Ustavilo se je srce heroja Luke
Ne le jugoslovansko in slovensko jav-nost, temveč tudi nas, LJtostrojčane, /e v nedeljo globoko prizadela vest o smrti to-variša Franca Leskoška-Luke. Morda nas jeprizadela celo bolj, sajje Utostrojže od svojega nastanka neločljivo povezan z osebnostjo in likom tega velikega moža.
Tovariš Luka je bil eden redkih obisko-valcev, ki ga v Utostroju nismo sprejemali kot gosta, temveč kot člana našega de-lovnega kolektiva. Našo tovarno si je v mi-slih zasnoval že dolgo pred njenim na-stankom, z nami je živel, se veselil uspe-hov in nas grajaL kadarje bilo to potrebno.
Ideja o nastanku takega industrijskega giganta kotje Litostroj danes, se je tova-rišu Luki porodila že med narodnoosvo-bodilno borbo, ko je bil v Kočevskem Rogu. V mislih in na papirju se mu je za-čela oblikovati obljuba, ki /o /e dal delav-cem ob propadu predvojnega podjetja »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani, ko je delavcem skoraj preroško dejal: »Kapi-talisti so likvidirali strojne tovarne, ampak strojne tovarne bodo še stale v Ljubljani, gradllijih ne bodo kapitalisti ampak nekdo drug!« In njegove besede so se uresničile. Z njegovo pomočjo smo začeli po vojni graditi veliko strojno tovarno, ki naj bi bila že v času obnove sposobna proizvajati strojno opremo za elektrifikacijo in indu-strializacijo naše dežeie.
Tako kotje tovariš Luka leta 1946 sim-bolično označil mesto za temelje nove to-varne, je pogosto prihajalna gradbišče in spremljal njeno izgradnjo. Skice, kisijihje zamislil med vojno, so začele dobivati jasne obrise iz betona in železa. Na nje-govih obiskih so ga pogosto spremljali domačiin tuji ugledni gostje, velikokrat pa je prišel tudi s tovarišem Titom. Ob otvori-tvi nove tovarne leta 1947 pa je tovariš Leskošek tudi predlagal tovarišu Titu, da se imenuje Litostroj po njem. Tako so na-stali »Titovi zavodi Litostroj« — ime, ki ga Utostrojčani še danes nosimo z največjim ponosom.
Tovariš Luka pa seje tudipozneje, koje
bil Litostrojže zgrajen, pogosto zadrževal med nami. Prihajalje tako ob večjih slove-snostih kot ob manjših priložnostih, ko so bili njegovi obiski skoraj neuradni. Prihajal je kot človek, ki ga je zanimalo naše delo, težave, načrti, skrbi.
Njegovi nasveti, pa tudi graje, so nam bilizmeraj dobrodošli, sajje bilin ostal vse do svoje smrti po srcu strojnik. Vpogovo-rih z delavcije tovarno najlažje spoznaval in z njo zaživel. In kot takega se ga Lito-strojčani tudi najraje spominjamo.
Hudo namje ob misli, dajezastalo srce in utihnil korak tega velikega moža. Kljub temu pa se zavedamo, da je bil to človek, katerega življenje je bilo izpolnjeno z delom in nadvse bogato. To je bilo življe-nje borca, revolucionarja in graditelja, kije vse svoje sile usmeril v uresničitev idej, za katere je živel. Veseli smo, da je bil priča uresničitvam stiojih sanj, ki so bile tedaj, kojihje snoval, še tako daleč. Hvaležnipa smo mu tudi za zaupanje, ki ga je imel v nas—delavce. Tako nam /e še pred tremi leti, 29. novembra, ob otvoritvi nove to-varne preoblikovalne opreme med drugim dejal: »Litostrojčani ste trden, vztrajen ko-lektiv. Všeč mi je, da ne klonite pred go-spodarskimi težavami, ki trenutno pestijo Jugoslavijo in druge države v svetu. Čeje problem, ga je treba rešiti, ne pa čakati, kdaj ga bo kdo drug. Sami ga morate!«
Tak pa je bil tovariš Luka tudi sam. Težav se ni nikoli ustrašll, temveč se je z njimi odločno spoprijemal. Zato je to pri-čakoval tudi od drugih. S toplino svoje be-sede in nesebičnim zanimanjem pa je vli-val vero in zaupanje tudi drugim.
Besede in dela tega velikega moža, kije bil obenem tudi prvi častni član Litostroja, nam morajo ostati vodilo tudi za naše na-daljnje delo. Njegovo delo ne bo zaman, če bomo nadaljevali tako,kotje od nas pri-čakoval in nas učil. Le tako se mu bomo lahko oddolžili in dokazali, da njegovo zaupanje v delavca ni bilo zaman.
Marijana Meglič (Litostroj)