELU ZDA (TURIZEM)
SODOBNI SLOV PESNIK
IBRACOI
SLOGOVNI UKRAS ZANIKANO NASPROTJE
AM FILM IGRALKA 0 HARA
JAPONSKO MESTO SRE OlSCE JAP BUDIZMA
PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTNE RAZDALJE DVEH NEBESNIH TELES
AM. FILM IGRALKA KIT RODU [IRENE I
SOVJ ESTRADNI
PEVEC iGEORGIJ)
PRVA ŽENA ARGENT POLITIKA PERONA
AM FILM IGRALEC (ROBERT DE...I
PRAPREBI-VALEČ ITALUE
KANADSKI POPEVKAR IPAUL I
SLIKOVIT INDONEZ OTOK
GRMIČAST IGLAVEC
ANTIČNO RAČUNALO
V DENARJU IZRAŽENA VREDNOST
IGRALEC NA KLA RINET
POJEM IZ NOGOMETA
I0UT
DOLINA OB ZGORNJEM TOKU SOČE
Rešitev nagradne križanke z dne 3. julija: patronat, obrazilo, lo, malik. mornarica, lento, enej, itala, cin, nered, ave, trenje, At, kantata, Anaa, Irka, laik, Erkel, naslednik, Atrato, tank, Asta, Otokar, LT, LV, sokol, Raos, vir, Kolpa, Avstrija, ono, reva, valat, kap, par, osina.
Prejeli smo 193 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Hribar Francka, Tovarna Peko, Tržič, 2. nagrado 250 din prejme Nina Svegelj, Golniška c. 44 Kranj, 3. nagrado 150 din prejme Verena Mencinger, Na Vrtači 3, Lesce, ostalih
sedem nagrad po 100 din prejmejo: Tanja Perne, Mlakarjeva 24, Kranj, Simona Bizjak, Štefetova 24-a, Šenčur, Uranič Viktor, Cerklje 163, Cerklje, Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče, Janez Mohorič, Stara c. 18, Kranj, Ivanka Stibilj, Endh-herjeva 14, Ljubljana, Ahačič Mojca, Senično 32, Tržič. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke z dne 6. julija: Mateja Svet, elektronka, nerv, alost, akna, kosir, sato, Sa, Ka, orient, antropizem, Ida, EN, NR, reka, Lesce, orhč, Main, Vadim, Raa, gema, Aral, Ola, Ahacij, Likar, peza, akant, Ines, Rinka, rima.
Prejeli smo 124 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 250 din prejme Marjan Tr-škan, Jaka Platiše 3, Kranj, 2. nagrado 150 din prejme Janko Carman, C. na Klanec 11, Kranj, 3. nagrado 100 din prejme Simona Bizjak, Štefetova 26-a, Šenčur. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradnih križank pošljite do 18. julija do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pij ade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. na-grada 150 din in 3. nagrada 100 din. __
S 1. JULIJEM
VIŠJE OBRESTNE MERE
ZA DINARSKE HRANILNE VLOGE
za vloge (najmanj 20.000,— din) vezane nad 3 mesece
za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev
Obrestne mere za vezane devizne hranilne vloge so nespremenjene:
za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev
GLAS 8. STRAN PETEK, 13. JULIJA 1984
Sto in en namen veselic
Prireditelji jih praviloma že med sprejemanjem letnih programov uvrstijo med redne delovne oblike — Razvedrilo in zabava, ki postajata spet vse bolj domača, imata pa skupni cilj: izkupiček za določen namen
Sobotni poletni večeri in neredko tudi nedeljski popoldnevi so že leta v domeni različnih organizatorjev tako imenovanega občasnega razvedrila in zabave, ki ju poznamo pod imenom »veselica«. Po napornem delu med tednom si radi oddahnemo. Če takšen potreben in koristen odmor lahko združimo s prijetnim razvedrilom ali zabavo, nam ni žal, da zato tudi nekaj plačamo. To pa vedo seveda tudi prireditelji teh zabav. Zato takšne zabave oziroma veselice med sprejemanjem letnih programov uvrstijo med redne delovne oblike. Cilj in nemen pa sta praviloma že v naprej strogo določena. Denar bo dobrodošel pri obnovi prostorov, pri razrešitvi tega ali onega komunalnega problema kraja, pri dopolnitvi različne opreme,
na primer gasilske. Skratka, sto in en namen imajo takšne veselice.
Odločitev, da si za prijeten trenutek in spremembo v tem poletnem razpoloženju ogledamo eno takšnih zabavnih domačih prireditev, nam ni delala posebnih težav. Na Gorenjskem je bilo minulo nedeljo popoldne veselic kar precej. In tudi to nedeljo in naslednje jih ne bo manjkalo. Zato smo si za ogled izbrali kar tisto — najbližjo. Bila je v Žabnici, v kranjski občini.
Program je bil običajen: za jedačo in pijačo poskrbljeno. Za ples igra domači ansambel. Razen tega pa še tradicionalno keglianje, vendar tokrat ne za jarca, marveč za kolo. In seveda ni manjkal tudi bogat srečelov. Ne vem zakaj naj bi sicer prireditelji že v naprej
razglašali nebogat srečelov. Posebnost žabniškega je bilo žensko kolo. Kot je že običaj, je tudi to menda našlo srečneža bolj proti koncu prireditve.
Prireditelji veselice v Žabnici so bili tokrat gasilci. Sicer pa je to neke vrste tradicija v kraju; pa ne le v Žabnici, tudi marsikje drugje. Lani je na primer veselico priredila krajevna skupnost. Izkupiček je bil takrat namenjen za ureditev dvorane in prostorov v domu v Žabnici. Letošnjega so gasilci namenili za nabavo monočrpalke in ureditev požarnih bazenov. Ob tem niso pozabili povedati, da bo svečan prevzem monočrpalke in otvoritev bazenov 19. avgusta v Crngrobu, ko bodo še enkrat pripravili veselico. Zakaj pa ne? Zakaj pa ne bi združili koristnega s prijetnim?
ta i T SN i r
• ^ ,iv m k i
Ar 1
Ansambel Triglav je skrbel za prijetno počutje in veselo razpoloženje
Vse leto polni spominov na morje
Upokojenci iz Doma v Potočah so za teden dni zamenjali z upokojenci v Kopru — Oboji kar ne morejo prehvaliti — Potočani morja, Koprčani pa Preddvora — Takšna izmenjava stanovalcev v domovih za starejše je le ena od oblik skrbi za starostnike, ki jim je treba omogočiti kaj več kot le hrano, stanovanje, nego
Potoče — Čeprav se menda govori, da so morali Katarini Potočnik skriti »punkelj«, sicer bi bila vzela klekljanje celo s seboj na morje, pa povsem resne take govorice vendarle niso. Res pa je, da se je kar težko odločiti, da bi šel človek tam pri sedemdesetih ali osemdesetih na morje, čeprav sicer le za teden dni. Toda pustiti je treba sobo, pa sosede, stanovalce, ki jih vidiš vsako uro dneva, pa domač razgled čez poto-ške travnike in sadovnjake tja do roba, za katerim se skrivata Črnava in Preddvor. Potočnikova je bila le ena od sedemčlanske »ekipe« iz Doma oskrbovancev Albina Drolca v Potočah, ki je bila konec junija teden dni na obisku v Domu upokojencev v Kopru, Koprčani pa so v tem času gostovali v Potočah.
Zamenjava med domovoma za upokojence, čeprav sicer za začetek le s skromnim številom upokojencev in le za kratek čas, je bila nedvse dobro sprejeta. Pravzaprav je treba zelo malo, da so ljudje zadovoljni, le domisliti se je treba. Tako zdaj ugotavljajo v Potočah kot v Kopru in že načrtujejo podobno izmenjavo za naslednje leto. Morda bo naneslo tako, da bo lahko na morje odšlo še več upokojencev kot letošnjega
junija, ko je šlo le za poskus. »Računamo, da bi vsaj dvakrat na leto lahko
zamenjali upokojence,« razlaga Peter Stare, direktor Doma v Potočah. »Najbrž bo to spomladi, ko še ni prevroče in v jeseni. Tak Čas ustreza tudi upokojencem iz Kopra, ki prav tako kot naši niso in niso znali prehvaliti kraja, kjer je postavljen naš dom, okolice, podnebja ipd. Popeljali smo jih na nekaj izletov; žal smo morali spreminjati program, ker nam je nagajal dež, toda piknik smo vendarle tudi uspeli pripraviti.«
Najbolj vznemirjeno se je peljal proti morju prav gotovo Jože Štimac, sicer doma iz Kočevja, zdaj pa je že nekaj časa stanovalec Doma v Potočah. Zdaj, na pozna leta, je namreč prvič videl morje, se zmočil v njem in se ga veselil kot vsi, ko smo ga prvič videli in doživeli. Ni pa mogel skriti žalosti, da z njim ni bilo več njegove žene. Angela Založnikova je pravzaprav imela srečo, da je dobila mavec na nogo šele zdaj pred nekaj dnevi, sicer prav gotovo z izletom na morje ne bi bilo nič.
»Koprčani so nas peljali v Izolo, v Piran, v Fieso,« pripoveduje Alojz Špah, ki
Potme - Dom Albim Drolca je trenutno poln do zadnje-aakmiikO, ne nazadnje tudi tat« ker ,ma nnemtno lego, razgled in čist rak Foto:LM._
je mimogrede rečeno, tudi predsednik domske skupnosti v Potočah,« ogledali smo si luko Koper, peljali so nas v Hrastovlje, skratka za vsak dan so poskrbeli.«
Še vedno polni vtisov z morja, toda zadovoljni, da so spet doma, kjer je vedno najlepše, upokojenci iz Po-toč zlepa ne bodo pozabili obiska v Primorju. O tem so pripovedovali ostalim stanovalcem, jim vzbujali skomine in želje, da bi naslednje leto lahko v več skupinah izmenjali upokojence obeh domov. Takšna oblika sodelovanja med domovi upokojencev je še dokaj redka pri nas, čeprav so učinki takšnih sprememb okolja na človeka, pa naj bo mlad ali star, nekaj, kar že zelo dolgo poznamo. V Potočah jih zdaj skrbi le to, kako bodo naslednje leto izbirali, saj je želja veliko, možnosti za vse pa ni. V Domu Albina Drolca, ki je kot eden redkih domov upokojencev pri nas zaseden do zadnjega kotička, je namreč kar 140 stanovalcev, od tega jih je več kot polovica zdravih in pokretnih.
. Vendar pa je takšna izmenjava z obmorskimi kraji le ena od oblik dela s starostniki v domovih. Čeprav v Potočah trenutno za vso dejavnost, ki bi jo radi izvajali, še nimajo primernega prostora, pa se nekako znajdejo. Telovadijo kar na hodniku; delovna terapija, od ročnih del, vezenja do dela na vrtu ali v pralnici pri zlaganju perila ali kar že je — vse to že poteka. Seveda bo v jeseni, ko bo prizidek k novi stavbi dozidan, bo možnosti več, saj bo v njem tudi prostor za fizioterapijo, prostor za delovno terapijo — tako da bodo lahko prevzemali tudi kooperantska dela, prostor bo tudi za knjižnico in ambulanto ter drugo. Za stro kovni kader ni problem, saj že imajo zaposleno fiziote-rapevtko in socialnega delavca, tako da se bo mogoče zelo približati takšnemu delu s starostniki, ki bo nekaj več kot le postelja, hrana in nega, kar je na žalost za sedaj že praksa v veliki večini domov za upokojence. O osnovah za takšno de lo so se v Kranju v obeh domovih v okviru skupnosti socialnega skrbstva že pogovarjali nedavno tega. Prostorski pogoji pa bodo v kratkem prav gotovo omogočili korak naprej v pri/.a devanjih za aktivnejše in polnejše življenje starostnika v domskem varstvu.
Čeprav je bila z ozirom na nedeljo in glede na delovni ponedeljek, ura že pozna, je bilo še precej časa do mraka. Prireditveni prostor na Miklavževem vrtu v Žabnici, kjer so že nekaj let veselice pod 150 let staro lipo, je bil ob pol osmih zvečer poln. Ansambel Triglav je takrat igral za ples in zabavo bolj mlademu občinstvu. Zvedeli smo, da bodo starejši še prišli; potem, ko bodo doma okrog živine vse opravili. Na asfaltirani poti so vneto kegljali, oglašali pa so se tudi že prvi dobitniki na srečelovu.
Številni člani gasilskega društva Žabnica so imeli kot prireditelji kar precej dela. Pri pečenju čevapčičev in klobas so bili bolj izkušeni. Tokrat sta bila to Marjan Draksler in Pavle Lužan. Natančen zapisnik o številu podrtih kegljev pri posameznih kegljačih je vodila Zdenka Frelih. Marija Mihovec in Tončka Draksler sta prodajali čevapčiče. Vstopnine na veselični prostor ni bilo, vendar so že pri vhodu Janez Benedičič, Franc Oman in Franc Logonder skrbeli, da bodo prostovoljni prispevki prav tako dosegli svoj namen. Nič manj živahno ni bilo na prostoru s pijačo in slaščicami. Povsod so to popoldne prostovoljno delali domači gasilci in gasilke — redni in podporni člani.
Ansambel Triglav, ki poltre-tje leto nastopa predvsem na tovrstnih prireditvah si v sestavu Miloš Primožič iz Tržiča (harmonika), Vido Kristane iz Kranja (solokitara), Dušan Aj-dič iz Golnika (bobni), Pavle Gartner iz Škofje Loke (baski-tara) in pevka Silva Bergant iz Škofje Loke, ni pustil kaj prida oddiha med rednimi odmori. Za njih je, pač tako kot za vse pod okriljem prireditelja, veljalo, da igrajo in zabavajo; in to od 16. do 24. ure. Njihov glasbeni izbor pa je bil v tistem času pač primeren sestavu občinstva: nekaj s področja zabavne glasbe in popevk in nekaj narodne glasbe.
Bilo je okrog osmih zvečer, ko so se na kegljišču že sklepale tudi stave o tem, ali bo Marjan Gorenc, ki je s 14 podrtimi keglji med skoraj dvesto nastopajočimi vodil, obdržal prvo mesto in dobil kolo ali ne. Prihajati so začeli tisti, ki so doma končali z rednimi opravki. Vreme je bilo kot nalašč za veselico in prireditelji niso bili v skrbeh, da bi jim pripravljene dobrote ostale. Po epilogu nismo sprasev ali, a verjamemo, da je veselica v
Žabnici, kar zadeva namen in izkupiček, uspela. Že ob odhodu pa je bila po svoje zgovorna tudi pripomba enega od prišle-
kov: »Na veselicah je spet slišiš na njih doi rodno glasbo.«
Namesto za jarca so v Žabnici igrali za moško kolo;
kolo pa je bilo glavni dobitek na srečelovu
Zapisnik e podrtih kcgljih je
rodilo čin tuca gasilskega društvi '/.denka Frelih
Naš ogenj, naše borovnice
r rasi je izbruhnil ogenj, visok in tenak je segal do i ha. Pribrzeli so mestni gasilci, za njimi gasilska de&m sosednje vasi. Ko so v tem pogubnem trenutkuzf***"™
prvi krtki reševalcev: »Prva cev — voda!« so napn::onM
prisopihali šc domači gasilci.
Voda je brizgala iz prve cevi poklicnih gasik*1'-je švigala iz cevi sosednjih gasilcev in ko naj bi ^™ V In se i: tretje cen poklicnih ali sosednjih, je biio a'-m~-
reševalni enoti te tuje cevaste vsiljivosti dovolj: »Stran!« se je zadri poveljnik domačih, »t° Je
ogenj!« «*
liezgor strup alt bezgova šabesa sta »šlager« tehda\ pridnih gospodinj. Cvetočega bezga je na Gorenjskemh hkor hočeš, na privatni zemlji ali na »srenjskem«.
A si nikarte delati utvar, da bi bezeg neopazno in M moumevno nabrali, tistih deset cvetov za ubogi liter, n soko v gorenjskih hribih, nekje ob vaški poti, se je stegni la roka mestnega obiskovalca po bezgovem grmovju.koft .rak zarezal zudirčni glas gospodinje:
»Ihistite ga! To je naš bezeg!«
Hribovske rast so domala prazne, jabolk in hrušk je to liko. da žalostno gnijejo po tleh.
Pobeu iih. kol i kot hočeš." je velikodušna gospodinj iz zanikrne bajte. . '
In ko se plaziš med tisto gnilobo kaj ves po fa svetu privatnem ali .srenjskem', te samozadovoljno opc ■Uje Ko se že hočeš zahvaliti, zahrope:
Vo /a, ker si jih pa sama nabrava, bodo pa nasenru ške za pol cenejši«
Za borovnicami je prava hajka. Mogebomvničke fa
domačem sokovniku
vseobče mržnje nabi-
končujejo v donosni prodaji ali V Tako ljubke so, da si niso zasluzile talcev ob svojih grmičkih.
/;, iih vovuli!« sika debelušna priletmca suhljatem mo 7, ,/ ponuli jih ie, blokarji gredo!Svojatpnte
penska to soja naše borovnice!«
po so sin
■si
&      ^ Punce, ki solahko[grde
hudobne kot čarovnice, pa vendar jim ""' " , .„„.,„„ posebno čast. naša narava, na k
anaami« izkaz ujt mo
H
I
niusia nju *-    •....... . i.„...,,,i,
„„,, po butalskem zaplankarstm
D. Sedej
REPORTAŽA
PETEK, 13. JULIJA 1984   9. STRAN O L A 8
mket kovaškega liva zamira
Lojeni kovač Polde Cvetko iz le gorice obuja spomine na ij cenjen poklic — Kljub ivi starosti še naredi kakšen li izdelek v stari fužini — V v celoti ohranjena le ješa
lezja. Ko so ga pretopili, so oblikovali iz njega motike, lopate, krampe, sekire, cepine, lemeže za pluge in drugo kmečko orodje. Pozneje, med obema vojnama, so material že dobivali iz jeseniške železarne. Oglje so kuhali v bližnji okolici in na Jelovici. Poleg kovanja novih izdelkov so se lotili tudi popravila raznega orodja.
Po očetovi smrti 1940. leta je Polde prevzel kovaško obrt, v kateri sta mu pomagala brat in vajenec. Njihov zaslužek pa kljub trdemu delu po osvobo-
i gorica — Na vhodu [gorico stoji ob spod-potoka Lipnica hi-atere je moč opaziti :stavbo. Dva mogo-i, ki se dvigata iz ["otranjosti in korito z * zbiralnikom vode v lajajo njeno poreklo, več rodovom doma-ev, danes pa se tudi redkeje kadi in sliši Ji^div. Ker je to edina ohranjena fužina v j£» katerega je že Valva-al v svoji Slavi vojvo-fanjske, da je znan po in kovanju vsako-ebljev, železa za re-podobnih več reči, • sklenili pogledati po-oznati njenega last-
»Tale fužina,« pove ob sprejemu Polde Cvetko, ki po živahni govorici in kretnjah pošteno skriva bližanje osemdesetim letom življenja, »je iz starih časov. Postavili so jo menda pred približno petsto leti. Ko sem se 1905. leta tod rodil, plavž v Kamni gorici ni več delal, fužina ob njem pa je pogorela. V naši fužini sta kovala moj oče in stric. Dela je bilo na pretek, zato sem moral poprijeti zanj že z dvanajstimi leti. Ker sem bil majhne rasti, sem moral stopiti na zaboj, da sem lahko dosegel 'ampas', kovaško nakovalo. Sprva sem le pomagal tolči, izdelovanja različnega orodja pa sem se začel učiti s petnajstimi leti.«
Da so lahko kovali, so morali zbrati cele kupe starega že-
A
Za kovaško delo sta potrebna
moč in spretnost, govori iz izkušenj poslednji kamnogori-ški orodni kovač Polde Cvetko
ditvi domovine ni več zmogel pokriti visokih davkov. Tako je fužino prevzelo v upravljanje najprej Gozdno gospodarstvo in zatem še občina. Potlej so predlagali, naj bi fužino prodal.
»Tega nisem hotel«, pojasnjuje' sogovornik in dodaja: »leta 1955 sem obrt raje opustil in se zaposlil v Plamenu v sosednji Kropi, kjer sem pet let pozneje dočakal upokojitev. Seveda kovaškega dela nisem povsem opustil fužino pa je počasi načel zob časa. Če bi takrat imeli več razumevanja, bi jo gotovo obnovil in bi lahko delala še danes, ali pa bi bila v celoti ohranjena vsaj kot muzejska vrednost.«
V stavbi, kjer so še pred vojno prenovili ostrešje in uredili transmisijske prenose moči od vode na kladiva, sedaj ni več veliko starega orodja. Manjkajo: veliko kladivo, 'balosarsk kladu', in mala kladiva, 'nore', peč za topljenje starega železa so podrli pa tudi po lesenih ra-kah že dolgo več ne teče voda. Majhen studenček, v katerem so nekdaj hladili orodje in gasili žejo, je iz njih ušel v tla. Le še ješa, odprto kovaško ognjišče, nad katerim vise razne klešče in drugo kovaško orodje in vrsta nakoval so se ohranili v fužini.
Na nakovalih bi lahko Polde skoval še veliko izdelkov, saj je po njih dosti povpraševanja.
Zunanjost Cvetkove fužine je še ohranila nekdanjo podobo, v njej pa je le malo starih kovaških naprav   Foto: S. Saje
Če le utegne — doma ima tudi nekaj živine — poprime za kovaško kladivo. A vihteti ga zmore komaj — je sam nezadovoljen s svojo močjo — dve do tri ure na dan.
»Cepinov bi šlo,« vzklikne z radostjo mladeniča in s svetlečimi se očmi, kot bi v njih odsevalo žareče oglje, »kar bi jih imel. Čeprav ga še vedno izdelam v poldrugi uri, ne sprejmem veliko naročil. Le še kakšno malo sekiro in kopuljico naredim pa manjše število sponk skujem.
Veste delo kovača je naporno; treba je dolgo vihteti težka kladiva in prenašati vročino ognja, obenem pa paziti, da te kaj ne popeče. Vseeno je pri-
jetno opazovati, kako iz kosa železa nastaja uporabno orodje; treba je veliko vedeti o materialu in obdelavi ter imeti smisel za oblikovanje. Današnji industrijski izdelki se ne morejo primerjati z ročno kovanim orodjem, zato je škoda, da se je na Gorenjskem ohranilo orodno kovaštvo samo v Poljanski dolini in v nekoč cenjenem poklicu ni več mladih.«
Cvetkov sin Blaž je imel veselje za očetovo obrt. Ker so mu v šoli rekli, da ga je škoda za kovača, se je odločil za drug poklic. Tako kovač Polde ne bo imel komu predati svojega kladiva in bo njegov žvenket zamrl tudi v Kamni' gorici. S. Saje
ieeka ohcet na Bledu
starih šegah osta vzela narda oris
•„   rtrtlini uri Tržiču in is vasuje v Uounei»
noti k dekletu njegovi ljubezni stavljenih toliko ovir kot VkTje predSOletivasovalv Snem v strahu božjem pred S fanti - A nekaj vec kot Si trajajoča U-J^j^ «o močna, zato jo bosta mlada začetku avgusta zapečatila i blejski kmečki ohceti
»4 NISMO SE UKLONILI
Bled — Nezadržno se bliža 1. avgust, ko si bo na blejski kmečki ohceti letošnji kmečki par prisegel zvestobo do groba. Letos bosta usodni »da« izrekla 24-letna Bernarda Primožič iz Doline pri Tržiču, delavka v Peku, in 26-letni Gorjanec Boris Kunšič, dedič kmetije na Pernikih. Ko sta si lani ogledala svadbo na kmečki ohceti in glasno razmišljala, kako je pravzaprav imenitno, da se na ta način oživljajo stari običaji, jima še na misel ni prišlo, da bosta čez leto dni sama v tej koži.
Kako je prišlo do tega? Malo Z£ šalo in malo zares so v blejski kmetijski zadrugi, katere član je Boris, premlevali, da bi tudi njega lahko po kmečko oženili, saj je končno doma s kmetije, ki jo ima domala že v rokah, tudi nevesta je vajena kmečkega dela, zato je prav da par s kmetov oživi stare šege in navade. Ni čudno, da se je ženin omehčal, se skupaj z dekletom prijavil k letošnji ohceti in bil tudi izbran.
Boris Kunšič bo pripeljal nevesto na veliko kmetijo na Pernike. Čeprav je Bernarda nežna, drobna in na prvi pogled plaha, bo na kmetiji znala zgrabiti, saj je od doma vajena kmečkega dela. Z materjo imata namreč v hlevu nekaj
bipor je bil za borce svetinja
sem ga na proslavah vi- M
~\ <;pm ga na proslavah vi-im naZ£'rm1 s praporom. Praporš-adni uniformi, s pran borcev l , krajevni organuacijiz-v
potem "^lat*Z cPenter. Na Pla-prapor borcev Kranj . praporš.
x] stanu e, pa J m zastav0.
je pogledat, tolikoz ^ na
|. Veličasten  c Pog.       ^ ^
slavah ;"^rniladki iz Vse Slovenije; jo skupaj P^-nborcov! Lani jih je a zborih aktivistov m ^ ^
-h blizu sto- Neto« Je   irJerjavi s starQ
J ^ JaestavrNa sredi prapora se je o zastavo. kraku ZVez.da. Ni-
I zlato izveva pete        rnove bngade
^■a?o*kPeSrodreda. Dekleta so iz-n Skofjelosk^g postrojenim, hore,
&riu? so borcem navrele solze na oc.
*S lepo'    ♦ Taneza Žontarja, Turkovega ka pot Jane/azaieia 24Juniju 1943
pn Žabnici, *  j idruiil borcem Gorenj
'Martinj vrnu v um ustunoviia
Ireda. Ko se je J^J,      v Hlažev ba-
va brigada, J£ srečno prebil s so
žirovski ndi*d Tri kralje. Ko so šli po-
Primorsko, p« tist,krat, ko so jih po-
blenjsko - ° da je mod počitkom
■ki-je slučaj ^. bUo tam nikogar
Ko se J Gorenjsko in se v Martinj vrij se je o«5Seniskemu odredu. S sobor-učtl ?°Jibreg Save, v Kokro. V Ko->oslan na £vličem sC se takrat zadrž« v a '.»mu nad u ;_nez imenovan za politko-1944 je bil J««
Itabne Patr, ta 1944 je na Gorenjskem -i polovici iew enota delovai ie Gorenj >ko teritonai ^ prilivom novih borcev i. Do O^^astelm imel kar •devet bata-izrednO na eraUvno območje je lo
jegovo veli k r ovira,a v akcijah. Zato Ka Sava, Ki J j ig44 preuredil Gorenj korpusa avgu
Janez Žontar
ski odred v dva odreda. Škofjeloški je dobil operativno območje na desnem bregu Save obnovljeni Kokrški odred pa na levem bregu Save. V sestavo Škofjeloškega odreda so prišle tiste enote Gorenjskega odreda, ki sodo tedaj delovale na desnem bregu Save. To so bile 1. in 2. miner-sko-sabotažna četa, 3. četa 2. bataljona ter 1. in 2. transportna četa. Dodeljena mu je bila se pu-škarska delavnica, tehnika, tri relejne kurirske postaje ter obveščevalni center Blegos.
Janez je bil že pred tem pokhcan t levega brega Save in bil v Jelovici dodeljen v 2. tran-
živine, obdelujeta nekaj zemlje, ki jo imata v najemu, pa tudi v tovarni za trakom ji ni sile poprijeti. Po poroki bo dala tovarni slovo, saj ob delu na Kunšičevi kmetiji ne bo mogla biti več zaposlena. Hribovska zemlja potrebuje pridne roke.
»Trdo je treba delati in varčno obračati dinar, pa je vedno vsega dovolj pri hiši,« modruje glava bodoče Kunšičeve družine, ki je od očeta že večinoma prevzel kmečko gospodarstvo. Kmetijo je že temeljito posodobil, saj pravi, da je to edini način, da se kaj pridela. Oče še vedno gospodari, vendar je sinu pustil proste roke. Fant je namreč iznajdljiv, gospodaren in delaven, zdaj pa bo k hiši pripeljal dekle s prav takimi lastnostmi. Družno bosta vzgojila trden rod kmečkih gospodarjev, ki bodo gojili živino in negovali gozd nad Per-niki.
Čeprav besedujeta več ali manj o delu, pa se znata mlada dva tudi poveseliti in pošaliti. Ženin pravi, da je poroka sicer resen življenjski korak, a hkrati prinaša veliko radosti. Svatoval je namreč že na mnogih ohcetih, neštetokrat je »šrangal«, pil fantovščino, hodil s fanti po tolar ... Na lanski kmečki ohceti je mlada dva najbolj navdušila »šran-ga« — živahno pomenkovanje,
športno četo. Z Jelovice so jih takrat poklicali v Martinj vrh, da so se postrojili v odred. Nekateri pravijo, da je bilo to pri Pučarju v Martinj vrhu, toda on ima v spominu, da se je takrat pri tisti hiši reklo pri Smrekarju. Pa naj bo kakorkoli že, lepo je bilo, posebno še, ko so dobili svoj prapor. V 2. bataljon Škofjeloškega odreda je bil dodeljen Janez, k najmlajšemu komandantu Janezu Lušini-Maliju. Menda je bil najmlajši komandant v vsej slovenski vojski. A so mu borci zaupali! Dobro so se razumeli. Janez je bil imenovan za namestnika komisarja bataljona, komisar pa je bil Lado, tisti, ki se je v Bitnjem učil za krojača in je potem v Martinj vrhu padel.
Vrstile so se akcija za akcijo. Hudi pa tudi lepi trenutki. A najhuje je bilo v zadnji ofenzivi, marca 1945. Njihov komandant Blaž Ostrovrhar je imel namen, da bi se prebili na bohinjsko stran. Z njimi je bilo okrog 2000 italijanskih partizanov. Se danes vidi italijanskega komandanta, ki je na Črnem vrhu stopil k Blažu in odločno dejal: »Kamor vi, tja mi!« Proti Rovtam so šli in tisti, ki so bili prvi in so presenetili Nemce, so se prebili, ostali pa so padli v najhujši ogenj. Blaž je Janezu poveril skupino 25 borcev. To so bili borci štabne patrole, kurirji, telefonisti. Janez jih je hotel pripeljati na Gabrško goro. Imeli so srečo in se prebili skozi zasede. Blizu'Zetine so nad seboj zagledali Nemce. V smrekiee nad potjo so se poskrili. Toda Nemci so jih morali videti od zgoraj. Le kakšnih 50 metrov nad njimi so hodili. Potem so se jim še bolj približali. Tisti, ki je prišel najbližje Janezu, je bil oddaljen vsega tri metre. Moral ga je videti. Toda le obrnil se je in šel za ostalimi. Čez kakšnih deset minut pa so rafali cefrali po njihovih smrekicah. K sreči ni nobenega njegovega zadelo. Zvečer so videli ognje, ki so jih kurili Nemci nad njimi. Med njimi so se splazili proti Četini ravni. Tu je Janez potrkal na neko okno. Prestrašen glas jih je pognal naprej, češ, da so Nemci pod vasjo. Toda kruh so le dobili. Dva dni že niso imeli ničesar v ustih. Tako lačni so bili samo še v žirovski hajki. Niso prišli do Gabr.ške gore, toda rešili so se na varno.
Blaž Ostrovrhar je padel v tisti hajki. Janez se ga dobro spominja. Nekoč mu je dal pesmarico svojih pesmi, ki jih je kar sproti zlagal. Nikoli
barantanje, kupčevanje, kovaško nabijanje, klepanje kose in slednjič kupčija, ko si starešina in »šrangarji« udarijo v roke in starešina našteje fantom denar, da par spuste k poroki.
»Šrangi in fantovščini tudi drugače ne uideš. Vsaj če se ženiš na vasi, te fantje kar nekajkrat oberejo,« se smejeta mlada dva. »Včasih so imeli lepe, zanimive običaje, ko so še z lestvijo vasovali; Danes smo ljubezen kar malce poenostavili, saj fantu ni več treba pod okno, ko ga kar pri vratih spustijo noter. Starši niso več tako strogi kot so bili. In bi jim
vsa strogost tudi nič ne pomagala, saj jih znamo mladi dobro prelisičiti.«
Borisov ded je vasoval še po starem. Tudi on je zahajal v tržiški konec, v Senično. Po starem se je oženil in po starem gospodaril na Pernikih. Boris in Bernarda se bosta po starem le ženila, v vsem ostalem pa se bosta ravnala po sedanjosti. Po dolgem svatova-nju ju namreč čaka delovno življenje, ki ga bosta mlada dva že znala prav živeti. Kdo bo glava družine, je že jasno. In kdo bo vrat, ki suče glavo, tudi. Pa veliko sreče!
D. Z. Žlebir
ne bo pozabil, kako je bilo, ko so držali zasedo med Češnjico in Železniki. Varovali so borce Je-seniško-Bohinjskega odreda, ki se je čez Dražgo-še in Železnike napotil na Primorsko. Nemci so tolkli z vso močjo, oni pa nazaj. Blaž je hodil po položajih in preklinjal. Bil je enkraten dogodek. Sredi ognja so naenkrat zagledali kolono borcev, ki je prihajala iz Dražgoš. Trije godci so igrali na čelu kolone, zastava je plapolala. Nemci so jih videli, a do njih niso mogli .. .
Po zadnji ofenzivi, ko je padel Blaž Ostrovrhar, se je škofjeloški odred še nekaj časa zadrževal v obeh dolinah, potem pa je moral na Primorsko. Janez je bil dodeljen intendantski grupi, ki naj bi pošiljala hrano za odredom. Kakšni dve večji prehranjevalni akciji so naredili, potem se je pa vez pretrgala. Njegova enota se je do zadnjega držala okrog Železnikov in 9. maja prikorakala v Škofjo Loko.
Srečo je imel. Nikoli ni bil ranjen. V partizanih si moral pozabiti na vse. Na dom, na družino. Janez je imel takrat doma na Šutni ženo in dva majhna otroka. Čim je bil kdo zamišljen, se spominja Janez, ta je čez dva dni zagotovo padel.
Pa je bil tudi Janez v hudih škripcih. Nič kolikokrat. Posebno pa takrat pri Zalubnikarju pod Lubnikom. Borci so bili v hiši, na podu. Zjutraj so jih beli obkolili. Samo en izhod je bil iz hiše. Takrat so borci skakali skozi okna štiri, pet metrov globoko. Janez je pobral vso opremo, tudi odejo in čakal pri vratih. Odločil se je, da bo skočil ven, ko bo rafal oddrdral. In res je počakal na tak trenutek, skočil za rob in se rešil. S plinskimi kroglami so takrat streljali nanje. Ko je tekel proti gozdu, mu je začelo zmanjkovati sape, noge so mu odpovedovale .. . Toda odnesel je celo kožo in, kar je bilo najbolj pomembno, opremo. Najbolj je bil hud na tiste, ki so ob prvem strelu vse popustili iz rok in bežali. Tako so v zadnji ofenzivi zahajkali lepi odredni prapor in harmoniko ...
V nedeljo se bodo borci Škofjeloškega odreda zbrali v Selcih in skupaj s krajani praznovali 40-letnico ustanovitve odreda. Veliko je še živih. Veliko težkih dni so preživeli skupaj in vsako srečanje je zanje lep dogodek.
D. Dolenc
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 13. JULIJA 191
Najboljši jugoslovanski padalci v Lescah
V sredo, 18. julija, se bo na letališču Alpskega letalskega centra Lesce—Bled pričelo 32. državno padalsko prvenstvo v klasičnih disciplinah in 2. prvenstvo Jugoslavije v skupinskih likovnih skokih — Za tekmovanji se je doslej prijavilo že 76 padalcev iz vseh jugoslovanskih republik — Na dosedanjih prvenstvih so imeli največ upseha prav gostitelji: dosegli so devet posamičnih in deset ekipnih z/nag
Lesce — Alpski letalski center Le-sce-Bled ima pri prirejanju padalskih, tekmovanj že obilo izkušenj. Na le-škem letališču, ki je kmalu po vojni postalo vadbeno središče slovenskih padalcev, je bilo pred 35 leti prvo republiško prvenstvo, leta 1951 prvo svetovno padalsko prvenstvo, komaj dve desetletji kasneje vnovič tekmovanje najboljših padalcev sveta, leta 1976 prvikrat tudi državno prvenstvo. Po osmih letih bo v Lescah spet pomembnejša padalska prireditev. V sredo, 18. julija, se tu pričenja 32. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah in 2. prvenstvo Jugoslavije v skupinskih likovnih skokih. Za tekmovanji se je doslej prijavilo že 76 padalcev iz Ptuja, Maribora, Lesc, Zagreba, Osijeka, Reke, Sarajeva, Banja Luke, Tuzle, Novega Sada, Subotice, Titograda, udeležbo pa so potrdile tudi ekipe Makedonije in Srbije ter padalske enote JLA. Domačini bodo nastopili z dvema ekipama. Za prvo bodo tekmovali predlanski republiški in državni prvak Dušan Intihar, letošnji republiški prvak in zmagovalec lanskega državnega prvenstva v Paračinu Branko Mirt, Darko Svetina, Roman Božič in Branko Hrast — izkušeni tekmovalec s prek 3200 skoki, najboljši v Jugoslaviji leta 1975 in republiški prvak šest let kasneje v Ptuju. V drugi leski ekipi bodo nastopili zmagovalec 29. državnega prvenstva v Bitoli Janez Šafarič, letošnji mladinski republiški prvak Iztok Jug, Benjamin Šmid, Dušan Frank in Roman Pogačar.
Otvoritev prvenstva bo v torek, 17. julija, ob 19. uri na letališču ALC Lesce-Bled v Lescah. V sredo ob 8. uri se bo začelo tekmovanje; katera disciplina bo na sporedu, bo odvisno od vremenskih razmer. Prvenstvo se bo nadaljevalo vse do nedelje, ko bo ob 16. uri na letališču razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in medalj najuspešnejšim posameznikom in ekipam.
Udeleženci prvenstva v klasičnih disciplinah se bodo pomerili v posamičnih skokih na cilj z višine 1000 metrov, v figurativnih skokih z višine
2000 metrov ter v skupinskih skokih na cilj. V prvi disciplini bo vsak tekmovalec izvedel šest skokov, najboljša tretjina pa še dva; v drugi vsak dva skoka in najboljši še po enega; v skupinskih skokih na cilj pa vsak izmed štiričlanske ekipe po štiri skoke. Drugič bodo na državnem prvenstvu na sporedu skupinski skoki v likih. V tej disciplini bo vsak izmed štirih članov ekipe opravil štiri skoke.
Vodja tekmovanja bo Drago Bunčič — Kenx, »duša in srce« padalske sekcije ALC Lesce-Bled, član državne reprezentance v sedemdesetih letih in najuspešnejši leski padalec na dosedanjih državnih prvenstvih. Vodja skokov bo Srečo Medven, vodja letenin R<-><on Vc. dunc, glavni sodnik Srečo Langus in predsednik tekmovalne žirije Janez Šolar, nekdaj zelo uspešen tekmovalec v tekmovanjih za svetovni pokal v pa-
raskiju in doslej edini v ALC Lesce-Bled, ki je za športne dosežke prejel Zlatega orla, najvišje priznanje Letalske Zveze Jugoslavije.
Leski padalci so na dosedanjih 31 državnih prvenstvih dosegli devet posamičnih zmag: Drago Bunčič leta 1974 v Splitu, tri leta kasneje v Novem Sadu in leto zatem v Prilepu, Štefan Pesjak 1971. leta v Prištini in pet let kasneje v Lescah, Branko Hrast leta 1975 v Le-skovcu, Janez Šafarič pred tremi leti v Bitoli, Dušan Intihar predlani na Reki in Branko Mirt lani v Paračinu. Ekipa leskih padlcev je bila najboljša v državi desetkrat, v zadnjem desetletju na vseh prvenstvih, razen leta 1979, ko je slavila ekipa Srbije.
V naslednjih dneh bodo imeli leski padalci novo priložnost, da k dosedanjim uspehom dodajo nove.
C. Zaplotnik
Republiško padalsko prvenstvo
Popoln uspeh Leščanov
Bovec — Na republiškem članskem in mladinskem padalskem prvenstvu — bilo je od 1. 4. julija v Bovcu — je nastopilo 26 tekmovalcev iz Maribora, Ptuja in Lesc. Padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so vnovič dokazali, da so najboljši v Sloveniji in tudi v državi. Lanski državni prvak Branko Mirt iz Strahinja je bil letos najuspešnejši tudi na republiškem pr-vestvu. Zmago v kombinaciji si je zagotovil s tretjim mestom v figurativnih skokih z višine 2000 metrov in z drugim mestom v skokih na cilj. V skupinskih skokih z višine 1000 metrov je prepričljivo zmagala prva ekipa ALC Lesce-Bled, za katero so tekmovali Dušan Intihar, Roman Božič, Branko Mirt in Darko Svetina. Ekipa je dokazala, da je pred letošnjim državnim prvenstvom v odlični formi, saj je od 16 skokov le pri enem zgrešila cilj za tri centimetre.
V mladinski konkurenci je med posamezniki slavil Iztok Jug, v ekipnem
tekmovanju pa prva ekipa ALC Lesce-Bled v postavi — Iztok in Bogdan Jug ter Lazar.
Rezultati — člani — figurativni skoki: 1. I, Jug 23,7, 2. B. Jug 25,3 3. Mirt 25.9; skoki na cilj: 1. Intihar 0,00, 2. Mirt 0,01, 3. Božič 0,01; skupinski skoki na cilj: 1. ALC Lesce I (Intihar, Božič, Mirt, Svetina) 0,03, 2. ALC Lesce II (Šmid, Frank, I. Jug, Frank) 0,30, 3. ALC Lesce III (Hrast, Šafarič, B. Jug, Lazar) 2,71; skupna razvrstitev — posamezno: 1. Mirt 5, 2. Intihar 6, 3.1. Jug 8; ekipno: 1. ALC Lesce I. 3, 2. ALC Lesce II 6, 3. ALC Lesce III 9; mladinci — skoki na cilj: 1. Božič 0,01, 2. Šmid 0,03, 3. I. Jug 0,10; figurativni skoki: 1. I. Jug 23,7, 2. B. Jug 25,3, 3. Božič 27,4; skupinski skoki na cilj: 1. ALC Lesce I (I. in B. Jug, Lazar) 1,65, 2. ALC Lesce II (Šmid, Frank, Božič) 5,18, 3. Ptuj 13,42; skupna razvrstitev — posamezno: 1. I. Jug, 2. Božič, 3. Šmid; ekipno: 1. ALC I, 2. ALC II, 3. Ptuj.
(cz)
Sporočili ste nam
RETECE: NOGOMETNI TURNIR -
V počastitev krajevnega praznika Re-teč je domače športno društvo priredilo nogometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe — Reteče, Kondor m jugoslovanska reprezentanca v smučarskih skokih. V odločilni tekmi za prvo mesto so domačini, okrepljeni z Danilom Popivodo, igrali neodločeno s Kondorjem, kar jim je zaradi boljše razlike v golih zadostovalo za zmago in za osvojitev lepega pokala. Izidi — Kondor : Jugoslavija-skakalci 5:0, Reteče : Jugoslavija-skakalci 11:4, Reteče Kondor 2:2f— J. Starman
JESENICE: BALINARSKO TEKMOVANJE — Na vsakoletnem balinarskem turnirju v počastitev krajevnega praznika in dneva borca je letos tekmovalo devet ekip krajevnih borčevskih organizacij in Socialistične zveze. Vrstni red: 1. KK SZDL Cirila Tavčar-l<i I (Dermota, Pančur, Smagin, Sabo t m), 2 KK SZDL Cirila Tavčarja II M., J. m F. Markelj, Krnjanič, Dragičevič), 3, KK SZDL Staneta Bokala (Mehino-vii, Lihteneger, Kopitar, Koselj). 4. KK
SZDL Cirila Tavčarja III (Gregorič, Pajntar, Bogatinov. Eleršič), 5—6. KK ZZB NOV Staneta Bokala (Čelik, Cej, Radonjič, Bazo, Uran) in KK SZDL Cirila Tavčarja IV (Alibašič, Zubabovič, Kapic, Osmančevič). — B. Blenkuš
KRIŽE: POZIVNI NAMIZNOTENI-SKI TURNIR - TVD Partizan Križe je v telovadnici osnovne šole Kokrške-ga odreda pripravil tretji pozivni na-miznoteniški turnir za učence prve in druge jakostne skupine. Konkurenca je bila okrnjena, saj niso nastopili vsi najboljši igralci Gorenjske. V prvi skupini je zmagal Keršič pred Stamcar-jem (oba Križe) in Pivkom (Sava Kranj), v drugi skupini pa Šlibar (Sava Kranj) pred Rupnikom (Murova Jesenice) in Pernetom (Sava Kranj). — M. Jenkole
CESNJICA: STO KOLESARJEV NA GORSKI DIRKI - Kolesarska sekcija Janez Peternel iz Škofje Loke je organizirala gorsko kolesarsko dirko na 5,4 kilometri! dolgi progi od gostilne Rati-tovec na Češnjici do spomenika borcev NOI1 v Dražgosah Čeprav je bilo slabo vreme, se je tekmovanja udeležilo okrog sto kolesarjev. Najhitrejši med vsemi je bil Ivan Rajgelj, član Športne ga društvu Jakob Štucin Hrastje-Pre-
bačevo. Progo je prevozil v 13 minutah in 52 sekundah, v času novega rekorda. Najstarejši je bil Milan Žerovnik, ki je iz rok nekdaj odličnega kolesarja Draga Freliha prejel lep pokal. — Rezultati — st. pionirji: 1. Dežman (Sava) 19,26; ml. mladinci: 1. Zorman 14,40, 2. Galof 14,45, 3. Vodnjev (vsi Sava) 14,56; st. mladinci: 1. Milenkovič (Beograd) 14,39, 2. Zaletel (Astra) 14,43, 3. Uran-kar (Sava) 14,45; ženske — do 25 let: 1. Klemene (Rog Franek) 18,30, 2. Kajdiž (J. Štucin) 18,46, 3. Saje (Rog Franek) 20,38; nad 25 let: 1. Uršič (Dol-Jub) 18,21. 2. Lapanja (J. Peternel) 22,25; re-kreativci — do 18 let: 1. Žumer (Kokri-ca) 15,17, 2. Kovačič 16,09, 3. Dagarin (oba J. Peternel) 16,34; do 35 let: 1 Kaj gelj (J. Štucin) 13,52, 2. Malner (Rog Franek) 14.04, 3. Dolžan (SDK) 14,10; veterani A: 1. Oblak (J. Peternel) 14.32.
2. Frelih (J. Štucin) 15,00, 3. Vidrih (Integral) 15,.Ti: veterani B: 1  B. Dežman (Rog Franek) 15,35, 2. Ziherl (J. Štucin) 16.01, 3. Gartner (Železniki) 16,14; veta rani C: 1. Plestenjak (J. Štucin) 16,21, 2. Ščurk (Grosuplje) 17,29, 3. Novak (Ko krica) 18.26. vetarni D: 1. Šink (J. Slu cin) 17.11, 2 Križnar (Alpina) 17,44, 3. Joti (Koknca) 20,19; veterani V: 1. Zi rovnik (Rog Franak) 21,14; člani / li cenco: 1 Bitenc 13,59, 2. Orehek 14,14.
3. Polanc (vsi Sava) 14.17.
KRANJ - KOLESARJI SA VE OD TRGOVINE DO TRGOVINE - V Šestih
dneh bodo kolesarji Save prekolesarili 1100 kilometrov dolgo pot. To je pot od njihovih trgovin od Kranja do Titograda, Splita, Zadra, Bihaća. Zagreba in nazaj do Kranja. Kolesarjenje ni samo rekreativnega značaja, temveč ima tudi reklardni pomen. Vseh štirinajst kolesarjev je oblečenih v majice Save pokrovitelj akcije pa je DO Sava Comerce. Na pot so odšli: Novica Alibegič, Janez Gorjanc, Miha Hvasti, Alojz Kavčič, Vlado Marn, Zdrav-ko Pavlin, Vinko Perčič, Rajko Pervanje, Bruno Pirih, Franc Plestenjak, Stane Stare, Jože Valenčič, Jože Valjavec in Janez Ziherl. Kolesarji Save so na pot startali izpred trgovine Save. (-dh) — Foto: G. Sinik
Prireditelj sprejema prijave na naslov: Odred Dobre volje, Kebetova 1, 61000 Ljubljana, ali uro pred startom na prireditvenem prostoru. Člani Zve ze tabornikov plačajo 200 dinarji štartnine, vsi ostali 250 dinarjev. Za I bodo prejeli bilten, naglavni trak znakom teka in kosilo. Najboljša borniška ekipa bo dobila v trajno last! pokal pokrovitelja, Kemične industrije Donit iz Medvod, najboljši trije v vsaki] kategoriji pa medalje. — (CZ)
24 ur košarke v Žireh
Desetič okrog Bohinjskega jezera
Taborniški odred Dobre volje iz Ljubljane vabi tabornike, športnike in ljubitelje rekreacije na tradicionalni, že deseti tel okrog Bohinjskega jezera. Tekmovanje bo v nedeljo, 22. julija, počastitev dneva vstaje slovenskega naroda.
Bohinj — Številni slovenski taborniki se vsako poletje vračajo v Bohinj, kjer pod platnenimi strehami, ob učenju taborniških veščin in ob igri preživljajo počitnice ali dopust. Člani odreda Dobre volje iz Ljubljane taborijo v Bohinju že polna tri desetletja, vse od ustanovitve odreda leta 1954. Bolj za šalo kot zares so 8. avgusta 1975 priredili tek okrog Bohinjskega jezera. Tekmovanja se je udeležilo vsega sedem tabornikov, zmagal pa je Andrej Ma-tjašič iz Savskega odreda, ki je za približno 12 kilometrov dolgo progo potreboval 52 mimjt in sedem sekund. Tek je postal tradicionalen, tabornikom so se kasneje pridružili tudi kategorizirani tekmovalci, ljubitelji rekreacije in veterani. Prireditev je iz leta v leto bolje obiskana, lani je na njej sodelovalo že 230 tabornikov, športnikov in re-kreativcev. Progo okrog Bohinjskega jezera je doslej najhitreje pretekel Franci Novak, član atletskega kluba Olimpija; dosegel je čas 36.03,51. Zadnja leta se teka udeležujejo tudi tuji tekmovalci, turisti; doslej najhitrejši med njimi je bil francoski maratonec Helene Denis, ki je progo pretekel v 36 minutah in 5 sekundah.
Jubilejni, deseti tek okrog Bohinjskega jezera bo v nedeljo, 22 julija, v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda Start bo ob pol desetih na taborniškem prostoru odreda Dobre volje, približno 200 metrov pred križiščem, kjer se cesta razcepi v tri smeri — proti žičnici na Vogel, k Savici in proti Zlatorogu Približno 12 kilometrov dolga proga bo speljana s ko/1 kamp v Ukane u, mimo hotela Zlatorog, pod Prsivcem, Ukatom in Vogarjem, mimo Stare Fužine, cerkve sv. Janeza do (este in po njej do cilja na taborni škem prostoru. Tekmovanje bo poteka lov 11 kategorijah: tabornice, taborniki do 30 m nad 30 let, rokreativke do 25, od 25 do 35 in nad a.r> let, rekreativci do 30 let, od 30 do 40. od 40 do 50 m nad 50 let ter kategorizirani tekmovalci.
Žiri — Na pobudo košarkarskega kluba Kladivar in Športnorekreacij-skega društva Žiri ter pod pokroviteljstvom delovnih organizacij Kladivar Žiri, Etiketa. Poliks in Iskra - Sp Idrija se bo danes, v petek, ob 18. un pričel v Žireh prvi košarkarski maraton, na katerem bodo sodelovale tn ekipe s po 24 igralci. Tekme bo sodilo osem sodnikov.
B. Grošelj
Rendulič zmagal, smola Mlakarja
Žiri — Avtomoto društvi Žiri in Slovenija avto iz Ljubljane sta na lahte vni progi za motokros v Breznici pri Ži reh pripravili dirko /a republiško pr venstvo v razredu do 80 ceni ter med društveno tekmo v razredih do 1x5 m 250 ccm. Predsednik športne komisije pri domačem avtomoto društvu Bojan Kržišnik je bil po končanem lekmova nju zadovoljen, saj so dirke minile brez težjih poškodb.
V kategoriji do 80 ccm je v obeh vož njah prepričljivo zmagal Robi Rendu
lič (AMD Kranj), medtem ko |e njegot
društveni tekmec dvakr.it padel in os vojil davatO mesto. Ekipno je /m.m llo AMD Slovenija avlo pred Kranjem S I meddruitveni   dirki   v   razredu do
125 ccm m- slavil Robert Jeklin (Slove-
ini.i avto), Milan Strel (AMD žiri) .!«■
bil osmi. Robert Hribar (AMD Kranj), ki je tekmoval /unaj konkurence pa enajsti V kategoriji do 250 ccm je do mai in Marjan Mlin.o dolg«) i asa vodil, poten pa je pri padcu BVil cle.-eni in
odstopil Zmagal jo Lovro čuden (Slo*
venijaavto), /uovski tekmovalci pa so se uvrstili takole (Jregor Novak je bil tretji, Albin Jesenko sesti, ko Andre-UZZJ deseti in Vid Mlakar enajsti
Na žirovski progi bo 20 avgusta re publi.ško prvenstvo v kategorijah do 80, 125 in 250 ccm ter prvič tudi odprto pr venstvo    Slovenije    v    raz rodu do
500 ccm.
M. Jenkole
Teniški turnir
Bled Hotelsko turistični) pod jotjo Rled   -  tOZd 'run/eni in re-
Jyrea< tja prireja na teniikih igriščih Waki jutri, li julija, ob 0 un teni
ški turnir, na katerem lahko tek
mujejo vsi ljubitelji tenisa Priredi telj sprejeme prijave uro pred /a <etkom turnirja
) Rabi
Balinarji Borca presenetili
Skofja l-oka \a Trati pn Skotji Loki |a bilo republiško prvenstvo D
nari kih dvojic Med 24 pari
najveć uspeha balinarji s
/a največja presenečenje pa so po s ki
beli tekmovalci Bona ll Kranja Sl
irer. Mravlje In Pavlih Zasedli §o dru
i;,. me«tO m se uvrstili na AtiMS no pr vetist v < >
so imeli Primorske,
kr
Prejeli smo
Še enkrat »Pristransko sojenje«
V zvezi .s sestavkom "Pristransko sojenje«, ki je bil objavljen v Glasu 8. junij" letos, ne želimo polemizi-KKi o posameznih očitkih, tejnveč samo dodati nekaj resnic o sojenju v košarki ter preiti od kntizersna k ustv rja I n c m u delo va nju.
.Sodniška organizacija nikdar ne nanju :a tu ali oni klub. Sodnik sodi po svojih sposobnostih in po lastni presoji položuju na igrišču. \jegove naloge niso lahke. \'zpo-stavljati mara ravnotežje na igrišču in pri občinstvu, ki gu često zavedejo tudi opazke zagretih navijačev in celo trenerjev ekip. V primerih, ko se moštvo ne more sprijazniti s porazom, prihaja do izzivanja, krivdo za neuspeh pa zvalijo na sodnika, češ da je pristranski V klubih pozabljajo na vzgojo. Prar trenerji ill igralci pa bi lahko odločilno vplivali na razpollženje na igrišču in med občinstvom.
Škofjeloški košarkarji bi morah pozornosti posvetiti rudi vzgoji novih sodnikov, ker bi na ta način la je vzpostavili sodelovanje med klubom m sodniško organizacijo, /al nimajo niti enega usposobljen nega sodniku, ki bi lahko sodil pr-renstvene tekme.
Sicer pa - »e obtožujmo </r,IQ drugega po časopisu. \ sedimo .ve -J, skupno "' se dogovorimo 0
medsebojnem sodelovanju, ker edino lo rodi k boljši kakovost; ;f|
sojenja.
Marjan Hafner, predsednik sodniške organizacije pri Medobčinski košarkarski /\e/.i za Gorenjsko
13. JULIJA 1984
GLAS SVETUJE KAM NA IZLET
11. STRAN GLAS
a
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
[VjJ^i POSLOVALNICA KRANJ ?J?oT^? TELEFON: 28-472, 28-473
02
PARK HOTEL BLED
ARK HOTEL BLED Priporočamo, da obiščete našo NOČNO KavRACIJO TAVERNA - KAZINA, ki je odprta vsak dan. razen tor-tonn   i,rP Postreali vam bomo z domačimi m ribjimi specialite-
(S KOMPAS
\&\ JUGOSLAVIJA
n _soreiemarno naročila
Križarjenje med južnodalmatinskimi otoki, 7 dni, vsak
&oiavad10 dni .letni oddih, od 20. 8 dalje losna in samostani Srbije, 8 dni, 15. 9.
F. Jožefa,
Dunaj - obisk razstave iz obdobja cesarja
Rim skozi stoletja, 5 dni, 19 9
Strokovna Potovoa"|fb:erfest 3 dni, 28. 9., 30. 9.
• Munchen - oktobeSa 4 dni 11 9 14 9
• Frankfurt ^ avtomehan.^ g
• Munchen — Ikota p 23.9.
J
Nasvet iz Merkurjeve poslovalnice Železnina v Radovljici
Danes mislite na jutri
Krkoč: »Zaradi turizma oziroma bližine .____:Ann it        riržave. To nam ob vse-
Poslovodja ^^^resničnoTz cele države. To nam ob vse-3leda so nasi.   različnih materialov in dokaj utes-
SP'tnemns^orih "S dela precej težav,, njenih prostorin vt,*
ttMM - Merkurjeva posloval-
->Wovljica - m       j ja na
tonski cest« 5 v Ha     i       ig zg_
&tra?Cfed?niem vsesplošnem
5^- V r«Sh materialov si ce-£njkan,u ^' ^     zelo pnzade-
l^^Vlnel kupcem in seveda iz-[jstregcJrni obvezni program slonov dmar-
7   JS   krizma  oziroma bližine morda svoievrstno sre-
čo in prednost, ker so naši kupci resnično iz cele države. Ob sedanjem velikem pomanjkanju najrazličnejših materialov pa je prav to včasih tudi dodatna težava. Razen tega pa smo v tem delu Radovljice zaradi prostora precej utesnjeni. Naša skladišča so premajhna in zato imamo predvsem težave pri gradbenih materialih in izdelkih črne metalurgije,« pravi poslovodja Boris Krkoč.
Poslovalnica Železnina Radovljica ima štiri oddelke: okovje in vijake, oro-
NOVO V KOMPASOVI
PONUDBI POČITNIC
POCENI
NAJCENEJE
NA MAKARSKO RIVIERO
ODHODI:
vsak petek ali soboto v juliju, avgustu in septembru z BRNIKA
CENA: 14.900 din (dodatni teden 9.900 din) za odhode do 25. 8.
12.450 din (dodatni teden 7.450 din) za odhode od 1. 9. 84.
hotel A ali B kat. (vse sobe s TWC) na prelepi MAKARSKI RIVIER
Cena vključuje: letalski prevoz do Splita in nazaj, letališke takse, avtobusni prevoz z letališča v Splitu do hotela in nazaj, 7 polnih penzionov, turistične takse
EKSKLUZIVNO:
PRIJAVE DO 48 UR PRED ODHODOM Informacije v vseh Kompasovih poslovalnicah
30 LET VINSKEGA SEJMA V LJUBLJANI
Ljubljana — Predstavniki Gospodarskega razstavišča so na tiskovni konferenci predstavili letošnji jubilejni, trideseti mednarodni vinogradniško vinarski sejem VINO 84. Sama sejemska prireditev bo" letos od 27. avgusta do 1. septembra, te dni poteka ocenjevanje vin, z ocenjevanjem žganih pijač pa so že zaključili.
LESNI SEJEM V CELOVCU BO LETOS OD 10. DO 15. A VGUSTA
Na letošnji prireditvi, že 33. po vrsti bo sodelovalo več kot 450 raz-stavljalcev iz vseh evropskih držav, Japonske in ZDA. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bodo prikazali možnosti uporabe lesa, najnovejše dosežke na področju transporta lesa, ogledali pa si boste praktično delo raznovrstnih naprav za njegovo obdelavo. Na sejmu bo med drugim obratovala sejemska žaga in sejemska mizarska delavnica. Ob sejmu so organizatorji pripravili tudi vrsto strokovnih srečanj. Jugoslavija bo v svojem paviljonu predstavila obdelovalne stroje in izdelke iz lesa.
Lfch
SKOFJA LOKA
Objavlja javno licitacijo za odprodajo
viličarja, tip 650 D, nosilnost 2500 kp,
leto izdelave 1969, tov. št. 5960/19, proizvajalec INDOS Ljubljana, Izklicna cena je 180.000 din. Kupec je obvezen plačati še prometni davek.
Licitacija bo v torek, 17. 7. 1984 ob 14. uri v LTH Škofja Loka, obrat Vincarje, kjer bo viličar tudi za ogled od 10. do 12. ure.
Licitacija bo pismena.
dje za široko potrošnjo, material za vodovodno inštalacijo in centralno kurjavo ter oddelek z gradbenim materialom. Vsi štirje oddelki so namenjeni prodaji za individualnega kupca. Razen tega pa veliko materialov prodajo tudi obrtnikom. Registrirani pa so tudi za prodajo repromateriala za industrijo.
V oddelku Okovje-vijaki imajo na zalogi najrazličnejše vrste vijakov in okovje za okna in vrata. V tem oddelku imajo tudi varilni material; elektrode, varilne žice.
Poslovodja poslovalnice Železnina Radovljica Boris Krkoč
Sorazmerno bogato založen je oddelek z orodjem. Predvsem so na voljo različna orodja za domačo uporabo iz tako imenovanega hobi programa. Tudi izbira orodij za vrtičkarje in poljedelstvo je dokaj velika. V tem oddelku imajo tudi večje stroje za obrtnike kot na primer 120 in 60-litrski kompresorji, hobi mlini, sekularji, vrtalni stroji ... V oddelek pa sodi tudi ožji program izdelkov bele tehnike. Zadnje čase se je oskrba s pralnimi stroji, zamrzovalnimi omarami precej izboljšala. Trenutno imajo na zalogi peči na trda goriva (bojlerje) za kopalnice, termoakumula-cijske in trajnožareče peči.
V oddelku vodovodnih inštalacij in centralne kurjave je bolj občutno pomanjkanje različnih materialov. Trenut-
no ni težav s preskrbo različnih vrst pip in baterij. Na zalogi imajo fitinge in armalove enoročajne baterije. Raznovrstna in pestra je tudi izbira opreme za kopalnice. Še posebno bogata je izbira barvne keramike. Tudi peči za centralno ogrevanje (etažno) se dobijo. Kar zadeva radiatorje pa zadnje čase Termal Lopar nekako izpodriva Ju-goterm.
»Največ težav pa imamo v oddelku gradbenega materiala in črne metalurgije,« razlaga Boris Krkoč. »Za opeko sprejemamo predhodna naročila in jo kupcu potem pripeljemo kar na gradbišče. Nimamo namreč ustreznega skladišča. Trenutno smo še kar založeni z armaturnimi mrežami, z vsemi vrstami dimnikov in izolacijskimi materiali.
Težave pa so z apnom in cementom. Apna primanjkuje zaradi težav z mazutom in pomanjkanja tovornih vagonov, cementa pa iz že znanih razlogov; prednost ima izvoz, kar pa ga ostane za domače potrebe, so najprej na vrsti gradbena podjetja. Pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo z uvoženim cementom, ki pa bo seveda precej dražji.«
Pri izdelkih črne metalurgije so v Že-leznini dokaj dobro založeni z vsemi vrstami pohištvenih cevi, črnimi cevmi (razen 3/8) in pocinkanimi (razen pol cole). Težav tudi ni glede kotnega železa, ploščatega železa in hladno valjane pločevine.
»Ob sedanjem izrednem pomanjkanju najrazličnejših materialov imamo prodajalci v naši dejavnosti izredne težave. Da bi ustregli kupcem, velikokrat iščemo blago po vsej državi. Težko nam je, da pri vseh naporih pri kupcu včasih izpademo neresni. Vendar smo velikokrat nemočni in bojimo se vnaprej obljubljati, kdaj bo določeno blago prišlo. Kaj rado in prepogosto se namreč dogaja, da od obljub, ki jih dobimo mi od proizvajalca, ostanejo potem samo obljube. Zato vsem našim stalnim in občasnim kupcem svetujemo, naj blago, ki ga bodo morda potrebovali šele čez čas, če je pri nas na zalogi, nabavijo že zdaj.«
Poslovalnica Železnine Radovljica, kjer sprejemajao tudi naročila in vplačila za premog, ki ga dobavlja Kurivo Naklo, je odprta vsak dan neprekinjeno ob 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
MERKUR kranj
Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Po sklepu 19. redne seje DS z dne 5. 7. 1984 objavljamo prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
za nedoočen čas
Pogoji:
— najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj Pričetek dela takoj.
Vse informacije dobite v kadrovski službi DO. Pismene prijave pošljite z dokazili v 8 dneh po objavi. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po objavi.
GLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 13. JULIJA 1
ILIRIJA-VEDROG««. ILIRIJA-VEDROG «8. ILIRUA-VEDROG ILIRIJA-VEDROG
ILIRIJE-VEDROG v BLAGOVNICI NAMA V ŠKOFJI LOKI
Pa naj še kdo reče, da trgovina in proizvodnja ne mislita na potrošnika ... Nama in Ilirija — Vedrog sta pripravili presenečenje, vredno vse pohvale ...
Kotiček Ilirije — Vedrog bi lahko rekli temu, saj na enem mestu v pritličju blagovnice dobite svoj najljubši šampon, kremo, bogato kolekcijo čistil ČISTO, bakle in plamenice.. .
Še nekaj!
V kotičku Ilirije-Vedrog vas pričakujejo do 21. julija.
Nama in Ilirija-Vedrog, trgovina in proizvodnja ... *f ILIRUA-VEDROG ^ILIRIJA-VEDROG TeJViRUA-VEDROG ««f ILIRIJA VEDROG
K
soba MOND
— Lesnina Kranj
salon pohištva na Primskovem priporoča izredno ugoden nakup samske sobe MOND
— soba je iz masivne borovine
— zaradi opustitve programa in zaradi manjših napak je znižana
za 38%
— količine so omejene
— za nakup se priporoča
Lesnina salon pohištva na Primskovem
KRANJ
KOKRA KRANJ
OBVESTILO!
Cenjene potrošnike obveščamo, da bo poslovalnica DEKOR. Koroška cesta 35, zaradi preureditvenih del zaprta od 11.7. dalje.
TOZD Veleblagovnica Globus
s s
v
5
s v
s
alpetour
alpetour Skopja loka
TOZI) GOSTINSTVO KRANJ
objavlja na podlagi sklopa komisijo za delovna razmer ja naslednja prosta dela in naloge:
- 2 TOCAJKV II. za bife Kranj
- 1 TOCAJA L za bife Tržič
Pogoji:
— pomožni gostinski delavec in 1 leto delovnih i/, kušenj,
— poskusno delo o* mesece
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pol mm delovnim časom. Pisne vloge sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška 5. Kandida te bomo o izidu obvestili v roku 60 dni po isteku prijavnega roka.
(F
Iskra
ISKRA — Industrija za električna orodja
Kranj, p. o.
Kranj, Savska loka 4
Ste študent ali učenec srednjega usmerjenega izobraževanja in še ne prejemate kadrovske štipendije? Odločite se! Iskra — Industrija za električna orodja Kranj razpisuje v šolskem letu 1984/85 16 ŠTIPENDIJ za študij na visokih in višjih šolah in za šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju:
— 3 štipendije za diplomiranega inženirja strojništva za študijski usmeritvi:
— tehnologija
— konstrukcija
— 1 štipendijo za diplomiranega inženirja elektrotehnike za študijsko usmeritev elektroenergetika
— 2 štipendiji za inženirja strojništva za študijsko usmeritev tehnologija
— 1 štipendijo za inženirja metalurgije
— 2 štipendiji za strojnega tehnika in
— 7 štipendij za učence srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so vpisani v program oblikovalec kovin, IV. stopnja.
Če menite, da boste pri nas lahko uresničili svoje poklicne želje, nam pošljite svoje prijave do 15. avgusta 1984 na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno — kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj
Vlogi za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (Obr. DZS 8,40) priložita dokazilo o učnem uspehu (zadnje šolsko spričevalo ali sporočilo o opravljenih izpitih), potrdilo o vpisu in potrdilo o vseh dohodkih za preteklo
leto.
T«0
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA
Odbor za delovna razmerja in varst o pri delu ponovno razpisuje za šolsko leto 1984/85 naslednja dela in naloge: za nedeločen čas s polnim delovnim časom:
POUČEVANJE STROJESLOVJA POUČEVANJE OTP IN VARSTVA PRI DELU POUČEVANJI FIZIKE
POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTVENEM PROGRAMU
(3 delavci)
za določen čas s polnim delovnim časom:
POUČEVANJE MATEMATIKE (OD 1. 9. 1984 DO 31.8.1985) POUČEVANJE TEKSTILNIH STROKOVNIH PREDMETOV (OD 1. 9. 1984 DO 11.3. 1985)
VODENJE KNJIŽNICE (01) 1.9. 1984 DO 31.8. 1985)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za \/gojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgoj-noizobraževalnimi programi. Za »poučevanje fizike« je na razpolago družinsko stanovanje.
Odbor za delovna razinei ja in varstvo pri delu objavlja tudi dela in naloge:
SNAŽILKE
OBRAČUNAVANJE OD IN VODENJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA
VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
Dela m naloge se objavljajo /.a nedoločen čas s polnim delovnim
časom. Nastop dela takoj.
Kandidati naj prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na razpis v 15 dneh, na objavo v 8 dneh, na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj. Cesta Staneta Žagarja 33.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH
v ustanavljanju, GORENJA VAS - Todraž
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom
I  ADMINISTRATIVNO IM^ARNIŠKA IN KNJIGOVODSKA DELA TER STROJEPISJE
(za določen čas 6 mesecev) Pogoji: 2 letna administrativna šola, 1 letO delovnih izkušenj preizkus znunja iz strojepisja
Delovno rm me. |e se sklene m določeh čas 6 ™*eeev.
Zahteva se uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo
delovnega ra/merja.
Kandidati naj prijav, , dokazili 0 izpolnjevanju pogojev PošIJejo v
8 dneh po objavi n« gornji naslov, ___.«.kiii
Kandidate, kibodo izpolni« -v ali pogoje, bomo vab.l. na razgovor in
p..-i/kus znanja i/ lthyvsti\i v g) dneh.
ibiri bomo prijavljene kamnu««
0
13. JULIJA 1984
OBVESTILA, OGLAS!
13. STRAN GLAS
MOUPRAVNA STANOVANJSKA PfUPNOST
PČINE RADOVLJICA
F-r uporabnikov skupščine
|: podlagi 89. člena statuta Samoupravne stano-fajske skupnosti občine Radovljica, 14. člena lavilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovskih vprašanj delovnih ljudi in občanov iz lestev solidarnosti v občini Radovljica in 95. čle-f samoupravnega sporazuma o uresničevanju so-Niovarstvenih pravic SRS ter sklepa 9. seje zbo-Jporabnikov skupščine z dne 2. 7. 1984 razpisu-
RAZPIS ZBIRANJA VLOG ZA
UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV DO SOLIDARNOSTNIH (STANOVANJ ZA LETO 1984/85
^ilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so v z določbami pravilnika stanovanjske skup-•tti — upravičenci do pomoči:
(Delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD-ih in klovnih skupnostih ter občani, ki nimajo pogo-.ev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v K)ZD-ih in delovnih skupnostih, pri katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1983 presegal znesek 50 % povprečnega OD SRS iz teta 1983, to je 9.129,50 din oz. 60 % povprečnega OD SRS iz leta 1983 na samskega občana, to je 10.955,40 din, ter 60 % povprečnega OD SRS iz Ha 1983 na člana mlade družine, to je 10.955,40 din, pri katerih nobeden od zakoncev ne presega starosti 30 let in da imajo vsaj enega otroka. Občani, ki s svojimi skupnimi OD ne morajo re-iiti svojega stanovanjskega vprašanja — upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani, it lahko do 15. 8. 1984 na naslov •HOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST PClNE RADOVLJICA fttkarjeva 27 P0OVLJICA
ke prošnje za dodelitev solidarnostnega stanova in nasledje priloge: DELOVNI LJUDJE, KI ZDRUŽUJEJO DELO V TOZD-IH IN DELOVNIH SKUPNOSTIH TER OBČANI KI NIMAJO POGOJEV, DA BI REŠI-
li
1.
2.
3.
4.
LI SVOJE STANOVANJSKO VPRAŠANJE V TOZD-IH IN DELOVNIH SKUPNOSTIH
1. Potrdilo o številu družinskih članov ter o tem, od kdaj stalno bivajo na območju občine Radovljica
2. Potrdilo o dohodkih vseh članov gospodinjstva v letu 1983
3. Potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih članov gospodinjstva
4. Potrdilo o skupni delovni dobi prosilca
5. Eventuelna poročila o zdravstvenem stanju ali invalidnosti prosilca ter ostalih članov gospodinjstva.
UPOKOJENCI, INVALIDI, UDELEŽENCI NOV, STAREJŠI IN ZA DELO NESPOSOBNI OBČANI
Potrdilo o številu članov gospodinjstva ter o tem, od kdaj stalno bivajo na območju občine Radovljica
Potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih članov gospodinjstva Mnenje Komisije za domsko stanovanjsko gradnjo za upokojence pri občinski enoti delegatov SPIZ-a o upravičenosti in potrebi do dodelitve solidarnostnega stanovanja Eventuelna potrdila oz. poročila o zdravstvenem stanju ali invalidnosti prosilca ter ostalih članov gospodinjstva
5. Potrdilo in mnenje Komisije za WI, in borcev NOV pri Skupščini občine Radovljica (samo za udeležence razpisa v kategoriji udeležencev NOV)
6. Fotokopijo odločbe o upokojitvi
7. Odrezek od pokojnine iz leta 1983.
SPLOŠNE DOLOČBE
V okviru razpisa za leto 1984/85, bodo obravnavane samo prošnje z vsemi prilogami, ki bodo prispele do 15. 8. 1984.
Prosilci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki imajo prošnje že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj temveč naj predlože samo nove priloge do 15. 8. 1984.
Pristojni organi stanovanjske skupnosti s strokovno službo bodo preverili upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanj, pridobljenih iz sredstev solidarnosti 1;er bodo o izidu natečaja obvestili vse prosilce, najkasneje v petnajstih dneh po seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, na kateri bo sprejeta prednostna lista pričako-valcev solidarnostnih stanovanj za leto 1984/85. Prosilci za dodelitev stanovanj, ki bodo kot upravičenci uvrščeni na prednostno listo pričakovalcev stanovanj za leto 1984/85, ter jim bodo stanovanja dodeljena, bodo — v skladu s pravilnikom o obvezni lastni udeležbi — dolžni pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe in dejanskim prevzemom stanovanja vplačati lastno udeležbo po pravilniku.
teia 2000
51 v Slo »ovprečni potniški dstoik« ;lje čej zvora. :sljive z zdru; pravljajl
tehnolo-j druge nujnosti
—        promet v Sloveniji poveČL^b^o s t oxm00Q^^xisii
To stopnjLjdfRh odstotkov! )anes železnica prepelje čedalje več potnikov in tovora. Za to pa potrebuje zanesljive in odgovorne ljudi, ki z združe nimi močmi dobro opravljaj; delo.
Jevilne  tehnične, ^ pRio-druge
prč7IfflW!^PWCajćr o nujnosti hitrejše posodobitve železnice kot   temeljnecra v~~-
r>a po s Danes . Le več
/as sedanje delo dolgočasi? Ste morebiti celo nezaposleni? Ste flokončali poklicno ali kako drugo triletno srednjo šolo? Ste Pnamična oseba, mlajša od 30 let? Ste doma iz Ljubljane, ^ostoine Sežane, Nove Gorice, ali okoličan? Si želite zanesljiv
i soliden osebni dohodek?
tako, se prijavite v Železniško srednjo šolo v Ljubljani, ki jo ' raanizirala kratek brezplačen tečaj in vam zagotovila bivanje L°bliani, tako da boste lahko postali sprevodnik in dobili
l>a    litev v bližini domačega kraja. Podrobnejše informacije
Ke po telefonu (061) 313-044, int. 22-29.
«* gospodarstvo IjubJjana
gS^ŽAGAR LIPNICA Razpisuje dela in naloge
„«*ri>METNEGA UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK IN
~ £2bohrvatski JEZIK
^gjfpjVIETNEGA UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FI-
Z!J*?>1VIFTNEGA UČITELJA ZA LIKOVNI POUK IN ~ £?HNICNI POUK ^
SESnMETNEGA UČITKIJA ZA GLASBENI POUK,
• • ----------i —~ u
TKSnMFTNK(JA UCITEIJA ZA GLA
_ V^YA    i Helovne obveznosti opravlja v osnovni soli F. s
frokovna izobrazba / opravljenim strokovnim i/.
tave p<^s
ggjite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
DEŽURNI VETERINARJI
od 13. 7. do 20. 7. 84 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 13. ure Živinorejsko veterinarski  zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na telefon: 22-994
za občino .Škofja Loka P1PP  ANDREJ,  dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-:i80
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
A T R. O STALNA
ZENICA
VATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE
Delavski svet razpisuje na osnovi 24. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE (reelekcija)
Poleg z zagonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne ali organizacijske smeri,
— da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s področja vodenja,
— da so družbenopolitično aktivni in da imajo aktiven odnos do samoupravljanja
Delavec, ki opravlja naloge vodje splošne kadrovske službe, ima posebna pooblastila in bo izbran za mandatno obdobje 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice, Savska cesta 6.
Prijave z nepopolnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev komisija ne bo upoštevala.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izboru.
LESNINA
Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., TOZD MALOPRODAJA — gradbeni material, n. sub. o. Ljubljana, Par-mova 53
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
VILIČARISTA v trgovini Kranj — les
Pogoji: — končana osnovna šola,
— 1 leto delovnih izkušenj v stroki,
— izpit za voznika viličarja
Za objavljena dela združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja en mesec.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov: Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
MARMOR HOTAVLJE
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL 2 delavca
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti morajo poklic strojnega ključavničarja,
— imeti morajo 6 mesecev prakse pri vzdrževanju strojev in naprav
Kondidati naj svoje prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna, Gorenja vas. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi.
■■■■■■■
jjMOMT
ELMONT BLED
Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJE PROIZVODNJE
2. VODJE ELEKTROMONTAŽE
Dela se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev in pogojev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica še:
pod 1.: imeti mora končano višjo ali srednjo šolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri,
imeti mora 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, biti mora moralno politično primeren; pod 2.: imeti mora končano višjo ali srednjo šolsko izobrazbo elektro smeri,
imeti mora štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih, biti mora moralno-politično primeren.
Komisija za delovna razmerja pa objavlja še dela in naloge: STROKOVNEGA SODELAVCA /a ekonomsko področje:
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
imeti morajo končano visoko šolo ekonomsko smeri, obvladati mora en tuj jezik (nemško, italijansko), delovne izkušnje so zaželjene.
Kandidati pod L in 2. naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi tega razpisa na razpisno komisijo.
Kandidati za Strokovnega sodelavca, pa naj v 15 dneh po objavi pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja.
GLAS 14. STRAN
MALI OGlASl tel.: 27-960 PRODAM
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK. 13. JULIJA 1
Ugodno prodam popolnovu novo, 380 litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO in kotno BRUSILKO s priključkom za vodo. Noč, Tomšičeva 38, tel. 81-608 — Jesenice 8310
Prodam odlično ohranjen 00 g BATNI STROJ za brizganje plastike. Bajt, Zapuže 4a
Prodam PRAŠIČE; težke od 25 do 100 kg. Posavec 16, Bodnart 6621
Prodam PUJSKE, težke od 20 do 30 kg. Oman, Zminoc 12, Škofja Loka
8168
TLLICO. črnobelo, pred telitvijo, rodovniško, a-kontrola, prodam. Sp. Bitnje 19 8243
RIBEZ, črn in rdeč, prodajamo vsak dan od 15. do 21. ure. Kranj, c. 1. maja 4. tel. 21-582 8244
Prodam 8 tednov stare jarkick, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 8186
BIKCA, starega 7 tednov, za rejo, prodam. Sv. Duh 28, Škofja Loka 8256
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Andrej Klemene. Glinje 1, Cerklje 8257
Prodam otroško KOLO. Telefon 24-834 8258
Prodam rabljena GARAŽNA VRATA in PIANINO znamke hupfeld; ter kupim 200 kosov STREŠNE OPEKE kikinda 272. Rozman, Trojarjeva 18, Kranj 8259
Ugodno prodam pol leta staro SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv KAVČ in dva FOTEIJA. Radovljica, Cankarjeva 31/a, soba 2 8260
Prodam novo PONY KOLO (veliko) za 1 SM in barvni TELEVIZOR za 4 SM. C JlA 37/a, Kranj 8261
Prodam ŠOTOR za 4 osebe, tip »Kaštel«, rabljen 14 dni, cena 27.000 din. Lucijan Snedic, Sp. Duplje 18, tel. 47-114 8262
Prodam ZIDAK BH 6, približno 1200 kosov in 200 vogalnikov. Telefon 24-457 dopoldan; 24-631 popoldan 8263
Prodam KRAVO, ki je štirikrat tele-tila. Izidor Arih, Črnivec 8, Brezje 8264
Nujno prodam nov češki ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 26-028 8265
Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg. Bitnje 43 8266
Prodam več novih 2-colskih CEVI in novo trajnožarečo PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 8267
Prodam 300 kg težkega BIKCA. Na-sovče 1u, Komenda 8268
Oddam majhno, dvu meseca staro PS1CKO. Knific. Jezerska c. 84, Kranj
8269
Prodam traktorsko SNOPOVEZAL-KO. Vopovlje 13, Cerklje 8270
Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. Dragočajna 16, Smlednik
8271
Prodam tri .tedne staro TELIČKO. Mira Tišler, Kovor 3, Tržič 8272 Prodam GAJBICE. Telefon 22-122
8212
Rabljen, še ohranjen ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin), poceni prodam. Naslov V oglasnem oddelku 8274
Prodam jalovo TELICO, suhe butare Naslov v oglasnem oddelku 8275
Prodam 10 tednov staro TELIČKO simentalko, dobre vrste. Visoko 17 pri Šenčurju 8276
Ugodno prodam otroški ŠPORTNI* VOZIČEK Zupanec, Drulovka 43/B
8277
Prodam iicmš ke OVČARJE / rodovnikom, stare 7 tednov. Eržen, Praše 55, Mavčiče 8278
Prodam visoko brejo KRAVO. Grad 43. Cerklje 8279
CHICCO STOLČEK za dojenčka, prodani Telefon 24 631 8280
Prodam traktorsko GUMO, dimenzije 12.4/11 - 28 TR in dolgo POROČNO OBLEKO, v drap barvi. št. 40. Šetina, Zbilje 38 8281
Prodam 5 tednov starega BIKCA. Zg. Bitnje 23, Žabnica 8282
Prodam novo diatonično HARMONIKO »Melodija« Mengeš, štiriredno. Zg. Bi ni k 2«, Cerklje 8283
Ugodno prodam lepe suhe macesno-ve  PLOHE in DESKE. Ponudbe na:
Šmid, Zali log 30, Železniki 8284
Prodam mlado KRAVO simentalko, s teletom ali brez. Po/emk 9, Cerklje
8285
Prodam mar lesove KUHINJSKE ELEMENTE Teioion 28-91« 8286
Prodam nov TRAKTOR štore 404 S. Kristan, Trata 15, Škofja Loka 8287
Prodam bočno KOSILNICO mortl, za traktor štore 402. Prebačevo 17 8288
Ugodno prodam opremljen 100-litrski AKVARIJ Starovašnik, Gradniko-va 7, Kranj 8289
Poceni prodam kavč in dva eoteija l.i/narjeva 20, tel. 21-200 8290
Prodam KUHINJSKE elemente s štedilnikom Telefon 064/28 528 8291
JE I §OVO HLODOVINO v Begu njah prodam Telefon 77 380 , 8292
Prodam VVEBASTA PEČ za ogrevanje prostorov. Telefon 23-308 8293
TROFEJO      LOSA z glavo in velikim   krasnim rogovjem, vrednost, prodam. Kranj. tel. 23"57°294
5 m okrasne starinske, ročno kovane OGRAJE, primerne za balkon, pro diiiii Šustersič. Radovljica, Gon-njsk«
o'J t*>l 75 595 8*1*3
' ,.;,„,,„,; Spni računalnik m
mrežice braun 330. Jane/ Klander G jla 56, Kranj tt2M0
Prodam vhodna VRATA. SESALEC in KOLO za Z 1300. Telefon 24 425 8297
Prodam lepo ohranjen DIVAN in PRALNI STROJ naonis. Marija Kaj-diž. Poljšiška 5. Bled 8298
Nova, termoton BALKONSKA VRATA 140 x 220, z roleto, prodam. Jauh. C. na Brdo 12. Kranj. tel. 25-440 8200
KAMP PRIKOLICO adria 380 Q. prodam komplet s predprostorom. Ogled v petek ali soboto od 16. do 18. ure. Tupaliče 17, Preddvor 8300
Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko. Jenko. Dragočajna 12, Smlednik 8301
Prodam nova garažna DVIŽNA VRATA in vhodna VRATA, Lip Bled Pipanova 3, Šenčur 8302
Prodam KRAVO, ki bo čez teden dni teletila. Marija Jarc, Voglarjeva 2, Naklo 8303
Ugodno prodam 150 kv. m smrekovega OPAŽA. Sagadin, Škofja Loka, Pod lubnik 261. tel. 62-849 8304
Prodam 20 mesecev staro TELICO simentalko. Marjeta Štros, St. Fužina 53, Bohinjsko jezero, tel. 76-336 8305
Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 28-825 8306
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 9 tednov. Švab, Leše 21, Tržič 8307
Prodam stoječ TOČKALNIK, jakost 4x4 mm, vodno hlajenje. Telefon 064/78-358 8308
Prodam rezan LES za ostrešje. Telefon 70-384 8309
Prodam dve mladi KRAVI. Koželj, Moste 54. Komenda, tel. 061/841-438
8310
Prodam dolgo, belo POROČNO OBLEKO, št. 38. Kranj, Janeza Puhar-ja 7, stanovanje 11, tel. 27-380 8311
Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Praproše 3, Podnart 8312
Prodam 2 dobro ohranjeni OKNI z roleto, 130x 150. Danilo Klinar. Breg 127, Žirovnica 8313
Prodam 560 kosov rabljene SALO-NITKE (format 66 x 42) s strešnimi vijaki. C. na Rupo 24, Kokrica, tel. 24-427
8314
Prodam klavirsko HARMONIKO melodija, 96-basno. Telefon 061/737--568 8315
Prodam dobro ohranjena macesnova vhodna VRATA 2,20 x 2,40 m. Kokrški log 21, Kranj
Prodam ZAKONSKO POSTELJO in dve NOČNI OMARICI. Prus-nik, Britof 73. tel. 22-402
TELIČKA ali TELIČKO, stara 6 ozi roma 2 tedna, prodam. Rakar, Zabrez-nica 41, Žirovnica 8317
Prodam črnobelo TELIČKO za pleme. Telefon 49-103 8318
Prodam KAMP PRIKOLICO 380. Hinko Nečimer, Preddvor 145, tel. 45 145 8319
Ugodno prodam 25 kv. m PLOŠČIC. I. kvaliteta, lanska cena, brez prometnega davka. Telefon 28 944 8320
Prodam lepe. 3 mesece stare ZAJCE, cena 400 din za enega. Zg. Bitnje 105
8321
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in smrekov OPAŽ. Jama 22, Mavčiče 8322
Prodam 4 t CEMENTA PC 450. Kranjc, tel. 70-045 v 8323
Prodam PUHALNIK t verigo. Češ njica 14, Podnart 8324
Prodam otroško POSTEIJ ICO z jogi vložkom. Šuligoj. Cerklje 214 8325
Prodam žensko IK)ROČNO OBLE KO, št. 40, svetlo modro, z ogrinjalom. Pire, Grosova 38, Kokrica, tel 25 145
832«)
Prodam dekliško KOLO sport — rog, 24 col. Telefon 28 943 8327 .
Prodam črnobel TELEVIZOR gore ri|c. Karmen Pogačar, Cankarjeva 26, Radovljica «328
Prodam športno KOIX) favorit, 10 prestav Eržen Rafko, Rudno 42, Železniki 8329
Prodam 7 mladih OVC, starih 4 mesece, za pleme ali zakol ,Raj ko Oblak. Brebovnica 1, Gorenja vas 8437
Prodam 100 m PPR KABLA 3x1.5 in 100 m 2x1,5. Kidričeva 32, Škofja I.oka «438
Nujno prodam PEČ za centralno ogrevanje ferrotherm, 25.000 kcal, za 6 SM. Ivanka Kos, Prebačevo 67, Kranj
843»
Prodam 7 novih dvokrilnih OKEN 120x 120. Plačilo lahko s kreditom PtinC Dolenc, Vincarje 14, Škofja Ix>-ka 8440
Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Sv. Duh 41. Škofja Ix)ka 8441
Prodam dve TELICI simentalki, hre ji po 9 mesecev. A/man, Suha 5 pri Predosljah • 8442
Prodam TELETA simentalca (bik ca), starega 10 dni. Šmarca 103, Kamnik 8443
Prodam dva PRAŠIČA, težka od 40 do 50 kg Zg Brnik 99, Cerklje 8444
Prodam mlade ZAJCE. Zalog 22, Cerklje 8445
Prodan KOMBI PLOŠČE Sem, LE PILO in ŽEBLJE za plošče, betonsko ŽELEZO hruseve DESKE 8 in 2 cm, domače ŽGANJE in LETVE za »grušt«. Franc Ferjan. Ribno 102. Bled 8446
Prodam črne čistokrvni« MLADICE — PUDLE Informacije po 20. uri po tel. 24 963 8447
Prodam približno 5 kub. m PESKA za zidanje in 10 vreč APNA Milje 1/B, Šenčur 8448
Dve GUMI radial 13x155. novi in 25 kg sintetske zelene lak BARVE, pro dam. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj
8440
Prodam štirivrstno diatonično H AR MONIKO, /namke lubas m TROBI .N TO, znamke selmer, cena po dogovoru. Ogled vsak dan razen v sobotah po po I
dan. Stanko Potočnik, Kidričeva 26, Kranj   ( 8450
Prodam dva meseca starega TELE TA - BIKCA. Minka Ropret, Kaplje nik 5. Bohinjska Bela 8451
Prodam betonske OPORNIKE /.a kozolec. Jože Koselj. Doslovce 26/B. Ži rovnica 8452
Prodam bre.jo KRAVO, dobro mleka rico. Visoko 42, Šenčur (ob mostu) 8453
Prodam suh obžagan LES: špirovce, grede, strešne. Naslov v oglasnem oddelku 8454
Prodam malo rabljen, nerjaveč desni vzidni ŠTEDILNIK na drva in elektriko, z bojlerjem. Telefon 061/641-126
8455
Ugodno prodam novo, nerabljeno brako TOČITNIŠKO PRIKOLICO. Informacije po tel. 75-494 od 8. do 9. ure
8456
Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO, za 17.000 din. Kristan, Vo-dopivčeva 10, Kranj 8457
Ugodno prodam betonsko ŽET.EZO, premera 8 ter DIMNIK schiedel, premera 16. Voklo 70, Šenčur 8458
Prodam 40 kv. m DESK za napušč. Jernej Štern, Šmartno 16, Cerklje 8459
Personal DIRKALNO KOLO in CROSS KOLO, novo, prodam. Telefon 62-708 8460
Prodam dve mladi KRAVI simentalki, s teleti ali brez in brejo TELICO (težko). Sp. Brnik 70 8461
Otroški ŠPORTNI VOZIČEK PEG in otroško POSTELJICO z jogijem, prodam. Telefon 25-531 8462
Prodam BIKCA, težkega 300 kg. Na-sovče 10, Komenda 8463
Prodam BIKCA frizijca in TELICO simentalko, stara po eno leto. Pivka 9, Naklo 8464
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Nedeljko Vukelič, Staneta Rozmana 4, Kranj 8465
Prodam KRAVO, tik pred telitvijo, po izbiri. Vopovlje 11, Cerklje 8466
Dobro ohranjeno KUHINJSKO OPRAVO z elementi in kromiranim pomivalnim koritom, prodam. Ogled na Bledu, Ribenska c. 13 8467
Prodam 10 dni staro TELIČKO frizij-ko in PPR KABEL 2x2,5. Podbrezje 11, Duplje 8468
Prodam ZAJCE — novozelandce. Telefon v oglasnem oddelku 8469
Prodam ČOLN maestral 9 z motorjem 3,5 KM, za 2 SM. Telefon 26-684
8470
Prodam nov nemški ŠOTOR. Telefon 77-917 8471
Prodam decimalno TEHTNICO z utežmi. Perovič, Kranj, Pševo 14 8472
Prodam novo moško športno KOLO na 10 prestav in novo žensko PONY KOLO. Naslov v oglasnem oddelku
8473
Prodam mirno, 4 leta staro KOBILO (pramo). Telefon 061-49-133 8474
Prodam novo SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 16-kubično. Telefon 061-49-133 8475
Prodam nov TRAKTOR fiat štore 504, pogon na vsa 4 kolesa. Telefon 061/722-480 8476
Prodam 50 kosov KOMBI PLOŠČ za fasado, debeline 5 cm, 3x50 m avstrijske mre/.e /a fasado, novo KAD /a namakanje sadja, 620-litrsko, MOPED na 4 brzine. Ljubno 65 8497
KUPIM_
Kupim SILOREZNICO, z nizkim koritom. Franc Fajdiga, Temenica 4, Šentvid pri Stični 8330
Kupim MLATILNICO (da vse dela). Cajhen, Pšata 32, Dol pri Ljubljani
8331
Kupim 1,5 kub. m suhih hrastovih PLOHOV, debeline 5 cm; in prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu Telefon 62 039 8332
Kupim 5 kub. m STEKLENI-: KHITI NE, po možnosti oblike bobrovec. Telefon 60-512 8477
Kupim suhe bukove PLOHE, debeli ne 5 cm, po najvišjih dnevnih cenah Miha Tarman, Log — C. pa Breg 18, 61351 Brezovica, tel. 061-653-708 8478
Kupim rabljene DESKE za izolacijo strehe Telefon 27-297 8470
VOZIIA
Po delih prodam AUSTINA 1300 Te lefon 25 687 8480
Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1081 Prebačevo 42, Kranj 8481
Prodam TOMOS 14 M, letnik 1984, cena 5 SM. Pavec, Moša Pij ade 9, Kranj 8482
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, z dodatno opremo ali brez. Slavko Žibert. Suha 24. Kranj 8483
Prodam VW 1300. registriran do 22.6.1985 in 4 nove GUME trajal 145 x 13 Telefon 24 883 8484
Prodam MOTOR TOMOS, 5 brzin, dobro ohranjen Feri Bodla), Breg 4. Tržič 8405
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850, letnik november  1980. Grad 16,
Cerklje H4H(i
FORD (i KANADA 2300, prodam, lahko delno kredit Telefon 21 164 848/
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, prevoženih 40.000 km Zadnikar. Ul. Vi de Sinkovčeve 8, Kranj 8488
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam za 90.000 din 'Telefon 27-807 8480
Poceni prodam TOMOS autom.itk Up in zidni rezkar Telefon
4.1041 ((4,)() Proda m ZASTAVO 750, letnik 1 Mi
Voklo 47, Šenčur 8401 Prodam R 4, letnik 1976. Ogled v ne
deljo. ,lane/ Kocjanč.č, Vrhnje 7 Hado
vlj.ca '
Prodam LADO karavan, letnik 80 Urbane Slavko, Zadraga 13, Duplje
Prodam STREHO m POKROV motorja od / 101. Anton Kein. Zg. Bitnje 170. Žabrtica (/.o gostilno Strahinc).
Prodam ZASTAVO 101 LUX. letmi. 1078. Registrirana do 6. junija 1085. Praprotmk Maks. Loka 8. Tržič
Ugodno prodam ZASTAVO 750. Te lefon 25-765. Kraner, Kranj. Ulica Milene Korbar15 8175
AMI 8, neregistriran, PRODAM. Informacije po tel. 60-685
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Mlaka 22. tel. 22-661 8493
Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971. cena 2 SM. Telefon 69-760 8494
Prodam R 16, karamboliran in PEUGEOT 204. letnik 1971, za dele. Telefon 49-114 8495
Prodam ZASTAVO 101 de lux, letnik 1976, dobro ohranjeno, registrirano do junija 1985. Stanko Eržen. Zapuže 21, Begunje 8496
Prodam PEUGEOT 204. letnik 1967 (za dele). Telefon 28-427 7805
Prodam odlično ohranjen FORD 20 M, letnik 1972. Telefon 50-316 8213
Prodam WARTBURG, letnik 1973. vozen, neregistriran. Informacije po tel. 42-195 popoldan 8333
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do marca 1985. Vrhovnik, Mlaka 3/A, Kranj 8334
CITROEN GS PALAČE, letnik 1977, dobro ohranjen in registriran, ugodno prodam. Bitenc, Jelovška 5, Radovljica
8335
Prodam DIANO. letnik 1977. Jereb. Staretova 83. Kranj — Čirče 8336
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. PIŠČANCE za zakol ter rjave nesnice. Šenčur, Partizanska 49 8337
Poceni prodam avto ZAPOROŽEC, letnik 1976, vozen. Knez, Moša Pijade 6, Kranj 8338
Prodam prednjo havbo z masko za R-4. Zlatko Oblak, Smledniška 43/A, Kranj 8339
Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1979. Jože Zadnikar. Preddvor 69
8340
Ugodno prodam APN 4 in ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 061/841-384
8341
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Tenetiše 38 8342
Prodam tovorni avto TAM 2—1, ka-son 4 m, letnik 1977. Pranič, Lesce, Vodnikova 4 8343
Prodam ZASTAVO 750. december 1979. Posavec 73, Podnart 8344
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. prevoženih 60.000 km. Ogled od 18.30 do 21. ure. Franjo Majcen, Huje 19, Kranj, tel. 23 163 8345
Prodam mini PONY EXPRESS. Telefon 23-339 v soboto 8346
Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 24.000 km. Repnik, Glinje 2, Cerklje na Gorenjskem 8347
Ugodno prodam ŠKODO sport, letnik 1977. Mihajlovic, Golnik 55 8348
Prodam ZASTAVO 750 S. letnik 1978. Tone Bolka.Cerklje 234 8349
Prodam FORD FIESTO 1100 L, letnik 1980, rdeče barve. Informacije po tel. 064/88-710 po 20 uri 8350
Prodam AUDI 50 GL, letnik 1976. Kranj, Jezerska c. 107 8351
Prodam R-16, po delih in GUME 155 x 14. Pot za krajem 18, Kranj 8352
Prodam dobro ohranjen VW 1200, starejši letnik Trogrlič. Tenetiše 9
8353
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. dobro ohranjeno. Telefon 49 103 8354
Prodam obnovljeno ter ohranjeno ZASTAVO 101, cena 10 SM. Sponko, Hotemaže 15, Preddvor 8355
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Jure Frelih. Begunjska 9, Kranj 8356
Nujno prodam OPEL ASCONO 20, staro 4 leta in dva bivalna kontejnerja, primerna za vikend Zuner Arifaj, /1 rovnica 22 8357
Poceni prodam ZASTAVO 750, registrirane* do julija 1985 Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 8358
Prodani ZASTAVO 750. Frlic, Gosteče 1. Školja Loka 8359
Prodam GOLFA J. letnik 1978. s 4 vrati Florjan Rant, Sp Luša 15, Selca
8360
Kupim CILINDER zu PUCH pony express ali komplet motor Piskač. Ki dričeva 32, Škofja Loka 8361
Ugodno prodam KOMBI IMV 1600 furgon, letnik 1078. ter KOMPRESOR lagrani. 05 I, s pištolo /a bri/g.mje, m komplet dele /a športno ŠKODO Gor jup, Dolenja vas 21, Selca M;«>-!
Pr«,datn R 16, letnik 1980. garažiran
Telefon 864/78 358 83«»
Prodam GOLFA, črne barve, letnik 1977, obnovljenega in ELEKTRONK !)(), .- dodatno opremo * >gled v sak dan Vih Božu, Doslovce 22. Žirovnica 8364
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1070. Pet ... Porilmm 31. Zg. Gorje 8305
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. registrirano do mapi l»85. Visoko 1/B. Šenčur 836«
Prodam R Hi TS. letnik 1970. Informacije po tel 50 557 8-"'7
Prodam GOLFA, letnik 1978 Koželj. Moste 54. Komenda, tel 061/841 438
8308
Prodam VVAHTBURG. letnik 1077
registrirano SIMCO 1000. Informac * in ogled vsak dan od jutra do veče J-Tenetiše 49. Golnik
Prodam 126-P, letnik 1» 21000 km. Einžgar. Pot na Jošta48«
Prodam MZ 250 ETZ, avgust li Sr. Bitnje 83, Žabnica 8
Prodam R-8, nevozen, registri« ';i motor brezhiben, za 7.000 din. Knsa Vodopivčeva 10, Kranj 83 *
Poceni prodam starejšo ZASTAl '< 750 ter motor za Z-750. Voklo 70. š< * čur H -
Prodam MOTORNO KOLO ton 15 SL, letnik 1976. Podbrezje 34 83
Prodam R-12, z dodatno opremo, 1 gistriran do julija 1985.. Legat. Nak C. 26. julija 45 83
Ugodno prodam dobro ohranje ŠKODO 110 R šport. Cuderman, Baš 5. Preddvor, tel. 45-295 83
Ugodno prodam JAWO 350. Inforn cije po tel. 83-760 83
Prodam ZASTAVO 750, letnik 191 prevoženih 30.000 km. Telefon 79-651
Prodam MINI MORIŠ. Ogled v tek in soboto. Zadnikar, Hotemaže Preddvor
Prodam dobro ohranjeno ZAST 101, letnik 1975, registrirano za to,  cena  12 SM.  Aleksander K Tomšičeva 98/A, Jesenice
Ugodno prodam AUDI 60 L ter r nje in zadnje steklo za lado 1200, 2 mi 165 x 13 in akumulator. Cvetko doslav, Tomšičeva 19, Kranj
Ugodno prodam RENAULT 12 tnik 1967. Telefon 22-190 j
Prodam ZASTAVO 101, celo ali delih in 15-colske »DROMELNE« z mami. Ivan Rakovec, Dolenja vas Selca
Prodam karambolirano DIAN< tnik 1977, motor brezhiben, prevo 35.000 km. Kogovšek, Izgorje 6,2i
Prodam MOTOR MZ ETZ 250. ko Potočnik, Lenart 21, Selca Prodam  VISO  super  E. Tek
61-652
Prodam WARTBURG karavan, ramboliran. Karel Volčjak, Virmaše! Škofja Loka
Prodam ZASTAVO 750 in MOSI. karavan, oba dobro ohranjena. Če Na Logu 17, Škofja Loka
Ugodno prodam GOLFA, rdeče ve. Telefon 45-338
WAUXHAL VIVA,  1974, ohra prodam. Informacije po tel. 23-Golniška 8, Kokrica
Prodam FIAT 126-P, letnik li lefon 75-628
Prodam ZASTAVO 750, letnik % po delih; in avtoradio stereo s kasetor nom in integralno čelado. Borut žan, tel. 77-246 popoldan
Prodam ZASTAVO 101, letnik ijft Luže 31, Šenčur
Prodam VISO super E, letnik registrirano do maja 1985. Inforr po tel. 50-334 zvečer
ZASTAVO 101. letnik 1973. prodi. Peternelj, Podlubnik 155. Škofja LoMj
Prodam ZASTAVO 101, letnik H za 10 SM. Černe, Zabreznica 59 A. rovnica
Prodam R-5, letnik lf?6. KranJ-tdnova 44. tel. 25-545
PRINZA 1200. registriranega, dobri ohranjenega, ugodno prodam- Teleiot 74-215 po 15. uri
Prodam KTM 125 cross. Katras Roblekova 17, Radovljica
Prodam 126-P, letnik 1982. Bled, dešče 33
ZASTAVO 750, letnik 1979. ohranjeno, prodam. Informacije po 064/22-911
Nujno kupim sprednje steklo za STAVO 101. Tušek, Lenart 11, Selca Prodam  DIANO,  letnik decemt 1977, prevoženih 58.000 km, generV obnovljeno, s tehničnim pregledom junija   1985.  Vlado  Prešern, Moj 74/A, Žirovnica 84 Prodam 4 nove GUME 165 x 13 sav Informacije po tel. 064/60-091 - it 322 dopoldan; 83-908 popoldan 841 Proda.n   MOTORNO  KOLO pu( 175 ccm. Poklukar. Sp. Gorje 124 84]
DIANO. letnik  1978, prodam. 064 47 022
Prodam popolnoma nov trs TORPEDO-DEUTZ 75 konj z enim gonom. Informacije na tel. 69-016.
STANOVANJA
Oddam STANOVANJE mladi dr ni, ki gradi.hišo. Pogoj predplačilo 1 leto. Kranj. Luznarjeva 16. tel. 22-618
Telefon 25-640 [![ Prodam ZASTAVO 750  letnik 197. Lan Presa. Cerklje 103 ,U/
Ugodno prodam VVV 1300, starejši letnik, registriran do decembra Htfđ© bivnik, Hotema/e /H. Preddvor 8.W» Pmdam MAT 132 2000, letnik 197.» Ogled v soboto in nedeljo   Sr. ,5ltni1'
10«. žabnica , *5/«
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1«7Z Struževo 33. Kram 'V,
Prodam avto ŠKODA 1000. doJ>> ohranjeno, registriran c«'lo l,,t() ,n n
Miren mlad par, išče SOBO s sou; rabo sanitarij, GARSONJERO ali s ivjšo HIŠO v najem. Plačilo vnap: gifra: Mlad par ali tel. 22-221 - i 24 78 dopoldan 84
Dvosobno, lastniško STANOVANJ sončno, centralna, telefon, prodam zamenjam za dve GARSONJERI, 1 ko starejši, ena v Ljubljani, druga Kranju. Ponudbe pod: Mirno okolje
841
Iskra Telematika Kranj, išče za sv jegu delavca enosobno ali manjše dv sobno STANOVANJE in GARSOV K() v pošte\ pride Kranj z okolico [ 20 km. Ponudbe pošljite na nadi IVIctnatika, Oddelek za druži zftdeve. Savska loka 4, Kranj -221  -int. 29-57
V Kranju, Radovljici ah na najamem SOBO s kopalnico. p0nu 26 201 dopoldan
SOBO in kuhinjo ali GAL. M! KO, lahko tudi neopremljeno" .kanca z dojenčkom, za dobo najv. dveh let. na relaciji Gozd-Martuljek!
13. JULIJA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
Možnost predplačila. Ponudbe 188-584 8416 ^ana išče STANOVANJE na Je-h Predplačilo za dve leti. Mirko aš, C. 1. maja 1, Jesenice 8417 POVANJE  ali  manjšo HIŠO, hijeno, na Bledu, Lescah ali Ra-:rrf-'-najamem. Telefon 061/216-301 ■is J 8418 potrebujem SOBO s kopalni-r.Alf GARSONJERO, v mesecu juliju ■ta, v Kranju ali bližnji okolici. 3 061/852-030 8419
&SESTI
8*
ep
m
Cenjene kupce obveščamo, da bo OPEKARNA NIKO UMNIK v Šenčurju zaradi rednega letnega dopusta zaprta od 22.7 do 12. 8. 84. S 13. 8. 84 se ponovno priporočamo!
^akJtem manjšo KMETIJO, z delov-8#rcji. Dvorje 50, Cerklje 8420 Tvski LOKAL, v centru Jesenic, J'-'najem. Pogoj predplačilo. Te-831*54/82-181 dopoldan razen sobote jrnfelje (Zoran) 8421 8»am KMETIJO z zemljo, na le-19»raju, ob blejskem jezeru. Ponud-657lfc Zdomec 8422 ■Jam PARCELO,  1280 kv. m na pri Stražišču. Dovoljena grad-čebelnjak. Informacije v petek uri po tel. 061/553-876
8423
W0SLITVE
/IVOSTRUGARJA KV ali PKV, takoj zaposlim. OD po dogo-,'0VINOSTRUGARSTVO Valen-ffcto.C. talcev 17, Škofja Loka
delovno razmerje sprejmem KU alijCO. Zglasite se po tel. 064/79-990
r
MVESTILA
JgAT TEČAJ KROJENJA IN ŠI-iri   fA v Kranju — obvešča študentke 83 '—
Mj^sintio in opozarjamo kupca
8425
83 *dne 8. 6. 1984 ob 16. uripo-Jefl *d&n kupil arhivsko vino VI-
83! VA, vzeto na njegovo željo iz ■ * '-anje izložbe blagovnice *2 0BUS Kranj, da je bilo to vi-83! zložbeni eksponat. Prosimo £V1 pca, da se oglasi v blagovnici ade feas v Kranju. 83j'Jnetijski kombinat Vipava
in učenke, katere želijo v času počitnic obiskovati tečaj, naj se prijavijo 16. julija 1984, ob 15.30 — Delavski dom, Kranj — vhod 6., ali po tel. 47-256. Tečaj bo po posebno pripravljenem programu! 8238 Nudim storitve DOLBLJENJA (šte-manja) in VRTANJA s kompresorjem. Telefon 62-581 8426
PRIREDITVE_
SKUPINA  ŠESTI   ČUT,   vabi na PLES v HOTEL KAZINA na JEZERSKEM vsako SOBOTO, ob 20. uri. VABLJENI!   . 8155 GASILSKO   DRUŠTVO PREDOS-LJE, priredi v SOBOTO, 14. 7., ob 20. un KRESNO NOČ v NEDELJO. 15. 7., ob 16. uri pa veliko VRTNO VESELICO. Kegljanje za koštruna in bogat srečolov. Igral bo KRVAVŠKI KVINTET. VABIJO GASILCI! 8239 ANSAMBEL SIBILA. vabi v SOBOTO, ob 19. uri in NEDELJO, ob 16. uri na VRTNO VESELICO v PRAPROT-NO POLICO 8427 ŠD PROLETER ADERGAS - TENIS SEKCIJA PRAPROTNA POLICA, prireja v SOBOTO, 14. 7., ob 19. uri KRESNO NOČ; in VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom v NEDELJO, 15. 7., ob 16. uri. Zabaval vas bo ansambel SIBILA. Postreženi boste z domačimi specialitetami in dobro kapljico. Kegljanje za kolo! 8428
IZGUBLJENO_
IzguDil se je PAPAGAJ, ki sliši na ime Jaka. Poštenega najditelja prosim naj ga vrne na naslov. Gorice — Srednja vas 19.
Ušel je PAPAGAJ, zelene barve. Najditelja lepo prosimo, če ga vrne. Naslov v oglasnem oddelku 8429
Iščem MIZARJA za sestavitev in montažo oken. Telefon 28-275 od 8. do 12. ure 8432
Iščem VARSTVO za 8. mesecev staro deklico, od 1. avgusta dalje, v okolici Tavčarjeve ul. na Jesenicah. Telefon 81-130 po 19. uri 8433
Iščem INŠTRUKTORJA za popravni izpit iz matematike, za srednjo šolo. Šifra: Radovljica 8434
Sprejmem dekle, ki bi rado nadaljevalo šolanje, tečaj, se kaj učilo ali zaposlilo, ji pomagam; ali siroto za posvojitev. Martin Kaplan, Galjavica 14, Ljubljana 8435
Podpisana FRANC Burja, Bled, Za gradom 7 in Janez Tavčar, Bled, Za gradom 1, prepovedujeva pregon in pašo živine na parcelah parcelne št. 833/1, 830, 831, 832, 848 k. o. Bohinjska Bela (Rčitno), ter opozarjava vse kršilce prepovedi, da jih bova za vsako pašo, sodno preganjala. Franc Burja, Bled, Za gradom 7, Janez Tavčar, Bled, Za gradom 1 8436
DEŽURNE TRGOVINE
15. STRAN GLAS
Vsem  sorodnikom,   prijateljem   in   znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi ati, sin, brat in stric
VILI KLENOVŠEK
ml.
Pogreb pokojnika bo danes, 13. julija 1984, ob 17. uri na pokopališču v Naklem
ŽALUJOČI: hčerka Nataša, oče Vili z ženo Mici, sestra Zora
z družino
Kranj, Ajdovščina, Velenje, 10. julija 1984
51.itO MOTO DRUŠTVO
Pvlja po sklepu Izvršilne-
19ff °dbora
'VN0 LICITACIJO Prodajo osebnega avto-»bila Zastava 750, letnik ,v voznem stanju, izkli-m <*na 102.000 din. Racija bo v sredo, 18. 7. £ob 16. uri na dvorišču ??b Avto-moto društvo y, Ulica heroja Bračiča 4. do nakupa imajo vse in   pravne osebe, avtomobila   je uro licitacijo.
i davek v izklicni ce-oMJupoštevan. J^esenti lahko dobijo po-m^bnejše informacije -
po te-
NAJDENO
Pn »Globusu« v Kranju smo našli v ponedeljek, 9. 7. 1984 ZLATO ZAPESTNICO. Telefon 70-044 8430
OSTALO
PTOŠCF iZ9nnJ£ICa Za^ *Š°LANJE« PLOSCE, 200 kv. m. Ponudbe pod-lakoj 8431
V soboto,
14. julija bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina — center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
15. julija pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure.
TRŽIČ
Mercator Deteljica in Mercator, C. JLA 6 od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure
ŠKOFJA LOKA
SP PODLUBNIK
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage moža, ata in strica
EDVARDA LAZARJA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem Gradnikove 3, DO Creina Kranj in sodelavcem Save Kranj za prelepo cvetje in vence, za izrečena sožalja ter denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi dr. Novaku in sestri za dolgoletno zdravljenje. Posebno se zahvaljujeva Zgončevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Darko, bratje Vinko, Stanko in Franc ter drugo sorodstvo
Kranj, Majšperk, Landshut, Ptuj, 30. junija 1984
Dotrpela je naša draga mama, babica in teta
ANGELA HOČEVAR
roj. ADAMIČ
Od nje se bomo poslovili v petek, 13. julija 1984, ob 16. uri na kranjskem
pokopališču.
Do pogreba bo ležala v mrliški vežici v Kranju.
ŽALUJOČI: sinovi Karel, Janez, Lojze, Jože in snaha Marija z družinami ter drugo sorodstvo Naklo. Mlaka, Kranj, Grosuplje, Polzela, Brankovo, 11. julija 1984
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
FRANČIŠKE BENEDIK
p. d. Luskovčeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno Pavlicovim za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sodelavcem TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Tehnik Škofja Loka in Astra Ljubljana ter organizaciji ZB NOV Jošt za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala duhovnikorfta iz Bukovščice in Krope za pogrebni obred in besede slovesa ter pevcem iz Škofja Loke za žalo-
stinke.
VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami, vnuki in vnukinje ter
drugo sorodstvo Lavtarski vrh, Stražišče, Zg. Bitnje, Križna gora, škofja Loka, Medvode, 7. julija 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MIHA
PETERMANA
se jckreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Kovačevim m Ko^irievim, sorodnikom za podarjeno cvetje, pevcem, duhov   ku za lep pogrebni obred in vsem, ki so nam še poma-gal, in ga pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Kje si zdaj naša ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna žena, mama, babica in prababica
PAVLA PLESTENJAK
roj. ŠILAR Košmrljeva mama
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, bratu, sestrama, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Števci — Obdelovalnica in Orodjarna ter sodelavkam tovarne Tekstilindus, sosedom, posebno družini Velika-nja za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred ter tov. Zihrlu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZZB NOV in vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Zahvala velja tudi pevcem za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA, KI STE NAŠO MAMO IMELI RADI IN JO V TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI K VEČNEMU POČITKU! ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, Besnica, Voglje
ZAHVALA
, _ prosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric, m. letu sw nečak in bratranec
TONE KERNIČAR
iz Bašlja pri Preddvoru
, . valjujemo sorodnikom, botrom, sosedom in prijate-tkreno se zfiansj<o pomoč v težkih trenutkih, reševulcem in mili-item za vs^ lovcem iz DO Jelovica Škofja Loka ter vsem, ki ste izlikom, s°.e provali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi i soža:jepoSebno se zahvaljujemo pevcem Jelovice za ganljive *4dnji poti- oC|u župniku za lepo opravljen pogrebni obred in TOstinke, £ j^ciču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
lOČL mama, ata, sestra Cilka, Francka in Marinka ŽALUJE z družinami. Lojzka in drugo sorodstvo
Bašelj, 3. julija 1984
V SPOMIN
V bridki tajni, bolečini trajni
vse zakopano nekje v globini srca.
Spomin na
16. julija 1984 mineva najbolj žalostno leto v naši družini, odkar je na vojaški dolžnosti tragično ugasnilo mlado življenje j našega ljubljenega
TOMAŽA GRAŠIČA
tebe. dragi TOMAŽ, je svetel in nepozaben, v naših mislih in srcih ostaneš vedno
med nami!
HVALA VSEM, KI SE GA SPOMINJATE! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranjska »kavna zveza«
LASOVA ANKETA
V Kranju so odkrili skupino, ki se je ukvarjala s preprodajo kave — Od prinašalcev preko meje so jo največ po pošti pošiljali naročnikom v druge republike — Dokazanih je vsaj 10 ton pretihotapljene kave, ki je vrgla najmanj milijardo starih din koristi
Kranj — Konec marca letos so delavci organov za notranje zadeve pretrgali niti, po katerih so se domala eno leto pretakale pošiljke kave iz tujine, večinoma iz sosednje Avstrije, preko Kranja naprej v sosednje republike, največ v Črno goro in na Kosovo. V postopku je okoli 20 oseb, prav toliko jih je v zadevo vpletenih tudi v Črni gori. Na javnem tožilstvu v Kranju so za tri osebe vložili obtožnico, za eno pa obtožni predlog, medtem ko se v kratkem pričakuje, da bo obtožnica sestavljena še za nekaj oseb.
Ko so konec marca letos v Kranju zvedeli za pošiljko 600 kilogramov kave, so jo uspeli 400 kg zaseči kar na pošti. Potem se je klobčič začel kaj hitro odmotavati. Izkazale se je, da je vpletenih v nedovoljeno prodajo kave v Kranju kar precej oseb, od tega jih je bilo v priporu 13, večini od njih pa poleg preprodaje kave očitajo tudi prekupčevanje z devizami.
Kava je dotekala v Kranj »po kapljicah«, če lahko tako rečemo prina-šalcem, ki so jo tihotapili po 5 do 15 kg naenkrat. Večje količine naenkrat sta prepeljala lahko le voznika tovornjakov, ki sta iz Avstrije vozila čez mejo celulozo. V posebej urejenih bunkerjih, tako solidno skritih, da jih carinski pregled ni mogel odkriti, v njih je bilo mogoče prepeljati tudi po nekaj sto kg surove kave. Naročniki v Kranju so potem kavo lepo zapakirali in pošiljali večinoma preko pošte s kamionom pa tudi z osebnimi avtomobili spet naprej kupcem v druge republike. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je od lani šlo skozi kranjske prekupčeval-ske roke najmanj 10 ton večinoma nepražene kave, ki je vrgla okoli milijardo starih din premoženjske koristi. Se najmanjši del so si od tega odrezali prinašalci preko meje, ki so imeli pri kilogramu »le« 20 do 30 starih tisočakov dobička, levji delež so si pri tem odšteli naročniki kave v Kranju, ki so jo potem poslali naprej po ceni, ki velja v drobni prodaji v trgovini. To pa pomeni, da je 1 kg su-
Praznovanje v Selcih
Selca — V nedeljo, 15. julija ob 10. uri bo pred osnovno šolo v Selcih praznovanje krajevnega praznika Selc in štiridesete obletnice ustanovitve Škofjeloškega odreda ter Gorenjskega vojnega področja. Program se bo pričel z govorom predsednika skupščine KS Selca. Podelili bodo krajevna priznanja, predstavnik Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja bo pozdravil udeležence srečanja. Prireditev se bo ob 11.30 uri nadaljevala s tovari-škim srečanjem na športnem igrišču Hovn.
Na slovesnosti bodo s kulturnim programom sodelovali: pihalna godba Alples Železniki, mešani pevski zbor Iskra Železniki, moški pevski zbor Niko Železniki, osnovna šola Selca, folklorna skupina Selca in osnovna organizacija ZSMS Selca.
Poleg rednih avgobusov bo na prireditev odpeljal tudi posebni avtobus Ob 8. uri naj se udeleženci praznovanja zberejo pred hotelom Crei-na v Kranju, ob 9. uri pa na avtobusni postaji v Škofji Loki, od koder jih bo poseben avtobus odpeljal v Selca.
Na prireditvi bodo borci Škofjeloškega odreda prejeli spominske značke, vsi udeleženci pa spominske brošure o Škofjeloškem odredu. To so s svojimi prispevki za prirodttev omogočile delovne organizacije Iskra iz Železnikov, Planika iz Kranja in Ratitovec.
V. Primožič
rove kave prinesel tudi do 100 starih tisočakov dobička. Nemogoče je oceniti, kolikšne količine tihotapske kave so se na ta način prelile preko meje, domneva pa se, da je bil odkrit in seveda tudi dokazan le manjši delež.
In kdo je prišel na takšno donosno idejo, da se da dobro živeti, ne da bi bilo pri tem treba tudi kaj delati? Organi za notranje zadeve so ugotovili, da so se s prekupčevanjem ukvarjali večinoma ljudje brez zaposlitve, le nekaj med njimi je bilo tudi redno zaposlenih. Odkrita skupina kakih dvajsetih ljudi se je sicer med seboj poznala, vedeli so s čim se drugi ukvarjajo, vendar pa skupno niso načrtovali akcij. Javno tožilstvo je za sedaj vložilo obtožbo oziroma obtožni predlog za štiri osebe. Jaroslav Ž. iz Kranja, star 36 let, je vozil celulozo iz Avstrije, obtožen pa je, da je v skritem bunkerju prepeljal 312 kg kave ter pri tem zaslužil 14 milijo-
nov starih din. Drago R., 26-letni voznik tovornjaka, doma iz Nikšiča, je v Črno goro iz Kranja prepeljal naročnikom 210 kg kave, zase pa 150 kg in si pri tem pridobil več kot 6 milijonov starih din koristi. Martin R., star 29 let, iz Kranja, tudi voznik tovornjaka, je obtožen, da je prepeljal čez mejo 2680 kg kave namenjene preprodaji v Črno goro ter si na ta način pridobil najmanj 70 milijonov starih din premoženjske koristi. Svetoslav A., star 27 let, doma iz Peči, začasno v Kranju, pa je obtožen, da je preprodal 1224 kg kave, skupaj s sodelavcem K. N. pa še 2729 kg kave ter si tako pridobil najmanj 60 milijonov starih din koristi. Obtožen je tudi Norica S., ki je preprodal zase 1190 kg kave v vrednosti 41 milijonov starih din. Oba skupaj pa sta pomagala pri prodaji 420 kg kave, ki pa so jo že zapakirano in oddano na pošto odkrili in zasegli. Obtoženim so zasegli tudi denar, Svetoslavu A. in Norici S. pa so začasno odvzeli tudi njuna osebna avtomobila. Skupina se bo že v kratkem znašla pred temeljnim sodiščem v Kranju.
L. M.
Turistična suša
V Kranjski gori je nekaj agencijskih gostov, domačih pa v hotelih ni — Polne le počitniške hiše in počitniški vikendi
Kranjska gora — Pri Turističnem društvu Kranjska gora te dni beležijo 2.800 gostov. Največ jih je v hotelih, predvsem agencijskih gostov iz Velike Britanije, zasebne sobe pa so prazne. Domači gostje so silno redki, največ bi jih našteli v počitniških domovih in v počitniških stanovanjih.
Kranjska gora, ki je imela pretekla leta zelo dobro poletno sezono, čeprav slovi kot zimsko turistični center, ni pozabila poskrbeti za tuje in domače goste. Pripravili so pester program raznih prireditev, koncertov, lepo so uredili okolje.
Žal pa so turistični in gostinski delavci precej razočarani, saj agencij ski gostje, ki ostajajo teden dni ali dva, večinoma ne obiskujejo zasebnih gostišč in jih ne mikajo nočni lokali. Očitno so zmogli plačati le agencijske stroške, kaj več pa jim je že potrata. Nič Ifaj niso navdušeni nad lepimi krznarskimi izdelki, nad okusnimi izdelki domače obrti, ki jih razstavlja kranjskogorska izvenpen-zionska ponudba. Tudi za mizami zasebnih gostišč si ne zaželijo okus-
nih zrezkov, narezkov in številni bodo odšli, ne da bi sploh okusili zares pristne gorenjske jedi kot so domači želodec, klobasa iz zaseke ali žganci s kislim mlekom.
Drugačnih navad in razvad pa so bližnji — turisti, ki prihajajo iz zamejske Avstrije ali Italije ob sobotah in nedeljah. Ti ostanejo le nekaj ur, a izdatneje razvesele izvenpenzi-onsko ponudbo Kranjske gore. Na polnih mizah so tudi buteljčna vina, saj je zanje kosilo ali večerja nadvse poceni. Samo za te goste se še pogrnejo prti zasebnih gostišč, kajti tudi domačih letoviščarjev, ki so včasih prihajali predvsem iz Vojvodine in Srbije, ni več.
Devizne blagajne hotelov bodo precej bolj prazne kot lani, že zdaj pa se jim toži po dinarjih. Za turistično sušo pa niso Kranjskogjorci prav nič krivi — da ni petičnejših tujcev, je kriva naša splošna turistična zaspanost in samozadostnost. Samou-umevno pa je, da so Kranjsko goro ob taki draginji morali odpisati domači.
D. Sedej
Na Letiiiuth jo prijetim smuku \'<i smučišče nad Kranjsko kočo na Ledinah, kjer ima Planinsko društvo iz Kranja postavljeno približno 650 metrov dolgo vlečnico, so že konec junija prišli prvi smučarji Kot smo pred nedavnim zvedeli od slovenjgraških smučarjev, ki so tod prvi vadili z mladimi reprezentanti, so snežne razmere za vadbo ugodne. Strojnik Alojz Rabotin, ki skrbi za dobro delovanje žičnice, pa je povedal, da se bo verjetno letos sneg ohranil na ledeniku pod Skuto vse po letje in bodo zato imeli veliko stalnih ter prehodnih gostov. (S) — Foto: S. Saje
Drage počitnice
V teh dneh, ko se je končno pričelo pravo poletje, nam misli vedno pogosteje uhajajo na morje, v gore, nekam, kjer bi se odpočili od vsakodnevnega dela. Toda, ko izračunamo koliko denarja bomo morali odšteti za kratke počitnice, se marsikdo premisli. Ne le počitnikovanje v hotelih in privatnih sobah, tudi počitnice v šotoru so postale drage. Če temu prištejemo še bencin, ki ga porabimo za pot, je res vredno dvakrat premisliti. Najdragocenejše pa je seveda zdravje, zato si marsikdo, posebno pa družine z otroci, za počitnice še vedno odtrgajo nekaj deset tisočakov od družinskega proračuna.
nali, da nas bodo počitnice stale približno štiri stare milijone, smo se vseeno odločili. Predvsem na morje želita otroka. Celo leto sva jima obljubljala in zelo se veselita, zato jima ne moreva odreči. Pa tudi za zdravje je dobro.«
Franc Oštrek iz Kranja: »Sem v pokoju, pokojnina je slaba in počitnice si težko privoščim. Letos sem bil tudi na operaciji, tako da o počitnicah tudi ne razmišljam dosti. Tudi sicer nisem bil dostikrat na počitnicah, ker je bilo vedno bolj malo denarja, otroci so hodili v šolo in vedno je bilo dosti stroškov. Vendar se mi po počitnicah ni nikoli tožilo. Ljubo doma, kdor ga ima.«
Vesna Kordež iz Kranja: »Že štiri leta z možem in dvema otrokoma hodimo na počitnice v Solaris pri Poreču. Tudi letos bomo šli za deset dni. Čeprav smo izraču-
Peter Jenšterle iz Spodnje Bes-
niče: »Vsako leto hodimo na počitnice v Umag, kjer stanujemo v privatnih sobah in tudi letos bomo šli za en teden. Smo štiričlanska družina in izračunali smo, da bomo morali za počitnice odšteti najmanj tri stare milijone. To si sicer vsako leto težje privoščimo, vendar zaradi zdravja se še vedno izplača.«
V. Primožič
Bled praznuje
Bled —17. julija krajevna skupnost Bled praznuje krajevni praznik. Od nedelje, 15. julija, do prihodnje nedelje, se bodo na Bledu v čast prazniku vrstile številne prireditve. Prva bo v nedeljo ob 14.30 uri pred gasilskim domom na Mlinem, kjer bo slovesnost ob 70-letnici Gasilskega društva Milino-Bled.
V ponedeljek, 16. julija, bodo v kongresni dvorani hotela Svoboda na Bledu na slavnostni seji zasedali delegati skupščine krajevne skupnosti. V sredo bo v Festivalni dvorani večer jugoslovanske folklore. Plese narodov in narodnosti bo predstavila gostujoča folklorna skupina Šota iz Prištine V Festivalni dvorani bodo v petek, 20. julija, odprli likovno ni/ stavo likovnikov Dolika z Jesenic, ki bo na ogled do 11» avgusta V soboto se bo ob 11. uri začela velika turisti čna regata v jadranju na deski Po poldne bo godba na pihala i/ (enij priredila promenadni koncert, r.od benike pa bodo spremljale maržoret-kr Posebno doživel je bo blejska noc
ob jezeru. Najprej bo promenadni
koncert skupaj s pevci i/ Zasipa, na to bodo nastopili folkloristi, višek večera pa bo veliki ognjemet. V Zaki bo v soboto tudi teniški turnir zu pokal Turističnega društva Bled. Pra/. novanje bodo v nedeljo, 22. julija, sklenili borci, ki se bodo v Grimščah srečali z boni i/ pobratenih borcev skih organizacij iz Doberdoba^ ■
w
NC
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO      NOVO NOVO
Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nov« jpecializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudirno: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA.
L k kfebrik Seebacher AJIee42 A-9500 Vtoch
Planinski izlet na Snežnik
KRANJ   -   Planinsko dni
si\ o i/ K ranja pi I reja skupaj s
planinsko sekei |o DO Iskra \r lel    na    1790   in.'ln>\    v isoki
Snežnik. Udeleženci lile t« M
bodo /bi ah \ soboto, i |. julija 1984, pred kranjskim hotelom ('i emu, od koder se bodo ob 8, o i i odpeljali proti cilju. Nu turi, ki jo bosta \odila [fOf Klour   in   A loj/.   Zelnik, bo
okrog 3 ure boda; I »let kudi
cer ne bo pi e\ e« /ahle\ en  \ i niie\ \ Kl -lii i nai i tiljejO okrog
18 ure.
(S)
NESREČE
V OVINKU S CESTE
Žiri — Na cesti med Goropekami in Žirmi se je v ponedeljek, 9. julija., zgodila prometna nesreča, v kateri so bili trije sopotniki v avtomobilu laže ranjeni. Voznik, 31-letni Stanislav Štremfelj iz Žirov je vozil v smeri proti domu. V levem ovinku je avto zaradi prehitre vožnje zaneslo, trčil je v betonski zid, od koder ga je odbilo prek ceste in ga vrglo po pobočju. Kakih 200 metrov pod cesto se je avto ustavil. V nezgodi so bili ranjeni 24-letni Dušan Zadravec, 22-letni Antun Majic, oba iz Žirov, in 31-letni Radovan Markovič s Trebijo. Vozniku ni bilo nič. Po nesreči jc odšel, a miličniki so ga izsledili in ga poslali na odvzem krvi.        d £
Turist zataval s poti
Kranjska gora — V nedeljo zvečer so v hotelu Kompas v Kranjski gori pogrešili gosta, angleškega turista Barvja Briana 1 reemana, starega 27 let, iz Londona. Na popoldanskem sprehodu v skupini turistov se je oddaljil in izginil.
10 reševalcev in 4 miličniki so ga zvečer začeli iskati. Prečesali so Malo Pišnico, Vitranc, Ciper-nik, Vršič, vse planinske posto-janke, iskali so ga pod severno osteno Male Mojstrovke, toda vse iskanje je bilo zaman. Naslednjega dne ob osmi uri so se dvojke reševalcev znova razkropile po območju Vitranca in Cipernika in /(. čez kako uro se je njihov trud obrestoval. Izgubljenega turista so našli na Ciperniku, kjer je zataval s poti in ni našel nazaj v hotel
Električni udar poškodoval delavca
Gozd Martuljek — 45-letni Milan pibernik / Bleda, elektrikar radovlji-! ... Obrtnika, je v torek, 10. julija.
udar ga je zadel v hrbet. Delavec ie izgubil ravnotežje, padel z višine nekaj metrov na tla in se poškodoval Ranjenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico.