Tiskovina ' Poštnina plačana pri pošti 64290.Tržič
ir . ii *	...
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1
62390-Ravne na Koroškem
SH)!HS![!tStm,	tt,
zst!: AHI-DZS.p.t-tff;
tmOLjtUJita
n
r
CELOVEC SREDA 7. NOV. 1990
Letnik XLV. Štev.63 (2578) izhaja v Celovcu Erscheinurtgsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din. 10
P. b. b.
Otroški vrtci: Koroška ne bo upoštevata zahtev Siovencev in sosveta...
Koroška oz. koroški deželni zbor za letos ne bo upošteval zahtev in predlogov obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev v zvezi z dvojezično vzgojo v otroških vrtcih na veljav-nostnem območju manjšinskošolskega zakona na južnem Koroškem. Koroški politiki oz. poslanci deželnega zbora prav tako ne bodo upoštevali priporočila narodnostnega sosveta za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, ki se je soglasno izrekel za pospeševanje dvojezične vzgoje v javnih otroških vrtcih.
Skoraj polovico Slovenije je 7. novembra prep/av;7o podivjano vodovje /n povzroči/o ogromno materialno škodo, č/oveško trpi/enje in teija/o tudi človeški življenji. Katastrofalna povodenj je najhuje prizadela širše območje Cel/a, Koroško, Gorenjsko in Štajersko, kjer so bi/e vasi in ce/a področja več časa povsem odrezana od ostalega sveta. Na tisoče prostovoljcev od preteklega četrtka dalje pomaga pri odstranjevanju posledic
katastrofe, pomoč pa prihaja že tudi /ž drugih predelov Slovenije in tudi ;ž Koroške in drugih avstrijskih zveznih deže/. Škoda je po zadnjih informacijah presegla mejo treh milijard dinarjev, prizadeto prebivalstvo pa nujno potrebuje obleke proti mrazu, gumijaste čev/je itd. Koroški Rdeči križ je včeraj že drugič posla/ pošil/ko prve pomoči. Sliko o neuiju je posnel naš fotoreporter v bližini Celja.
Stiku; Eggenhergcr
			
			
Slovenski vestnik poziva k
soiidamnostni akciji
Pomoč
Sbveniji
Katastrofalna povodenj, kakšne ljudje ne pomnijo, je
1.	novembra zajela skoraj vso Slovenijo in povzročila škodo, ki gre v milijarde novih dinarjev, ter veliko človeško trpljenje, saj je brez strehe nad glavo ostalo stotine družin.
Za uredništvo Slovenskega vestnika je samoumevno, da med svojimi bralkami in bralci ter med vsemi Slovenkami in Slovenci takoj sproži široko akcijo za pomoč od naravne katastrofe prizadetim v Sloveniji. Odprli smo poseben konto pri Posojilnici-Bank Celovec s številko 3,044.393 in z nazivom „Pomoč Sloveniji". Današnji številki lista smo tudi že priložili položnico, tako da lahko svoj solidarnostni prispevek takoj vplačate in s tem na najhitrejši način pomagate poplavljen-ccm v matični deželi. Zbran denar bomo takoj prcnaka-zali Rdečemu križu Slovenije.
K solidarnostni akciji poleg našega uredništva pozivajo Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev in druge v ZSO vključene organizacije.
K hitri pomoči rojakom v Sloveniji pozivajo tudi druge slovenske narodne organizacije. Njihov konto se glasi: 51540 (bančna številka 39K10) pri ZSZ, prispevek pa lahko vplačate med drugim tudi pri vseh drugih posojilnicah.
,,Hodimo po stopinjah naših prednikov!"
ZVEZA KOROŠKfH PARTIZANOV vabi vse člane, prijatelje in demokrate na
14. redni občni zbor,
ki bo v nedeljo, dne M. novembra f990 ob 9.30 uri v MLADfNSKEM DOMU v CELOVCU, Mikschalle 4.
Na občnem zboru bo odbor predložil obračun dela v pretekli mandatni dobi ter predlagal smernice za delo borčevske organizacije v bodočnosti. Dnevni red občnega zbora ho zelo pester in zanimiv.
ZKP pričakuje, da se bo občnega zbora udeležilo čim več njenih članov, prijateljev in demokratov, da bi skupno prediskutirali sedanjo situacijo ter začrtali smernice za obstoj slovenskega življa in razvoj demokratičnih načel na Koroškem.
Zveza koroških partizanov je tudi letos za dan mrtvih izvedla spominsko komemoracijo; tokrat v Šmarjcti oh spomeniku padlim partizanom iz pliberške občine. Predsednik ZKP je v kratkem nagovoru poudaril, da velja dostojen spomin vsem žrtvam nacifašizma, še posebej pa na Koroškem padlim borcem iz osmih držav, od katerih so bili nekateri zverinsko pobiti. „Toda o teh zločinih skoraj nihče ne govori", je dejal Janez Wuttc-Luc, „na dolgo in široko pa govorijo in pišejo o 93 nacistih, ki so bili kaznovani zaradi svojega kaznivega delovanja."
Wutte-Luc pa je ostro obsodil tudi uradno koroško politiko. Dejal je, da je ta z novim deželnim glavarjem zašla še bolj na desno: „So-krivi tega razvoja pa sta tudi SPO in OVP. Vsa povojna leta namreč tudi od teh ni bilo
slišati javnega priznanja antifašističnemu boju, tako da so v koroškem deželnem zboru sicer uradno zastopane tri stranke, vlada pa en sam duh."
V imenu Zveze koroških partizanov je njen predsednik tudi na tej prireditvi opozoril pristojne politike v državi in deželi, pa tudi slovenske organizacije, da morajo
pojave desnega ekstremizma jemati resno in se jim upirati z vso silo: „Priče smo razvoju, ki ogroža demokracijo in obstoj narodne skupnosti. Ta razvoj pa izvira prav iz tega, ker uradna politika dopušča delovanje mračnjaških sil, mu ne nasprotuje, temveč ga deloma celo še podpihuje." Prav zato je Wutte-Luc še posebej pozval mladino, naj pogumno hodi po stopinjah svojih prednikov in se bori za dokončno dosego pravic, za katere so antifašistični borci dali tudi svoja življenja.
Spominske prireditve na pokopališču v Smarjcti so se poleg odbornikov in članov ZKP udeležili tudi novi generalni konzul SFRJ v Celovcu Marjan Majcen, konzul Franc Mikša ter tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Kulturni spored pa so oblikovali pevci MoPZ „Foltej Ffartman" iz Pliberka.
Umr!je Janko Urank
V71. letu starosti jev nedeljo, 4. novembra 1990 po krajši težki bolezni v celovški bolnišnici umrl diplomirani trgovec Janko Urank. Rodil se je 9. maja 1920 kot eden izmed osmih otrok pri Kavhu v Encelni vasi pri Galiciji, v zavedni in trdni slovenski kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Apačah in Galiciji, gimnazijo pa v Celovcu.
Med vojno je leta 1942 doživel pregon slovenskih in med njimi tudi Kavhove družine v nemška taborišča, tajne stike s porajajočim slovenskim odporom na Koroškem, neposredno pa sojenje kapelskim in selskim rojakom, od katerih so jih 13 usmrtili na Dunaju, in dve leti dachauskega taborišča in njegovih podružnic Haimstattcn, Gablin-gen, Baumenheim in Landsberg.
Po težkih letih taborišč je Janko Urank nadaljeval s študijem ekonomije na univerzi na Dunaju in ga leta 1946 tudi zaključil. Do upokojitve je bil zaposlen na vodilnem položaju pri pokrajinski bolniški blagajnivCelovcu.
Po končani vojni je nekaj časa sodeloval tudi v Osvobodilni fronti, leta 1949 pa je bil med soustanovitelji Narodnega sveta koroških Slovencev. Do svoje smrti je bil vnajvišjih organih te narodnopolitične organizacije (podpredsednik), več let pa tudi predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, katero ga je imenovalo za svojega častnega predsednika. Janko Urank je tudi aktivno sodeloval v Zvezi slovenskih izseljencev ter v drugih slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacijah.
Njegovi ženi Marjeti, otrokom Janku, Mici, Matjažu in Andreju z družinami izrekamo naše sožalje.
Etan na Bmci
ni v nevarnosti
„Naše podjetje gospodarsko tako deluje, da po avstrijskem pravu nikakor ne bi bilo mogoče, da bi lahko prijavilo stečaj", je v razgovoru za Slovenski vestnik dejal poslovodja tovarne ELAN na Brnci Willi Moschitz. S tem je potrdil, daje delovanje podjetja na Brnci tudi v enajstem letu svojega obstoja pozitivno, ter da kljub stečaju matičnega podjetja v Sloveniji (preberite poseben prispevek na 4. strani) za podjetje na Brnci ni nevarnosti.
Tudi sedanji odpust skoraj 30 zaposlenih na Brnci ni v povezavi z razvojem Elana v Sloveniji. Willi Moschitz je dejal, da so bili za ta ukrep domenjeni že prej, saj je kaj takega v tej stroki povsem običajno. Tovarna Pale npr. že več kot deset let med decembrom in aprilom odpu-
sti večji del svojih zaposlenih, da s tem zniža personalne stroške v času, ko je zaradi pomanjkanja večjih naročil proizvodnja nižja ali pa sploh stoji.
V zvezi s tožbama, ki sta ju vložila pri sodišču Bojan Križaj in Mateja Svet, pa je direktor Elana na Brnci dejal samo, da nekdanja vrhunska športnika ne tožita njegovega podjetja, temveč ELAN Holding Avstrija (v tej zvezi je nejasno, zakaj so v Elan Holdingu najprej zanikali obstoj takih pogodb, zdaj pa so sod-nijskemu aktu menda priložene celo kopije). Za Elan pa je trenutno zelo pomembno, da bo ostal prisoten na svetovnih smučiščih. Willi Moschitz je dejal, da je npr. že podpisana pogodba z nemškim smučarjem Arminom Bittnerjem.
Haider v petek v Sioveniji
V	petek, 9. novembra se bo na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudila delegacija koroške deželne vlade. V delegaciji bosta poleg deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja še oba njegova namestnika dr. Peter Ambrozy in dr. Kristoph Zcrnatto ter prvi uradnik v deželi dr. Ralf Unkart.
V	delegaciji Slovenije bodo predsednik vlade Lojze
Smo!!e/Wabi
skupno
z FP za direkten manjšinski mandat
Bivši poslanec Zelene alternative v državnem zboru Karel Smolle in poslanec ZAL Andreas Wabl ter predstavnik svobodnjakov Frischenschla-ger so v ponedeljek na Dunaju predstavili projekt neposrednega mandata za narodnostne skupnosti v avstrijskem parlamentu. Z referendumom hočejo doseči, da bi stranke, ki pri volitvah ne dosežejo osnovnega mandata, bile upoštevane pri razdelitvi mandatov v drugem postopku, ki poteka na osnovi preostalih glasov. Zvezne dežele, v katerih živijo narodnostne skupnosti, pa bi v tem postopku veljale kot eno volilno okrožje. Nova manjšinska zastopnica Zelene alternative v avstrijskem parlamentu mag. Terezija Stoisič je v prvi reakciji predlog odklonila in ga ocenita.kot ..nacio-nalno taborsko mišljenje".
Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular ter generalni konzul SFRJ v Celovcu Marijan Majcen. Po protokolu bo razgovor trajal dve uri.
UstanovMena DS „SMO"
V soboto je bila v Celovcu ustanovljena Delovna skupnost „SMO". To je kratica< Delovne skupnosti slovenskih mladinskih organizacij, pri kateri aktivno sodelujejo Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Koroška dijaška zveza, Mlada KEL, Katoliška mladina in Slovenski koroški skavti in skavtke. Vse ostale mladinske organizacije in klubi pa imanjo možnost, da se vključijo vanjo. Za predstavnike DS „SMO" so bili izvoljeni Hanzi Sticker, Milan Piko in mag. Zalka Kuchlingova. Delovna skupnost bo te tri osebe delegirala kot svoje zastopnike v oba obstoječa koordinacijska odbora ZSO in NSKS, Kuchlingova pa bo v koordinacijskem odboru NSKS kot zastopnica KEL odstopila.
Koncert
MUS!CA ETHNtKA glasba sosedov Mladinski dom, IS. nov. ob 14.31)
,,Stranka demokratične prenove"
Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove je iz svojega imena črtala prvi del in sc po kongresu v Novi Gorici imenuje samo še ..Stranka demokratične prenove". Novo ime so izglasovali iz treh predlogov. Na kongresu, na katerem se je zbralo nad 200 delegatov iz vse Slovenije ter gostov iz sosednjih republik, pokrajin in dežel, je bil za predsednika izvoljen univ. prof. dr. Ciril Ribičič. Poleg predsednika so izvolili še štiri podpredsednike (Sonja Lokar, Milan Balažič, Peter Bekeš in Franci Križanič), za tajnika pa je bil izvoljen Franci Pivec. Na kongresu so sprejeli tudi nov statut in ..Ekološko deklaracijo". Za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem seje kongresa kot gost udeležil tajnik dr. Marjan Sturm.
Srečanje med Peterletom in Haiderjem pod geslom „Vsak govori svoj jezik - ali se sporazumemo?" je v premajhno dvorano v Tinjah privabilo veliko množico ljudi, predvsem iz slovenskega tabora. Večina je po štiriurni konfrontaciji s Haiderjem odšla domov z izkušnjo, da koroški Slovenci od tega deželnega glavarja razen načrtno izvedenih napadov, kot je na primer najnovejši na slovensko gimnazijo, ali na predstavnike koroških Slovencev, ki da niti niso legitimni zastopati narodnostno skupnost, ter nadaljnih poskusov cepitve Slovencev v slabe in dobre, v domovini zveste in nezveste, v Vindi-šarje in prave Slovence, nimamo kaj pričakovati.
Po uvodu rektorja doma Jožeta Kopeiniga je moderi-ranje prevzel ravnatelj slovenske gimnazije in podpredsednik FUENS dr. Reginald Vospernik, ki je kritiziral ncmškonacionalno praznovanje ob 70. obletnici plebiscita kot ..emocionalen akt razdvajanja obeh narodov na Koroškem" in se priključil mnenju predsednika Peterleta, da bi bilo bolje, če te obletnice sploh ne bi praznovali.
Haider poiemičen
Haider je na oster očitek odgovoril polemično in menil, da delež slovenskega prebivalstva pri izidu glasovanja na proslavah še nikoli ni bil tako izpostavljen kot letos. S začudenjem sta publika in dr. Vospernik morala tudi ugotoviti, da je Haider v niz uradnih dese-tooktohrskih prireditev naenkrat vključil celo od Slovencev bojkotiran manjšinski kongres v Beljaku in pri tem izpostavil Vospernikovo sodelovanje z referatom.
Od Haiderja tudi ni bilo slišati nič novega v zadevi etnične zbornice za koroške Slovence. Ponovno je napovedal, da bo študija o taki zbornici, ki jo koroški Slovenci po povpraševanju priznanega inštituta 1FES v kar
95 odstotkih odklanjajo, izdelana v prihodnjih dneh ter da se bo s tem začela razprava o vprašanju, kdo je spoh legitimen zastopati interese koroških Slovencev. Pri tem ni pozabil poudariti, daje za tak model tudi manjši del funkcionarjev koroških Slovencev (iz vrst NSKS, op. ured.).
V	zvezi z zastopstvom slovenske narodnostne skupnosti v zveznem parlamentu in v deželnem zboru pa je -seveda neobvezno - govoril o različnih možnostih, ki segajo celo do odprave volilnih okrožjih. O upoštevanju Slovencev v deželni ustavi Haider ni hotel vedeti ničesar in je dejal, da bi tako imenovanje pomenilo le ..dvojno omenjanje formalnega dejstva".
Ustanovitev „narodnos-tnega biroja", ki ga je javnosti na široko napovedal ob svoji izvolitvi za deželnega glavarja pred dobrim letom in katerega do danes ni. pa je napovedal do božiča.
... in žaljiv
Na ostro kritiko iz publike v zvezi z njegovimi izjavami o slovenski gimnaziji - kot smo poročali, je v razgovoru za tisk na televiziji dejal, „da ta šola ni uspela, ker je getov-ska" - se Haider kljub večkratnemu pozivu ni oprostil, marveč je nadaljeval z izi-gravnajem slovenske gimnazije nasproti novi trgovski akademiji, ne da bi pri tem poznal in upošteval zgodovinsko ozadje ob ustanovitvi ZG za Slovence v Celovcu. Predstavnici dijakov gimnazije Isabelli Ebnerjevi, katere materinščina je nemščina, pa je glede na situacijo na Koroškem brezobzirno in žaljivo zabrusil, da bi se mu zdelo vprašanje , ali naj se oprosti, smiselno šele tedaj, ko bo ona enakovredno obvladala oba jezika. Ogorčen, protest večine publike proti povsem dcplasirani izjavi Haiderja ni prizadel.
V	svojem prvem stališču je predsednik slovenske vlade Lojze Peteric poudaril, da je
Drago javno srečanje .s/ovenskega n:;:;:7:r.sArega preJ.seJu/A:a Lojze/a Fe/er/eta s' koro.s'k;7n Ježe/n/n: g/avagem Jr. Jorgon: /7a/Jerye:u na Aroro.s*k:7: Je/: ::/ pr/veJ/o Jo kva/:7a::vnega pre-:n/A:a. Nn.sprotao. Da/Jer je po oJJaj: ,,C/aJ 2" y .sv oj:7n :;a.s:o-pon: v Doma prosvete v Trnja/: pre:eA:/o jreJo /e če zao^tr:/ svoje negat: vno s:a//.sče Jo oJprJ/: vprašanj v zvez: .s s/ovensA:o :;aroJ::o.s::;o skupnostjo. Na aprav/čeno A: r: J Ar o a a raca a araJae koroške po/J/Are je reag/ra/ z ža//:'v:n::' /zpad:', ajegova aapoveJ, Ja Jo Jo Jož/ča pr:.š7o Jo spremen: J v Aror/.s: s/oven-ske aaro Jao^fae s*Arap::osa, pa je /zveae/a Aro: po.s:ae/:ovaaje ae /e go.s:a :'z .S7ovea;je, a: ar več vsem Aroro.sAraa .S/oveneen:. Feter-/e:a, Ar: je aa:o /Va/Jerja v sa/; po.s:av:7 konkarenčn: roAr — o J M:'k/avža, pa je Arar /:;7ro .s:reza;7a ArorošAra svvarao.s:, :aAro Ja je v s voj: zaAr/jačaj; JeseJ: javao pr/zaa/, Ja je /zga/a/ vo/jo, Ja Za' sproččeao zaAr/jač;/ večer.
Koroška stvarnost v Tinjah:
Ne za božič - ne za sv. Miklavža!
Pre<Jsedn/7r s/ovenske v/ade pro/. Lojze Pefer/e, moderafor dr. Reg/na/d Vospernik /n koroški deže/n/ g/a var dr. Jorg Ralder.	Stike: W. Fritz
v Tinje prišel „na dialog, ne pa na tekmo". K razpravi o plebiscitnem praznovanju na Koroškem je dodal, daje bila zgodovinska resnica ob prete-kiih praznovanjih prikazana zelo enostransko in ne kot dosežek obeh narodov na Koroškem.
Giede stališča slovenske vlade do siovcnskc manjšine na Koroškem pa je poudaril, da je ustavna dotžnost Siove-nije, da se zavzema za koristi koroških Slovencev in poudarit, da je zanjo odločilno, kako se počuti manjšina sama, in ne, kako večina ocenjuje položaj narodnostne skupnosti. Izreke) je tudi pričakovanje, da se bo na Koroškem in v Avstriji kmaiu pozitivno uredilo zastopstvo manjšine v zakonodajnih teiesih kot sta to dežeini in državni zbor ter da bo stoven-ska narodnostna skupnost na Koroškem zajeta tudi v koroški dežeini ustavi.
Peterle se je tudi odtočno postavi) proti Haiderjevemu napadu na siovensko gimnazijo in poudari) njeno skozi 34 tet prakticirano odprtost nasproti nemško govorečim šotam.
V krajšem neposrednem diatogu s Haiderjem - dr. Vospernik je predvsem ob začetku diskusije premato upošteval pravo nalogo moderatorja - se je Peterle
dotaknil tudi drugih vprašanj v odnosih med Slovenijo in Koroško. Ponovno je predta-gat poživitev kulturne izmenjave med obema regijama, pri kateri bi morala Koroška upoštevati seveda tudi sto-vensko komponento, zavzel se je za boljše prometne zveze med Koroško in Slovenijo („ Avtobus, ki vozi samo enkrat na teden iz Celovcu v Ljubljano, je sramota".) ter za tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. V zvezi z jedrsko eletkrarno v Krškem pa je dejat, da v Sloveniji teče pospešen program za zapiranje etektrarne do leta 1995. Dodat je še, da vse kaže, da bo pri referendumu večina Stovenccv glasovala za zaprtje te etektrarne. V zadevi koroško-štajerske hidroctcktrarnc na Gotici pa je Peteric menit, da mu je varnost prebivatcev pod jezom gtavna skrb ter da od Avstrije pričakuje stoodstotno tehnično zagotovito o varnosti te etektrarne.
Pubtika rešita večer
V žeto angažirani diskusiji udeležencev, ki je potekata v obeh jezikih, je podpredsednik ZSO Franc Kukoviča na konkretnih primerih prikazat neenakopravnost Stovencev na kutturnem in šolskem področju, Franz J. Smrtnik je
Haiderjevim lepim besedam o dvojezičnosti nasprotovat s koroško stvarnost pri dvojezičnih napisih, uporabo dvojezičnosti pri uradih itd.
Kot dijakinja Isabella Ebner, Franc Rutar, gospod Krivograd in dipl. trg. Tonči Schcttandcr je tudi Nevenka Sommeregger ostro zavrnila Haiderjev napad na slovensko gimnazijo, Tonči Schel-lander je od Haiderja še dodatno zahteval odprtje javne dvojezične tjudske šote v Cctovcu s šotskim tetom 1991/92.
Karl Šošl in Josef Urh pa sta od Haiderja zahtevata, da prizna prispevek koroških partizanov k osvoboditvi Avstrije izpod nacistične stra-hovtade. Ingrid Zabtatnik je dejata, da pogreša tjubezen v medčloveških in mednaci-onatnih odnosih na Koroškem. ter kritizirata Haiderjevo potitiko nasproti beguncem. „Za pohod ste imeli dosti denarja, za uboge begunce pa ga nimate!" je poudarita zastopnica koroške ZAL, ki sc je zavzeta tudi za zaprtje JE Krško in varnost elektrarne Gotica.
Joži Hribar je nakazat usodne posledice za manjšino, če je sociatno in gospodarsko šibka, Martin Pandel pa je Haiderja opozorit, da preveč govori o Slovencih ne pa z njimi. Kritizirat je tudi
Srečanje med Peter/e/om /n Ha/detjem je v premajhno dvorano v 77nja/ipn vaMo veliko množico //odi.
nezadostno finančno podporo izobraževalne dejavnosti Doma v Tinjah.
Ostro in odtočno je nastopit stovenski pisatetj Janko Messner, ki je Haiderju v zvezi z njegovim govorom na desetooktobrskem praznovanju na cetovškem Novem trgu očital, „da za Haiderjevo Koroško Hitter ni nikdar pomenit nevarnost, pač pa Napoteon in južni Slovani". Kot drugi je tudi Messner s tem opozorit na govor, v katerem Haider med najhujše čase za Koroško ni uvrstit preganjanja in izsetjevanja koroških Slovencev v drugi svetovni vojni. Messner je v svojem diskusijskem prispevku Haiderja tudi opozorit. da vsem žrtvam fašizma ni dotžan nič drugega, kot da jih spoštuje in se jih spomni z enominutnim molkom ter da naj 10. oktobra 1991 vsem vdovam in sirotam da možnost da stopijo pred mikrofon. Gtoboko pa so publiko pretresle tudi besede gospe Igerc, ki je preživela nacistično strahovtado v taboriščih in ki je od politikov v imenu milijonov nedotžnih žrtev zahtevata besede sprave in sočutja.
Streznitven konec
Haider sc v svoji zaktjučni besedi ni resno dotaknit niti
teh odprtih ran niti odprtih vprašanj. Zato je tem botj obžaloval, da večer ni izpotnit njegovih pričakovanj, ter da je medsebojna oddatjenost še prevelika, dokter se Stovenci na Koroškem počutijo zapostavljene in neenakopravne. Podpora stovenskim kuttur-nim društvom se mu je zdeta zadostna, gospodarsko pa stovenska manjšina tudi ni tako slaba ter - kot je dejal spet povsem deptasirano -„tahko računa z avstrijsko sohdarnostjo kot v primeru borovetjske posojitnice". O trditvah v zvezi s slovensko gimanzijo in o stališču do odlikovanja borcev za osvoboditev Avstrije pa v ničemer ni korigiral svojih nesprejemljivih izjav.
Ob takih zaktjučnih besedah je Peterle očitno končno obupat. ..Zgubit sem korajžo, da bi zaključit s šalo, kot sem to imel ime) v mislih. Spoznal sem koroško stvarnost", je dejal, koroškim Stovencem pa je le zagotovil, da žeti ob kontaktih med dežetama uve-tjaviti model, da bi bil pri uradnih razogovorih med Slovenijo in Koroško v koroško delegacijo vključen tudi Slovenec. Če je pri tem mistit že na konkretno osebo in tudi na Haiderjev obisk prihodnji petek, 9. novembra v Ljubljani, ni povedal.
Med pos/uša/c/ s/a b//a /ud/ s/o venska m/n/s/ra Vence// /n Capuder /er no v/jugos/o vansk/ genera/n/ konzu/ Majcen
HEUTE
!M
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Scite fiirunsere dcutschsprachigcn Lescr/inncn
Emuchterung nach Haider-Auftritt in Tainach/Tinje
Spenden-Aufruf fur die Opfer der Hochwasser-Katastrophe in S!owenien
Der „Slovenski vestnik" hat ein Spenden- bzw. Hilfs-konto fur die Opfer der ver-heerenden Hochwasser-Ka-tastrophe, we)che vergange-nes Wochenende weite Teile S)oweniens heimgesucht hat, eroffnet. Jeder, der heifen will, wird ersucht, seine Spende auf das Konto Nr. 3,044.393 - Kennwort „Po-moč Sloveniji" (Hilfe fiir Slo-wenien) - bei der Posojilnica-Bank in Kiagenfurt/Ceiovec einzuzahlen.
Die Spenden werden dent Roten Kreuz Sloweniens ubergeben, um den Betroffe-nen raschest heifen zu kon-nen.
Heifen auch Sie den Op-fern der Hochwasser-Kata-strophe und zahien Sie noch heute mit dem beiiiegenden Erlagschein ihren Beitrag fiir eine rasche Hiife ein. Danke!
Petzenwasser fur Gemeindeburger
Mit der feiertichen Inbe-triebnahme des ersten Ab-* schnittes der Wasserversor-gungsantage „Petzen" setzte die Gemeinde Bleiburg/Pli-berk einen kommunaien Mei-ienstein. Wie der zustandige Referent, SR Jože Partt (EL) betonte, habc man auf diesen Augenbiick zwanzig Jahre gcwartet. Mit cincm Kosten-au) wand von bisher 24 Millio-nen Schitiing wurde die Was-serversorgung vom Kathari-nakogei bis St. Michael/Šmihel sichcrgestcllt.
Der vergangenen Mitt-woch im restios tiberfullten Biidungsheim „Sodalitas" in Tainach/Tinje stattgefundene Diskussionsabend mit dem slowenischen Ministerprasi-denten Prof. Lojze Peterle und dem Karntner Landes-hauptmann Dr. Jorg Haider hat - wenige Tage vor dem of-fiziellen Treffen der beiden Regierungschefs am kom-menden Freitag in Ljubljana - erneut die „Karntner Reali-tat", welche die slowenische Volksgruppe tagtaglich zu sptiren bekommt, ernuch-ternd aufgezeigt.
Haider riickte in seinen Wortmeldungen weder in der Frage der einseitig deutsch-nationalen 10. Oktober-Fei-ern, der Nichtberucksichti-gung der Karntner Slowenen in der Landesverfassung, in der Frage des Slowenischen Gymnasiums, welches er erst wenige Tage zuvor als „ge-scheitert" und als „Ghetto-schule" bezeichnet hatte, noch in der Frage der Auszei-chung von slowcnischcn (und auch deutschen) Wider-standskampfern gegen das Nazi-Rcgimc von seinen, fur die Karntner S!owenen und jeden Demokraten unakzep-tablen, Positionen ab.
Hinsichtlich einer Vcrtre-tung der Volksgruppe im Na-tionalrat bzw. im Karntner Landtag lieB er es bei unver-bindlichen Aussagen bewen-
den, ebenso beim „Volks-gruppen-Buro", welches er den Slowenen bei seinem Amtsantritt vor fast eineinhalb Jahren lauthals angepriesen hatte. Bei beiden solite sich laut Haider „bis Weihnachten etwas tun."
Sloweniens Ministerprasi-dent Peterle, von Haiders Aussagen und Reaktion auf aufrtittelnde Diskussionsbei-trage von Karntner Slowenen sichtlich schockiert, verzich-tete auf ein geplantes, auflok-kerndes SchluBwort. Den Karntner Slowenen versi-cherte er jedoch, daB Slowe-nien seine Politik gegeniiber der s!owenischen Volksgruppe nach dem Empfinden der Minderheit und nicht auf Grund von Beurteilungen der (offiziellen) Mehrheit konzi-pieren und in die Praxis um-setzen werde. Auch verlangte er fiir die Karntner Slowenen eine Vertretung im Landtag, wie sie die Italiener und Un-garn in slowenischen Parlament haben. Auch regte er an, daB bei kiinftigen offiziellen Kontakten zwischen den beiden Landern der Karntner Delegation ein Karntner Slo-wene angehoren solite.
Peterle sprach sich ferner fiir einen stiirkeren Kultur-austausch zwischen Slowe^ nicn und Karnten. eine stiir-kere Zusammenarbcit im Bc-reich der Wirtschaft und auf anderen Gebieten aus. Fiir
das Atomkraftwcrk Krško kiindigte er das „Aus" bis 1995 an, von Karnten bzw. der Kelag verlangte der slo-i wenische Regierungschef hundertprozentige techni-schc Sichcrheitsgarantien fiir das Kraftwerk Koralpe/Goli-ca.
Die rund 20 Wortmc!dun-gen des vom Direktor des BG und BRG fiir S!owenen in Klagenfurt/Celovec, HR Dr. Reginald Vospernik, mode-rierten Diskussionsabends zcigtcn dcutlich auf, daB Haiders Positionen in der Min-derheitenpolitik von der Volksgruppe entschiedenst abgelehnt werden. Damit wurde aber auch dcutlich, daB jene Volksgruppenpoliti-ker, die den Weg der permanenten Anbiederung bei den Machthabern in Karnten ge-wahlt haben, in der Volksgruppe keinen Riickhalt be-sitzen.
„Spurensuche"
Das Slowenische Institut zur Alpen-Adria-Forschung und der Slowcnischc Kultur-verband laden zur Prasenta-tion des Buches „Spurensu-che", Erzahlte Geschichte der Karntner S!owenen, am Donnerstag, dem 8. November 1990, 19.30 Uhr, im ORF-Therater/Landesstudio Karnten in Klagenfurt, Spon-heimerstraBc 13, ein.
Jugendiiche der Voiksgruppen fur muitikuitureiies, mehrsprachiges Osterreich
Die Teilnehmer der von der Arbeitsgemeinschaft der Karntner Jugendorganisatio-nen in Globasnitz/Globasnica veranstalteten Begegung Ju-gendlicher aller Volksgrup-pen Osterreichs setzten sich zum AbschluB des dreitagi-gen Treffens fiir ein BewuBt-sein und die Notwendigkeit von Toleranz, Freundschaft und Mehrsprachigkcit ein.
In einer Presseaussendung wird betont, daB die Frage nach Schuld im Spannungs-feld der osterreichischen Volksgruppen in der Zuknft nicht weiterhelfe, weshalb die Jugend einen aggressions-freien Dialog in der Volks-gruppenfrage fordere. Die Jugend der Volksgruppen sei daher bereit, gemeinsam mit der Mehrheitsbevolkerung an einem multikulturellen und mehrsprachigen Osterreich zu arbeiten.
„lm BewuBtsein, daB die Volksgruppen nicht nur eine Bereicherung, sondern auch ein integrativer Teil der Ge-samtheit Osterreichs sind, fordern wir Jugendliche, aus-gehend von der Erfiillung des Artikel 7 des osterreichischen Staatsvertrages, fiir alle Volksgruppen die Schaffung eines Klimas, in welchem jede Ghettoisierung und Min-dcrheitenfeststellung abgelehnt wird," heiBt es abschlie-Bcnd in der Presseaussendung der Jugcndorganisatio-nen der Volksgruppen Osterreichs.
Han v stečaju, vendar proizvodnja
bo tekla dalje
79. o/aoher/c hi/ za E/an M.w<r/en. saj/scdokončna od/oči-tev	srjdisAv g/axi/a.' S7/:G/iV. Zndnjc	Ai
tm/a/o Gvnhi/; 74 dni )c izpnhic/o, čeprav Ao vodi/ni, v.sa; za /avnoAt, do zadnjega apa/i na v/adno pomoč in prEi/no poravnavo. Zanjo .se je sicer od/oči/o dovo/j ve/i&o števi/o apni/:ov, vendar je taho rešitev sodišče zavrni/o z obraz/oždvi/o, da E/an g/ede na frenntno krajno zap/eteno jinančno stanje v dveh /efih ne hi ntoge/ poravnati do/gov. Epniho/n, vse/; je nehaj nad 7hW/, terjatve pa jih je prijavi/o 9hh, ostane do ja/n; a rja upanje, da ho stečajna masa pohri/a vsaj de/ terjatev, hi znašajo 2 mi/i-jardi dinarjev.
PIŠE ZDENKA VARGA-NOVLJAN
Vlada se kljub nekaterim obljubam ni hotela direktno spustiti v reševanje Elana in ni bila pripravljena postati porok za odplačevanje dolgov. Nekaj finančne pomoči je prejelo na novo ustanovljeno podjetje „EL 2000", ki naj bi od Elana kupovalo smuči in jih prodajalo.
Kljub petkovi sodni odločitvi o stečaju ho proizvodnja v Begunjah do nadaljnjega tekla normalno. Sedaj že
bivši direktor Peter Lampič je izjavil, da je najpomembneje ohraniti delo in tuje partnerje ter ohraniti blagovno znamko.
Z Elanom je povezanih mnogo svetlih trenutkov Jugoslavije in predvsem Slovenije in še do pred letom dni je kazalo, da mu gre dobro. V resnici pa se je vse skupaj začelo že pred tremi leti. morda pa tudi že prej. Leta 1987 so v Elanu po besedah
njegovega finančnika že začeli trošiti rezerve, ki so jih ustvarili na račun pospešene amortizacije. Leto pozneje so uspeli pokriti le še stroške proizvodnje, ne pa tudi obresti. Tega leta se je veliko govorilo o reorganizaciji in tujem kapitalu, vendar je vse skupaj ostalo pri besedah „naj bi" in novih kreditih. Leta 1989 so od 350 milijonov mark na novo najetih kreditov kar 284 milijonov porabi-lio za odplačilo obresti. Vse to pa, kot izglcda, še ni bilo dovolj za SDK (jugoslovanska enačica finančne policije), ki ni redno pregledovala finančnega poslovanja. Nekateri namigujejo na poznanstvo, saj sta oba, tako direktor SDK kot Elanov sedaj suspendirani finančnik Peter Koder, iz Tržiča.
V celotni Elanovi zgodbi je seveda še veliko vprašanj z delnimi ali nerazumljivimi odgovori. Tako naj bi se že leta 1988 imel možnost preoblikovati v delniško družbo, po anketi beograjske Politike pa je bilo takrat kar 80% Jugoslovanov pripravljenih vlagati v Elan. Ostalo jc pri „naj hi". Namesto kapitala.
ki bi jim bil v pomoč, so se raje odločili za kredite. Po drugi strani je njihova interna banka dajala izredno ugodne kredite vplivnim ljudem iz političnega vrha, kar sami zanikajo, in bodočim perspektivnim kadrom. Banka jc „cvetela" zlasti v času velike inflacije, ko si moral imeti dobre zveze, da si sploh lahko postal varčevalec te banke. Po Markovičevem carskem rezu se jc banka seveda sesula. Istega leta, se pravi lani, je Elan načrtoval zaposlitev novih 80 delavcev in dograditev prostorov v vrednosti 55 milijonov mark. Nekaj mesecev zatem se jc izkazalo, da ima Elan med 150 in 200 zaposlenih preveč.
Dokaj nejasne so povezave med Elanom, splitsko banko in razvpitim ljubljanskim podjetjem Trend, ki se odlikuje zlasti po ncposlovnosti, njegov direktor pa jc znan po številnih dolgovih, ki so praviloma večji od 100.000 mark. Trend naj bi v povezavi z Elanom ali nekaterimi ljudmi, dobil precejšnjo vsoto iz Splita. Veliko nejasnosti je npr. okoli holdinga v Munchnu, za katerega dir. brnškega Elana
V. Bogataj sploh ni vedel, čeprav je na zadnji decembrski seji celo pisal zapisnik o tem. Z njegovega računa pa so plačali tudi Armina Bit-tnerja in 100.000 SFR banki iz Basla, ki jc naredila študijo za rešitev Elana. Elana pa ni rešila niti ta študija niti sodelovanje dir. ameriškega predstavništva Tima Jamisona, velikega bančnika in marketinškega strokovnjaka, niti zagnanost sedaj bivšega dir. Petra Lampiča, ki pravi, da se kariera ne dela v napol mrtvih podjetjih (čeprav se!), niti dobra volja upnikov.
Elan je šel v stečaj menda tudi zaradi že zdavnaj popravljanega načrta, da postane privatna firma, saj naj bi brata Jakopin, sicer priznana strokovnjaka na področju plovil, poceni kupila modri pogram, Tim Jamison pa Elanov smučarski program. Prejšnji teden je bil verjetno že storjen prvi korak, ko sta brata Jakopin dobila v najem Elanov obrat Fortuna v Spodnjih Gorjah. Za javnost je to poslovno sodelovanje z namenom, da pride čim več znanja v Elan, v resnici pa...?
Č/an/ požarne brambe so fa/co/ pre/žKus/7/, a// ;e dovo/j'pr/7/'sKa.
Stiki: Mohar
Vode s Pece delno že zajete
Predaja prvega odseka na novo zgrajenega vodovodnega omrežja je vedno stovesna, še posebno, če so nanjo, kot v primeru ptiberške mestne občine, čakaii že skoraj 20 tet. V soboto je bito končno tako dateč, prvi det od Katarine do tovarne Knecht v Šmihetu je zgotovtjen, tovarna ima v primeru požara na razpotago do-votj vode, pa tudi drugi občani ne bodo žejni.
Pristojni mestni referent Jože Partt (EL) je tahko s ponosom dejat, da je občina s tem uresničita vsaj že det svojih dotžnosti ter da so pri-pravtjeni tudi že načrti za oskrbo Rinkot, Repctj in Vogrč, kjer se nameravajo to-titi deta že vigredi prihodnjega teta. Za teto 1992 pa je Partt napovedat: cctotcn projekt bo uresničen, povsod bo dovotj vode.
Ostaja te še vprašanje financiranja cetotncga projekta. Že dosedanji det je namreč stat skoraj 24 mitijonov ši-tingov, v to vsoto pa so vračunana vsa deta, odškodnine tastnikom izvirov in zemljišč ter gradnja višinskega rezervoarja na Katarini. Za drugo fazo izgradnje pričakujejo do-
datne stroške v višini skoraj 49 milijonov. Za prvo gradbeno fazo je morata občina za večino stroškov najeti kredite. Sktad za vodno gospodarstvo ji je odobrit 16,5 milijona posojita z žeto nizko obrestno mero, dežeta pa je prispevata 5,2 mitijona šilingov. Seveda pa bo financiranje drugega gradbenega odseka občinskega vodovoda Peca nekotiko težje, saj dežeta skoraj gotovo ne bo prispevata enakega deteža kot za prvi odsek. Zato tudi župan Janko
Jože Part/
Pajank (SPO) pravi: "Stroške bodo morati pokriti prebivat-ci naše občine, za kar vlada med njimi razumevanje!' mestni svetnik Jože Partt pa dostavlja: "Občina je seveda morata najeti precejšnje kredite, ki jih ni mogoče tako hitro odplačati. Toda če bomo vsi občani sotidarni, bomo uspeti, da bo občinski vodovod Peca stužit nam vsem ter da bo nekoč tudi povsem naša tast. To pa tudi v primeru, če bi Bistrica postata spet samostojna občina. Vodovod je od vsega začetka načrtovan za ves naš predet. Tak skupen projekt naj tudi ostane, saj gre za oskrbo z vodo. Torej naj bo to voda prijateljstva in skupnosti."
Prijateljsko pa je bito tudi vzdušje ob uradni prostavi: čtani požarne brambe, ki so takoj preizkusiti, ati je v hidrantih tudi zadosti pritiska za gašenje, so biti zadovoljni. Čtani društva Godba na pihata Šmihet so zaigrati poskočnice, udeleženci pa so se tahko tudi okrepčati: ta dan je bito vse, kar je v zvezi z vodo, zastonj. Torej tudi v njej kuhane ktobase in pivo...
-ma
. .	Založba
vabi
v okviru 43. avstrijskega tedna knjig	^
na predstavitev knjig jz znanstvenega programa:
Martin Fritzl: Der Karntner Heimatdienst Reinhold W. Oblak: Machtpoiitik macht Schute Gero Fischer/Peter Gstettner: „Am Karntner VVesen konnte diese Republik genesen"
Ruth VVodak/Florian Menz: Sprache in der Poiitik -Poiitik in der Sprache
Kraj. Trgovska zbornica (Handelskammer) BahnhofstraBe. 42 A 9020 Klagenfurt/Celovec
čas: Sobota, 10.11.1990,19.30
Sodelujejo:
Maria Halmer (moderacija), univ.prof.dr. Peter Gstettner, univ. doz.dr. Klaus Amann, mag.Martin Fritzl; mag.Reinhold W. Oblak; univ. as. dr. Vladimir VVakounig; univ.doc. Hubert Lengauer (za Založbo Dravo)
Pred p/tberško posp/'/7n/co so pek// /n sfreg// k/obase.
Za 70 milijonov hranilnih viog
CELOVEC. - Zveza-Bank in posojitnice-Bank so detežne velikega zaupanja. To se je izkazalo tudi v letošnjem mesecu oktobru, ki je bit še prav posebej v znamenju tedna varčevanja in svetovnega dneva varčevanja. Zveza-Bank sporoča, da je meseca oktobra njene prostore obiskalo kar 10.000 strank, ki so vložiti kar za 50 mitijonov hranitnih vtog v šiiingih in tuji valuti. Pa tudi posojitnice-Bank na južnem Koroškem so tetos zabctežilc rekordno vsoto hranitnih
vtog. Skupno je bito meseca oktobra vloženih kar 40 mitijonov šitingov. Ti podatki jasno kažejo, da var-čevatci radi koristijo usluge in pomoč slovenskih denarnih ustanov. Temu ustrezno so se v posameznih posojilnicah tudi potruditi in nagraditi zvestobo svojih strank. Vsak je tahko izbirat med raznimi dariti, v Ptiberku pa so pred posojilnico postregli četo s pečenicami,	limonado,
pivom in temperaturi primerno seveda tudi s kuhanim vinom.
TR!BUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Pismo StAA siovenskemu oddetku ORF
Špoštovani!
Trditve, ki jih je izrekel tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v radijskem obzorniku dne 29. 10. 1990 v zvezi z anketo o zastopstvu slovenske narodne skupnosti na Koroškem so iz raziskovalnega vidika nesprejemljive in zato želimo objavo našega stališča:
Tajnik Narodnega sveta koroških Slovecev mag. Marjan Pipp je v obzorniku v slovenski oddaji Koroškega radia interpretiral rezultate ankete o zastopstvu slovenske narodne skupnosti na Koroškem na način, za katerega ni nobene objektivne osnove. Njegovi trditvi, češ da je raziskava zgrajena na napačnih izhodiščih, nasprotujejo dejstva, ki jih ni mogoče ovreči:
1. Raziskavo je izvedel priznan raziskovalni inštitut IFES na Dunaju na osnovi znanstveno preverjenih empiričnih in statističnih metod. Vzorec vprašanih
oseb je reprezentančen in torej nikakor ne predstavlja kakšnega nemensko izbranega kroga oseb.
2.	Sistem zbornice že po svoji logiki vključuje registrirano članstvo, pri čemer je to seveda lahko obvezno ali prostovoljno.
3.	Anketa sama ni vsebovala vprašanja, po katerem naj bi vprašanci ocenjevali pluralistično urejeno družbo v Sloveniji, marveč so bili anketiranci vprašani, kako po njihovem mnenju vpliva razvoj v Sloveniji na Koroško oziroma na koroške Slovence - ugodno ali neugodno. Rezultat ankete je pokazal, da 8 % zavednih Slovecev ta vpliv ocenjuje kot zelo ugoden za koroške Slovence
Zaključke in trditve g. mag.
Marjana Pippa si je torej mogoče razlagati le kot poskus razvrednotenja znanstvene raziskave s potvarjanjem objektivnih dej-stev.	Franc	VVedenig,
postovodja
A!so sprach Ringe!...
... er mache sich Sorgen um unser	Karntner	seelisches
Gleichgevvicht. Der HerrLandes-hauptmann Haider konterte und begutachtete:	„Die Karntner
Seele ist im Lot!" Das hatten vvir alle gern, tatsachlich scheint sie aber doch aus dem Lot geraten sein, zumal
*	Kamten die schwerste Medi-kamentensucht Osterreichs von Beruhigungsmitteln - selbst bei Kindern - aufvveist;
*	Kamten an Selbstmorden nur
von Wien ..geschlagen" wird;
W Klagenfurt die hochste Ver-kehrsunfallsrate Osterreichs ver-zeichnet;
*	In Kamten seit vielen Jahren das niedrigste Lohnniveau Osterreichs „wutet" - z. B. ver-dienen 30.000 Karntnerlnnen monatlich weniger als S 10.000 brutto;
*	In Kamten bundesweit am wenigsten VVohnungen errichtet werden;
W Kamten im osterreichischen Spitzenfeld von unehelich gebo-renen Kindern liegt;
*	Kamten den hochsten Anteil von „Nur" - Hausfrauen vor-weist;
*	Kamten das Land Osterreichs ist, in dem der Sohn die Sprache seiner Mutter an deren Sterbebett nicht versteht;
W Und Klagenfurt (eine Europa-stadt!) weder eine passable GroBveranstaltungshalle noch ein vvinziger Alternativkino vor-vveisen kann, dafur aber uber 500 Gasthauser! usw. usf.
Das Hauschenbauen und das Chorsingen haben der Karntner Seele keine Abhilfe schaffen
konnen. Ruhe, Nuchternheit und Selbstbewu8tsein sind dahin. Beginnen vvir einmal danach zu loten. Ein Gesundbeten von oben nutzt uns da nichts! Und das Herumhacken auf einem uns wohlwollenden Psychologen stellt einen bosartigen Akt dar, den vvir nur gegen uns selbst richten!
Melitta VVerginz, 9020 Klagenfurt
Ponovitev prvega vprašanja
V Slovenskem vestniku štev. 51 z dne 17.8.1990 sem kotmir-skemu Jožu zastavil nekaj vprašanj, na katera pa še do danes nisem dobil odgovora! Danes konkretno ponavljam prvo vprašanje: Kdo je slovenske duhovnike izgnal iz Koroške?
Da pa ne bo pomote, se to nanaša na izgon slovenskih duhovnikov med 2. svetovno vojno.
Upam, da bom v eni izmed dveh prihodnjih številk SV dobil konkreten odgovor.
Pa brez zamere in tovariški pozdrav	Marinjak
Srbski nacionalizem se pred voiitvami še stopnjuje
Vje Aaže, Ja ve vzJoJaema Je/a Jago^/av Je (.SrJZ/a z Vo/vo-JZao /a Ko.sovom, Črna gora /a MaAcJonZ/a) /a o.sreJo/7 Bova/ /a Hercegov/a/ o Jera vroča po/J/čaa y'evea /a z Ja a. Vve fe repa-J/ZAe ve z vvo Joo pnprav//ayo a a vo/Jve, A:/ Jo Jo aajpre; (//. aovemJra) v AfaAeJoa/// /a oaza Jr Je (7& JecemJra) v Jr J J/ /a Čra/ gor/. J tem J o Jo vve veJa/ ve jagov/ovaavAe repaJ/ZAe /zpo/aZ/e /eraeja/ /rogoy, A/ ga /e za v/rrejern pov/av// EvropvA/ v ver, aarareč vvoJoJae večv/raaAarvAe vo//rve.
Rezultati volitev pa najbrž sami po sebi še ne bodo razrešili ustavne krize in vse bolj zapletenih mednacionalnih in medrepubliških odnosov in tudi ne uvedli večjih človekovih pravic na Kosovu, kjer je sedanja srbska oblast dejansko uvedla izredno stanje s popolno srbizacijo te pokrajine. Za pogajalsko mizo bodo bržkone res sedli novi ljudje, kar pa še ne pomeni več politične razsodnosti. Nacionalistična zagretost, ki se je v zadnjem času oprijela tudi prebivalcev Bosne in Hercegovine in celo Makedoncev, to politično razsodnost preprečuje, namesto nje pa dominirajo pogosto že kar iracionalne nacionalne strasti.
Jugoslavija je še vedno pred velikim izpitom. V kolikor bodo na volitvah v BiH in Makedoniji zmagale sile, ki se zavzemajo za slovensko-hrvaško vizijo bodoče tretje konfederativne Jugoslavije, bosta Srbija in satelit Črna gora ostali še edini republiki s federalističnim konceptom, ki pa zna pripeljati do popolnega razpada Jugoslavije v samostojne države ali pa na eni strani do konfederativne povezave nekaterih sedanjih republik in na drugi, do močne Srboslavije. V tem času je druga vizija žal realnejša, saj so sile, ki pred volitvami zastopajo konfederali-stično koncepcijo, dokaj šibke. Izpostavljajo jo le nekatere stranke v BiH in Makedoniji, v širšem srbskem vplivnem področju pa je skoraj ni čutiti.
Najbolj odločilni za skupno bodočnost ali razhod znajo biti Srbi s svojo pretenzijo po Veliki Srbiji, ki bi po pisatelju Dobriči Čosiču združila ves ta „najbolj ogrožen narod". To pa poleg Srbov v ožji Srbiji, na Kosovu in v Vojvodini pomeni tudi Srbe na Hrvaškem in v BiH.
Pesimizem utemeljujejo tudi izjave glavnega Miloševi-čevega konkurenta na volitvah v Srbiji, znanega vodja Srbskega gibanja obnove (SPO), Vuka Draškoviča, ki je konec preteklega tedna na „svetovncm" kongresu njegove stranke v beograjskem kongresnem centru Sava napovedal, bolje zagrozil, da bodo Srbi svoje nacionalno vprašanje rešili s svojo junaško vojsko, in za to požel
močne ovacije nekako 3500 delegatov stranke iz vsega sveta. To pa so poleg Hrvaški odkrite grožnje tudi Bosni in Hercegovini, kjer živi nekako dve petini pravoslavnega srbskega prebivalstva. Dra-škovičeva nadaljnja poteza, da se je delegacija kongresa 30. oktobra poklonila srbskim žrtvam ustaškega terorja v drugi svetovni vojni v Jasenovcu na Hrvaškem in njegova izjava ob grobnici: ..Srbi ne moremo pozabiti ustaških zločinov in odpuščati. Odpustke da lahko samo bog", napoveduje brezkompromisen konflikt s Hrvati tudi v primeru njegove volilne zmage.
Miloševič se je v tem času iz ortodoksnega komunista prelevil v socialista, saj sta se srbska komunistična partija in socialistična zveza (delovnega ljudstva) zlili v Srbsko socialistično stranko (SSS), Slobo, kot ga ljubkovalno kličejo njegovi privrženci, pa je postal njen veliki „vodža". Tako SSS ko SPO kar tekmujeta z radikalnimi izjavami in podžiganjerp srbskih strasti, ki so jima ob vsej predvolilni različnosti in medsebojnem obtoževanju skupni imenovalec.
Najtežja situacija se ob tem postavlja za Bosno in Hercegovino. Tam je pravo sejmišče raznih strank. Hrvaška HDZ je ustanovila svoje podružnice, srbska SPO svoje, muslimani se združujejo v Stranko demokratične akcije (SDA), komunisti, nekakšni prenovitelji, se zavzemajo za ozemeljsko celovitost in ohranitev samostojnosti večnacionalne BiH v federalni državi, ostali vlečejo narazen. Koliko bo republika lahko obdržala svojo samostojnost, pa je odvisno predvsem od Beograda in Zagreba. Ozemeljske zahteve Srbije so izražene v opciji ustanovitve nekakšne Zapadnc Srbije, ki bi zajela velik del sedanje BiH. Hrvati ob tem seveda ne bodo mirovali in tudi muslimani, tako imenovani Bošnjaki, ne.
Vsi nakazani problemi in še mnogi nadaljnji, predvsem pa razne ekonomske blokade in razbijanje skupnega jugoslovanskega trga, dodatno razpihujejo to balkansko žarišče.
Jože Kovšek
Za vse, ki radi berejo!
Pozor, čma mareta
Drag/ w/aJ// V pogovora .so ar/ aeAarer/ ZzmeJ va.s Jeja/Z, Ja pogrešajo JoJre s/ovea.sAe oJaJ/nsAe Aapge. /s A a/a sc/a za vas /a prav aaa/e, v aa.s/A Aap-garaaA ;'ZJ res a/ ve//Ao. Precej več j/A je za o Jras/e /a ofroAe/ Prav zato Jora vsaAe/aa /zo;eJ vas, A/ J/ raJ preJstav// AaAsao zaaaravo oJaJ/asAo Aaj/go, Ava-/ežaa za pomoč. Povsem aeaspesaa pa pr/ svojem /sAaaja veuJar/c a/sem J//a, aaš/a sem ueAaj Aaj/g, A/ vas J o Jo morJa zamma/e/ Daaes vam Jo m preJ-s/avZ/a „Pozor, čraa mare/a" A Jama BaJJa/a, A/ je /zs/a v za/ožJ/ Af/aJ/asAa Aaj/ga /era 79&J, stane 3R.20 s/Z/nga, Aap/re pa jo /aJAo v Anj/garn/ Nasa Anj/ga v Pav/Zčev/ u/Zc/ v Ce/ovca.
G/avn/ janaA zgo JJe je Pomaz, A/ se prav ra J Zgra JereAt/va, Ž/va pa ma pr/ rem pomaga. Če Jočete zveJet/ Aaj več o napet/J JogoJZvičZaaJ m/aJZJ janaAov, vam-jo pr/poročam. Za poAusnjo pa pre-Jer/te AratAo pog/avje.
V
Ciovek v usojenem jopiču
Živa je razočarano gledala za njim. Bila je neznansko nezadovoljna s svojim delom. Saj se ji ni posrečilo niti za las odgrniti zavese s skrivnosti črne marele. Trdno je stisnila ustnice in si v mislih dejala:
„Veš kaj, Živka, strašna neroda si!"
Prav takrat pa se je poleg nje ustavil visok mlad moški. To se je zgodilo tako hitro, da Živa niti ni opazila, ali je prišel iz kavarne ali pa je stopil s pločnika. Preplašeno je vztrepetala. Moški jo je vprašal z robatim glasom, ki ni trpel ugovora:
„Kaj je hotel od tebe?"
Živa je sunkovito skomignila z rameni. Osuplo je strmela v moškega, zakaj zdelo se ji je, kakor da je padel z neba. Imel je zagorel obraz in črne, pronicljive oči, pod enim očesom pa široko brazgotino, ki mu je presekala obrv. Nosil je platnene kavbojke, črno športno srajco in usnjen jopič, tako da je bil podoben športniku.
..Govori!" je zaslišala močan, vsiljiv glas.
..Nimam pojma," je zašepetala.
..Kaj te je vprašal?"
Živa je pogledala čez cesto, t Tomaža ni bilo več tam. Videla je, kako z mačjim korakom sledi človeku z belim klobukom. Razumela ic, da je ni mogel počakati. Verjetno ni opazil bližajočega se ..Športnika" - kakor je v duhu imenovala mladeniča, ki si jo je zdaj vsiljivo ogledoval. Hotela je zakričati, toda Športnik jo je močno zgrabil /a ramo.
„Te je spraševal o črni
mareli?" jo je še ostreje ogovoril.
Živa je čisto izgubila dar govora. Misli so se ji tako hitro podile po glavi, da ni mogla skriti presenečenja. „Že spet ta marela! Kaj se je neki zgodilo, da vsi sprašujejo zanjo? Bržkone je zakleta!" Preden je vse to premislila, je Športnik ponovil vprašanje.
„No, govori," jo je silil. „Ga je zanimala črna marela?"
Živa se je zbrala. Šele zdaj se je spomnila, da nima ostrega jezička samo zaradi lepšega. Sunkovito se je obrnila in glasno zaklicala:
„Kaj pa pravzaprav hočete, gospod?"
Športnik je hitro spremenil ton. Rekel je malodane prijazno:
„Ne boj se. Nič ti ne bom storil."
„Fiu," se je napihnila, „prav nič se vas ne bojim! Ski-dajte se, drugače bom poklicala na pomoč!"
Mladi mož se je spravljivo nasmehnil:
„Ne bodi no tako ostra. Hotel sem te samo vprašati..."
„Lari-fari," se je posmehljivo zasmejala, ..poznamo take tiče! Če že hočete vedeti, kaj sva se pogovarjala, pojdite za njim in ga vprašajte! Poslala mu je prevzeten, malce porogljiv pogled in jo ucvrla za Tomažem. Ko ga je dohitela, je neznanec z belim klobukom že zavijal v Okrežno ulico.
Tomaž ji je dal znamenje, naj se mu ne približuje. Bil je tako smrtno resen, da jc šlo Živi že spet na smeh. Toda
brž seje premagala. Trenutek je bil preveč resen, da bi se norčevala.
Ubogljivo je šla čez cesto. Napeto in pozorno je opazovala, kaj se dogaja. Trenutno se ni zgodilo nič posebnega: Beli klobuk jo je mahal vzdolž hiš, za njim pa se je kakor senca vlekel Tomaž Detektiv.
Mahoma je Živa kar vzdihnila od osuplosti. Beli klobuk se je ustavil pred vrtnimi vratci, ki so vodila h gospe Bau-mannovi. Deklica sc jc skrila za deblom starega klena. Z razbijajočim srcem je pričakovala, kaj se bo zgodilo.
Medtem je šel Tomaž mimo tujca. To jc naredil tako ravnodušno,kakor da je lastnik belega klobuka zanj zrak. Šel jc nekaj korakov naprej in neopazno izginil v živo mejo.
Tujec jc stal neodločno, kakor da premišljuje, kaj naj stori. Dolgo je gledal hišo, obraslo z divjo trto...Tišina. Prazna ulica je tonila v nežni svetlobi sonca, ki se je skrivalo za strehami. Sekale so jo samo podolgovate sence.
Živa je čutila, da se bo čez hip zgodilo nekaj presenetljivega. Z licem se jc naslanjala k hrapavem deblu in čakala.
Tedaj jc tujec odločno odrinil vrata, stopil na vrt in žc jc bil na stezici. Za trenutek jc izginil za gostim grmovjem, potem pa je njegov beli klobuk poblisnit na verandi... Pritisnil jc na zvonec...In spet je bilo vse tiho. Slišati je bilo samo šelestenje listja, skozi katero je vel vetrc, in oddaljen ropot tramvaja...
Napnite oči! Pred vami jc nenavaden lik, sestavljen iz krogov, kvadratov in trikotnikov. Skušajte prešteti, koliko jc enih, drugih in tretjih. Čc boste napeli oči, vam ho uspelo!
Za smeh
Uradnik jc srečal dobro vilo. „!zpolnila ti bom dve želji," jc rekla vila. „Dobro premisli in izberi".
„Najprej - rad bi na enega od otokov v Južnem morju," jc izbiral uradnik. Cak - in že jc sedel pod košato palmo.
„Moja druga želja: nikoli ne bi želel več delati," je nadaljeval uradnik. Cak - in žc je spet sedel za svojo pisalno mizo.
SLOVENSKI VESTNIK
Pozdravljeni, otrod!
Česa se domislite pri besedi gozd?
Cufko in Mufko sta se igraia takoie: Cufko je vpraša! Mufka: „Česa se domisiiš ti pri besedi gozd?" Nekoliko sta pomisiiia. „Sem že!" je zakikirika) Mufko, komaj sta Cufko in Moj-mir dobro zastavila barvico. In je zdrdra): „Gozd-dogodivščine - drevesa -praproti - mahovi - gobe
-	borovnice - srne - )isice
-	medvedi - studenčki." Zaje) je sapo in doda): ..Mogoče pa še vi)e in pal-čki."
„Os)arija, vile in palčki pa že ne!" je Cufko zavi)
oči. On je napisa) samo : „Gozd - hrast - volk."
Mojmir pa je razmišlja) ma)o drugače, zapisa! je : „Gozd - kisik - življenje. Koristi: drva-oglje."
„Dobra sta." ju je spodbuja) Mojmir.
„Kaj ni )epo!" je Mufko kar cvetel in sproti dopisovat z rdečo barvico. Cufka je še vedno jezito, zato je pri vi)ah in palčkih na debelo načečkal: „Ni res." Ampak kljub temu je nastala kar čedna risba.
..Zdaj pa misliš, da si
glavni, a?" se je usajal Cufko.
„Sem glavni gozdni," mu je vrnil Mufko in skoraj bi se stepla.
Takrat pa je Mojmir brž rekel: .,No, Mufko je glavni gozdni, Cufko pa je glavni morski." Ampak Cufko je bil še vedno jezen in Mufko mu je zabrusil: „Konj!"
„Prav, pa konj," je brž oprijel Mojmir. „Česa se spomnita pri besedi konj?"
Česa se domisliš ti?
/z. O kroknd////!. pafka/i m mrsc/m/; tgra/t. Po/onca Kovat*, z/t^fr/ra/a A7. Ve/ncc - #ož*č, M/a<7. kn//ga 79^9
HRAST


MAHOV!
DREVESA
KISIK
ŽIVLJENJE
/
KORISTI
DRVA OGLJE /
oLfva/r
ŽIVALI
STUDENČKI

VILL

Varstvo našega tepega okolja
Mnogo govorimo o var- Steklenice zbiramo v zbiral- posebno previdno in skrbno stvu okolja. Vsak dan se nikih za steklo. Papir in ter jih oddati le ob posebnih namreč po vsem svetu nabe- časopise zbiramo v zbiralni- akcijah, rejo kupi odpadkov.	kih za papir. Baterije, zdra-
vila, barve in kemični Staro obleko oddajamo Toda tudi pri zbiranju izdelki so strupeni odpadki. Rdečemu križu ali Caritas odpadkov je treba misliti. Z njimi je treba ravnati za uboge.
V risbo vpiši besede iz besedila!

Zakaj je petelin prestraši! kokoši
Nekemu petelinu je bilo hudo dolgčas. Prestopal se je z noge na nogo po dvorišču.
-Malo bom stopil pogledat do mesta, morda se bo našlo kaj kratkočasnega! - si je rekel in se odpravil.
Priletel je prav pred galerijo slik. Vstopil je in zagledal sliko, na kateri je bil indijanec s perjanico.
-Glej ga glej, kako se diči s perjem, kot pravi petelin - si je rekel. - Pravzaprav ideja sploh ni dolgočasna. Tudi jaz se bom spremenil v indijanca! V divjem napadu bom osvojil divji zahod in vzhod obenem! Kako bodo šele kokoši gledale name z zaljubljenimi očmi! - je sanjaril petelin in ročno preselil perje iz svojega repa na glavo. Toda, ko je s perjanico na glavi stopil med kokoši, je hitro sprevidel, da ideja ni bila najboljša.
Ko se je namreč pojavil v kokošnjaku, je v njem zavel silen strah. Kokoši so prestrašene kokodakale in kokodakale in tekale naokoli, samo da bi zbežale pred čudnim petelinom -indijancem.
Oktobra spuščamo zmaje
Jesenski veter odnese zmaje visoko v nebo.
Otroci jih spuščajo.
Med sabo tekmujejo.
Čigav bo najvišji?
Im Herbstwind steigen die Drachen besonaers hoch.
Die Kinder lassen sie um die Wette fliegen.
/z. M/co m / and Ma/a, Marte# Ka/n/k - Zorka ToAkand/-tkem. /zda/a SPZ p Za/ož/?/ Drava. 7990
Navodilo: Igraj kot igro ..Človek, ne jezi se!" Če prideš na polje z risbo, povej, kaj delaš na njej!
Navod'/o.
/gra/ kof Igro .Č/ovek. ne jez/ se'" Če pndeg na po//e z nsbo. pove/, ka; de/aš na n/ej'
Tako preživljam dneve
Zjutraj zgodaj vstanem. Umijem se. Oblečem se. Zajtrkujem. Grem v šolo. Dopoidnc sem v šoli. V šoli sc učim. Pogovarjam se. Igram se in se smejim. V šoli tudi malicam. Opoldne grem domov. Doma me čaka kosilo. Popoldne se igram. Opravljam tudi svoje dolžnosti. Delam domače vaje. Ponavljam učno snov. Berem. Zvečer gledam televizijo. Večerjam. Umijem se in grem spat.
/zproda/ne razstave; dobr/'„nasvef/" Kar/a i/ouka.
Slika; Mohar
Znamenja kuitumega ustvarjanja
Pripadniki slovenske narodne skupnosti živijo in ustvarjajo tudi v Velikovcu in njegovem okolišu ter tako dajejo pečat svoje prisotnosti in delovanja. Med njimi je mladi slovenski slikar Karl Vouk. ki se tokrat predstavlja z delom svojega opusa v prostorih velikovške podružnice Posojilnice-Bank Podjuna.
In prav ob tem slikarju se
kaže tudi neznosnost in neutemeljenost dosedanjega ravnanja velikovških mestnih očetov. Skupno z otroškimi zbori, lutkarji in drugimi slovenskimi kulturnimi skupinami in ustvarjalci je bil iz mesta "izobčen" tudi Vouk. To pa kot slikar, pa tudi kot prostorski načrtovalec in arhitekt. Prvi korak k pravičnejšemu upoštevanju je bilo njegovo sodelovanje na
skupni razstavi "Srečanje v Jakobovi kapeli", drugi je še do konca novembra odprta razstava v prostorih posojilnice, za tretjega pa se bodo morali uradni predstavniki mesta šele odločiti: javna razstava, ki naj bi jo organiziralo mesto Velikovec. Šele potem bo mogoče govoriti o dejanski enakopravnosti. Dotlej pa velja povabilo, da si prodajno razstavo ogledate!
KULTURNE NOVICE
CELOVEC/LJUBLJA
NA. - Pred nekaj dnevi je Založba Wieser na tiskovni konferenci v kletnih prostorih Drame SNG v Ljubljani, predstavila dvanajst novih knjig. V rednem slovenskem programu so izšle: Filio ni doma Berte Bojetu, Stra-šljivke Silvije Borovnik, Paničen človek Milana Dekleva in Miramar Ilme Rakuše, ki jo je iz nemščine prevedla Martina Rotar. V novi zbirki Izbor avstrijske književnosti 20. stoletja je založnik Lojze Wieser predstavil dve noveli Ingeborg Bachmannove Tri poti k jezeru in Lajež, Handkejev Poskus o utrujenosti in Večni filister Odona von Horvatha.
V	izdaji Vilenica pa so izšle knjige Drei Dramen Dušana Jovanoviča, Der Galeot Draga Jančarja in Erdsprache Daneta Zajca.
V	svojem nemškem programu je Založba Wieser predstavila še Einfach eben Edenkoben Zsuzsanne Gah-se, Das Haar der Berenice Nedjeljka Fabria, Zenobia Gellu Nauma, Myrrhen, Gold und Weihrauch Slobodana Novaka in Trugschliisse Hansa Raimunda.
VELIKOVEC. - Ob dese tletnici svojega obstoja je Koroški antikvariat v Velikovcu pripravil posebno razstavo na temo „Umetnost na Koroškem od Fromillerja do sodobnih umetnikov in avstrijska Moderna/ Kunst in Karnten von Fromiller bis zur Gegenwart und die osterrei-chische Moderne". V tej zvezi so izdali tudi katalog s prispevkom Arnulfa Roh-smanna. V njem boste našli med drugimi pomembne ustvarjalce kot so Werner Berg, Gustav Klimt, Kiki Kogelnik, Oskar Kokoschka, Alfred Kubin, Maria Lassnig, Emil Nolde in Egon Schiele.
DUNAJ. - 10. novembra bo v Burgtheatru na Dunaju na sporedu nova igra koroškega avtorja Petra Turrinija, z naslovom „Tod und Teufel. Eine Kolportage/ Smrt in hudič. Kolportaža". Predstavo je zrežiral Peter Palitzsch. O Turriniju pa se v mesecu novembru ne bo govorilo le v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji. 16. novembra bodo v Leipzigu uprizorili njegovo znano igro „Rozzn-jagd", ker pa Nemci tega naslova ne bi razumeli, so igro naslovili „Rattenjagd", zrežirala pa jo je Konstanze Lauterbach.
Koroška avtorica Maja Haderlap je ta čas na „Lirič-nem festivalu nemške poezije/ Lyrikfestival der deutschsprachigen Poesie" v Moskvi. Organizirala ga je tamkajšnja nemška literarna revija „Neues Leben/ Novaja žijzn", načrtovana pa so lite-
Maja Haderlap bere v Moskv:
rama branja na več mestih, med drugim tudi na Puškinovi univerzi. Srečanje se je pričelo 2. novembra, trajalo pa bo teden dni. Omeniti je še treba, da je Haderlapova edina zastopnica iz Koroške, Avstrijo pa zastopajo še avtorji iz Gradca in Dunaja.
Festival Alpe-Jadran
BELJAK. - Od 12. do 17. novembra bo v Beljaku prvi Festival-Alpe-Jadran, katerega se bodo udeležile gledališke skupine iz sosednih dežel. Slovenijo bo zastopalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je nedavno tega prejelo prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Mehiki. Na srečanju v Beljaku pa bodo svojo odrsko dejavnost prikazale igralske skupine iz desetih dežel. Vsi, ki se zanimajo za to srečanje, prejmejo podrobnejše informacije po telefonu: 04242/27353.
Premiera v Veiikovcu
Tudi 70 let po plebiscitu v Velikovcu še ni potegnjena tista črta, ki bi naznanila konec vsakršnega slovenskega delovanja - prosvetno društvo Lipa je letos spet postavilo na oder - in se s tem postavilo - igro za mladino. ..Hiša" je naslov igrice Alenke Goljevšček, režirala jo je Branka Bezeljak - Glazer, koreografijo in odrski gib je imela na skrbi Mira Milja-čevič, glasbena oprema pa je delo Bertcja Logarja.
Zgodbica je taka: leseno hišico napadejo lesni črvi, mrhe požrešne. Živali, ki so v tej hiši domače, so iz sebe od skrbi; z združenimi močmi in z detlovim kljunom se nadlege vendarle rešijo.
Lani sem videla njihovo prvo igrico in primerjava se mi zdi prav zanimiva. Igra, čeprav krajša in manj
zahtevna od lanske, pa ima svoj plus v veliko večji sproščenosti nastopajočih, velik napredek pa so naredili predvsem z gibkostjo jezika. Uršula Kassl, Krista Ku-chling, Bernadka Kassl, Pepej Kassl, Hermine Ou-schan, Martin Kuchling, Lucija Kassl, Stefan Rosen-zopf, Hanzej Kuchling, Anton Kuchling, Christine Schlieber in Veronika Schlie-ber so si bili enakovredni partnerji na odru. Poudarim naj še domiselnost v kostumih (Čigava skrb je bila to? Nič ni napisano).
To igralsko skupino odlikuje svežina in zavzetost -vsakemu posebej se pozna, da je rad na odru, da ga delo veseli, kar pa je najvažnejše, da se kvaliteta rezultatov stopnjuje. Čestitam.
Sonja Wakonnig
Negotovost slovenske kulture pod mlado demokracijo -Politizacija je nevarna!
Pretekli teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani zasedal Slovenski kulturni zbor, ki je na javnem zborovanju razpravljal na temo „Negoto-vost slovenske kulture pod mlado demokracijo".
K stanju slovenske kulture so govorniki izrazili številne pomisleke v zvezi s sedanjo kulturno politiko (znižanje proračuna!), vendar pa je bila kritika konstruktivna, saj so številni razpravljalci predlagali tudi konkretne rešitve.
Med drugim so zahtevali, naj se finančni prispevki za kulturo spet dvignejo na prejšnjo raven, oblikuje naj se nova davčna politika, ki naj bi stimulirala vlaganje v kulturo, govorili pa so tudi o preoblikovanju šolskih programov in o potrebni utrditvi
socialnega statusa samostojnih kulturnih delavcev.
Za Slovence v zamejstvu je v kratkem referatu tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Janko Malle zapisal, da bo treba v prihodnje bolj upoštevati tudi kulturno delo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kritiziral je, „da v preteklosti kulturno delo koroških Slovencev ni bilo deležno enakovredne podpore," to pa bi bilo potrebno, če že govorimo o skupnem kulturnem prostoru.
Poudaril je, da je uradna Avstrija v zadnjih letih sicer začela spreminjati svoj odnos do kulture koroških Slovencev, vendar pa je izrazil skrb, kako bo spričo napovedi, da bo za kulturo 15% manj
denarja, „Slovenija zagotavljala materialno bazo za svoboden razvoj kulturnega življenja koroških Slovencev."
V tej zvezi je Malle še kritiziral politizacijo kulture, ker naj bi bilo po mnenju sedanje slovenske vlade za kulturo v zamejstvu	odgovorno
ministrstvo za Slovence po svetu. „Na Koroškem ta čas preti nevarnost politizacije kulture po administrativni poti, ker nekateri v novi slovenski vladi skušajo kulturno delo navezati na organizacijske sheme, ki s kulturo nimajo nobenega opravka," je zapisal in izrazil še upanje, da „se bo sekretariat za kulturo kot vrhovno slovensko administrativno telo zavedal svoje dolžnosti in poskrbel za materialno osnovo kulture Slovencev v zamejstvu."
PA ŠE TO
BLOKADA - Na četrtkovem Mo venskem kn/turnem zboru z naslovom Negotovost kulture pod demokracijo v Cankarjevem domu naj bi spregovorili tudi predstavniki zamej sklb Mo vence v. Janko Malle Iz Celovca Je bil že na poti v Ljubljano, a so ga pod Ljubeljem zaustavile kilometrske kolone Slovencev. Malle Je odločno ukrepal. Svoj relerat Je poslal po lelelaksu Borisu Gombaču v Ljubljano z naslednjo prošnjo; *Čiba. lepo te prosim, preberi to na zboru. Ne morem v Ljubljano. Ljubelj Je zabit; dve url čakanja. Bil sem že na poti, sem se moral vmltl nazaj v Celovec.*
Skupni slovenski kulturni prostor Je resnično ogrožen?
*
7. november 1990 9
Kulturni užitek v Celovcu Musiča Ethnika-gtasba sosedov
osreJnj/ koncert ,S7ovcr!.sAc prosvetne zveze :'ma	lemo ,.A7os/eo El/ooco
-g/o.s7?o so.se<7ov - A/Jtc/curopa-^/o/A". V čoso, /to v.se govori o xAM/jo( Evropi, Imer/co/mrm' vzgo/1, Aro .so porl/e ograje proll UzJoJu, ^o .se m<7; pre&lavalAl .SPZ orl/očl/l, Ja 6o Jo la razvoj apoileva/l v sporeJa o.s'^J/rjcga Aoncerla. V aeJe/jo 7J. aovemJra ob /4.J0 va.s lorej čaAa poseben azlleA. V Jvoraal M/aJln.sAega Joma 1 A71A.scba//eej bo.sle labAo .spremlja/l poleg Jomačlb sAapm .se gla.sberaAe m pevce llabjaasAe r;aroJr;o.sll Iz /sire, blv.se VzboJae IVemčl/e, ^vlce m A/aJžarsAe.
Pester spored, spoznavanje kulture sosedov, moderna glasba, jazz, za vsakega nekaj - tako nekako bi vam lahko v nekaj besedah predstavili kulturni dogodek, katerega se boste - tako upamo - udeležili tudi vi. Da pa boste vedeli, kaj vse si lahko obetate, vam bomo podrobneje predstavili nastopajoče skupine, zbore in pevce/glasbenike.
Zbor „Danica" iz Šentpri-moža in ansambel 4 J iz Podjune sta domači slovenski skupini, ki ju vsi poznate. Iz Celovca prihaja še skupina „Luise Celentano-Band", štirje jazz-glasbeniki (Gerald Ricss, Clcmens Pliem, Roman Flammcrsfcld in Peter Polzcr) z italijansko pevko Luisc Celcntano.
Barbara Haid in Pietro Bianchi vam bosta približala ljudsko glasbo iz alpskega prostora. Naj vam ju na kratko predstavimo:
B. Haid se je rodila leta 1966 v Hallu na Tirolskem, ta
čas študira glasbo in narodopisje na Dunaju, v letih med 1982 in 1987 je sodelovala pri skupini „Graslgeiger" iz Nižje Avstrije, v zadnjih letih pa je nastopala s skupino „Bandalpina" v Italiji, Avstriji, Švici in na Madžarskem. Haidova igra violino in brač.
Pietro Bianchi prihaja iz kantona Tessin v Švici, študiral je klavir, promoviral iz glasbenih ved in od leta 1972 dalje nastopa s skupino „Lyo-nesse". Sodeluje pa še pri skupinah „Bandalpina" in „Padus", z njimi jc nastopal po Evropi, Sovjetski zvezi, Kanadi in Avstraliji. Prejel je že več kulturnih nagrad.
Posebno zanimanje pa bo brez dvoma zbudila madžarska skupina „Szelkialto", ki poleg madžarske ljudske glasbe igra še bukovinske in srbske melodije. Tudi ta skupina je mednarodno priznana, nastopala je na Kubi, Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in na Finskem, za svoj otroški spored pa jc prejela nagrado
kulturnega ministrstva.
Skupino je leta 1974 ustanovilo nekaj visokošolcev, zaslovela pa je, ko je prejela prvo nagrado na televizijskem tekmovanju za mlade, nadarjene glasbenike. Člani „Szelkialta" igrajo akustična glasbila, njihov spored pa vsebuje pesmi, šansone in madžarsko ljudsko glasbo.
Iz italijanske narodnosti v Istri prihaja mešani pevski zbor „Haliaetum", eden izmed redkih zborov, ki se posveča italijanski in istrski ljudski pesmi. Iz Lužice pa prihaja „Nawka Thomasz in Co.", skupina ki igra na dude (Dudelsack), iz bivše Vzhodne Nemčije. Vodja skupine Nawka Thomasz je diplomiran etnolog, ki se še prav posebno ukvarja z glasbo Lužiških Srbov.
In še nekaj, madžarska skupina „Szelkialto" bo nastopila še v soboto 17.11. oh 20.uri v gostilni Picej / Zgornje Žamanje in v nedeljo 18.11 ob 20.uri v Škofičah.
Umetniki med nami
V petek, 9. novembra 1990, ob 19. uri se bomo v kulturnem domu na Radi-šah srečali
s kitajskima slikarjema in kiparjema Wu Shao-xiangom in Jiang Shuojem (Dvorec),
s pisateljem Jankom Messnerjem (Tucc),
s slikarko Zorko Lois-kandl-Wciss (Sp. Rute). Kulturni spored:
#	Nastop SPD „Radiše"
#	Odprtje umetnostne razstave
#	Literarno branje
#	Iz življenja umetnikov
#	Družabno srečanje
Razstava je odprta : petek, 9. nov.: 19.00 -
23.00
sobota, 10. nov.: 13.00 -
19.00
nedelja, 11. nov.: 9.00 -
16.00
Prireditelj: SPD „Radi-šc"
A
NE DE LJA SONNTAG 18.11.90 14.30 UHR MLAD!NSK! DOM
M!KSCHALLEE KLAGENFURT E L O V E C
ETHNtKA^^
GLASBA SOSEDOV
Italijani Iz Istre-ltallenet aus Istfien Lužlškl S[bi*Lausltzer Sotben
Glasba iz alpskih dežel (Švica)
Musik aus dem Alpenraum (Schweiz)
Pesmi narodov Iz Madžatske
Ungafische Volksmusik, bukowinische u. serbische Melodien
..Danica" iz Šentprimoža in ..4 J" Podjuna/Jauntal Chot ..Danica" aus St. Primus und das Ensemble „4 J"
..tuise CELENTANO-Band" iz Celovca/Klagenlurt . OSREDNJI KONCERI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE -
„Spurensuche"
Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran v Celovcu in Slovenska prosvetna zveza vabita na predstavitev nove knjige o koroških Slovencih z naslovom „Spurensuche" (Iskanje sledov) v četrtek,
8. novembra 1990, ob 19.30 uri v ORF-teatru/koroški dcžchii studio v Ceiovcu, SponheimerstraRe 13.
Predstavitev knjige z branjem in diskusijo bo moderiral univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer (Dunaj), brala bosta Bruno Czeitschner in Sonja Wakounig. Z avtorji bodo diskutirali dr. Helena Verdel, Andreas Pittler in dr. Mirko Messner.
Knjiga „Spurensuche" vsebuje tekste razgovorov z osebami, ki so se v letih 1934 do 1945 aktivno vključili v odporniško gibanje in bili izpostavljeni pregnanstvu. Celoten projekt je podprlo zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje. Novo publikacijo so izdali Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora na Dunaju, Klub Prežihov Voranc v Celovcu ter Inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran v Celovcu. Knjiga stane 280 oz. 380 šilingov.
Ustanovili „S!ovensko zvezo na Madžarskem"
V Gornjem Seniku na Madžarskem je bil 27. oktobra letos ustanovni občni zbor „Slbvenske zveze na Madžarskem". Gre za ustanovitev nove narodnostne organizacije porabskih Slovencev, ker je stara organizacija (Zveza južnih Slovanov), v katero so bili doslej vključeni tudi Hrvati in Srbi, razpadla. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jože Hir-nok, za tajnici Irena Barberin Irena Pavhč,poleg tega pa še deset članov predsedstva.
Ustanovnega občnega zbora Slovenske zveze na Madžarskem se je med drugimi gosti udeležil tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, v imenu koroških Slovencev pa tudi podpredsednik ZSO Franc Kukoviča, ki je spremljal folklorno skupino ŠPD „Trta", ki je kar štirikrat nastopila v okviru jesenskih kulturnih
dni porabskih Slovencev.
Predsednik ustanovljene organizacije je v svojem nastopnem govoru dejal, da bo slovenska organizacija skušala nadaljevati in razvijati začeto delo, da se bo povezovala s Slovenci v sosednjih državah ter da namerava izdajati tudi svoj lasten slovenski časopis, ki ga doslej niso imeli. Hirnok se je nadalje zavzel za tesnejše sodelovanje s Slovenijo na kulturnem področju ter v smislu geografskega zbliževanja izrazil željo po odprtju mednarodnega mejnega prehoda med Madžarsko in Slovenijo v Martinju. Pomembna točka programa nove organizacije je tudi uvajanje slovenščine v otroške vrtce, v osnovne šole in v gimnazijo. Nadaljnja želja Slovencev v tej pokrajini jc tudi umestitev slovenskega duhovnika v Gornjem Seniku.
j	Sporočamo žalostno vest, da nas je
***]*** po kratki težki bolezni nenadoma zapustil moj ljubljeni mož, naš dobri atej, ded, tast, brat in stric, gospod
dipt. trg. Janko Urank
* 9. 5.1920 f 4.11.1990
Našega dragega rajnega bomo pospremili v petek, dne 9. novembra, ob 14. uri na pokopališču v Hodišah k zadnjem počitku.
Hodiše, Celovec, Galicija, Dunaj, dne 4. novembra 1990
V globoki žalosti: Marjeta, žena
Janko, Mici, Matjaž, Andrej, otroci z družinami
v imenu vseh sorodnikov
Po želji rajnega prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujejo ustrezen znesek za ..Združenje staršev" na Slovenski gimnaziji v Celovcu, konto 3.027.687 pri Posojilnici v Celovcu.
	Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Četrtek, 8.11. 19.00		v farni dvorani v Šentjakobu	ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA TVOJE ZDRAVJE predava: župnik zetičar Hermann Josef Weidinger	Katotiška prosveta
Četrtek, 8.11. 19.30		v dvorani ORF v Celovcu	PREDSTAVITEV KNJIGE ..Spurensuche", z branjem in diskusijo, moderator dr. Kart Stuht-pfarrer	Stovenski inst. za proučevanje prostora Atpe-Jadran in SPZ
Petek, 9.11. 20.00		v Ljudski ktetki v Celovcu	OBČNI ZBOR stov. prosvetnega društva ..Bisernica" v Cetovcu	SPD ..Bisernica"
petek, 9.11. 19.00		v kutturnem domu na Radišah	UMETNIKI MED NAMI, srečanje s kitajskima	SPD ..Radiše"
Petek,	v Domu 9.11.	prosvete 19.30 preto- v Tinjah ženo na petek 16.11.			KAJ IMAJO NAŠI KMETJE OPRAVITI S KOROŠKIM PLEBISCITOM 1920?-predavata: dr. Teodor Domej in mag. dr. Hans Madritsch	KIS
Sobota, 10.11.- 11.11.		v Domu prosvete v Tinjah	BIBLIODRAMA: slediti in se najti nem., spremlja Majdi Btuml	Sodatitas
Sobota, 10.11. 20.00		vgostitni Podobnik v Beti	MARTINOVANJE - nastopajo: Trio Pavtič, FrauenterzettTurnersee. Schuptatttergruppe Mitl-statt, Orig. Atpentrio Zettvveg	Atpski ktub ..Obir"
Sobota, 10.11. 19.30		v kulturni dvorani na Muti v Fari	KOROŠKI VEČER, nastopajo: Suški oktet, Obirski ženski oktet in MePZ ..Lipa" iz Velikovca	KD ..Peter Markovič" v Rožeku
Sobota. 10.11. 19.30		v trgovski zbornici v Celovcu	PREDSTAVITEV KNIJG iz znanstvenega programa 1990	Zatožba ..Drava"
Nedetja, 11.11. 11.00		v farnem domu v Selah	MARTIN KRPAN, nastopa igratska skupina iz Globasnice	KPD ..Ptanina" v Setah
Nedetja, 11.11. 15.00		pri Lenčiji na Bajtišah	PEVSKO SREČANJE nastopajo: ..Vaščani pojo" SPD iz Zgornje Vesce. Mtadinska skupina SPD	..Herman Velik" ..Herman Vetik" in Matejev Šiman	Sete-Kot	
Torek, 13.11. 19.00		v kongresni dvorani v Beljaku	ŠEHEREZADA v okviru festivata Atpe-Jadran nastopa Mtadinsko gtedatišče Ljubtjana	mesto Bet jak. dežeta Koroška
Četrtek, 15.11. 19.00		v farni dvorani v Šentjakobu	TRGOVINA Z UBOŠTVOM predavanje in pogovor, predava: VVotfram Mannebach. gosp. svetovatec botivijske vtade	Katotiška prosveta v Šentjakobu
Sobota. 17.11. 13.00		na Bteščeči pod Jepo	S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI - Srečanje s pisatetjem Matjažem Kmectom	SPD. SPD ..P. Markovič". Mohorjeva zatožba
Sobota. 17.11. 20.00		v gostitni Picej v Zgornjih Zamanjah	KONCERT SKUPINE SZELK1ALTO iz Madžarske	Kutturno društvo Pri Joktnuin Drugačni radio
	Nedetja, 18.11.	v dvorani nad posojilnico vškofičah	KONCERT skupine Szelkiatto iz Madžarske	..Edinost" Škofiče
	RAZSTAVE			'
				
VELIKOVEC
-	Posojilnica Velikovec - Karl Vouk, nova dela
ROŽEK
-	Galerija Rožek - Gustav Januš, oljnate slike (do 18. novembra)
TINJE
-	Galerija Tinje - Uroš Žitnik olje, gvaš in akvareli (do 21.11.)
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 5.11.1990
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	10,20	10,80
za 1 angleški funt	C	20,20	21,20
za 100 franc, frankov	f	204,50	214,50
za 100 ital. lir	Lit	0,91	0,96
za 100 dinarjev	DIN	78,00	94,00
za 100 švic. frankov	sfr	822,00	846,00
za 100 holand. guldnov Hfl		615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	693,50	711,50
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Rcdaktion: Tarviscr StraBe 16. 9020 Cclovcc/Kla-genfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost llsta/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in
davni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Vcrteger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviscr StraBe 16.9020Cclo-vcc/Klagcnfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
StraBe 16. 9020 Celovcc/Klagcnfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: larviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AOIT-DZS. Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280šil.); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Mala
kombina-
cijska
križanka
Spodnje besede s pravdnim kombiniranjem vpišite v iik vodoravno in navpično. Ko boste križanko rešili do konca, boste v prvi navpični koloni prebrali ime azijske države.
Spisek besed:
ANDRAŽ ARAMON ARENAS JAKOST KORAKI NOTAR OSTRIŽ REKORD SMOTER TAR ZASEKA ZO
sestavil Jože Peteiin
RAZPIS
Slovensko planinsko društvo in revija ..Družina in dom" vabita na fotografski natečaj na temo „PLA-NtNE V SHKP
Pogoji: Sodelujejo lahko le amaterji; vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne ali črno-bele, na planinsko temo. Format: 22x30 cm, najpozneje do 31.12.1990 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec
ZA NAŠE PLANINCE ureja: LuboUrbajs
V gorah je vedno več nesreč, menda tudi zaradi tega, ker sta se v zadnjem času pojavili novi obliki planinskega izživljanja - parapa-dalstvo in gorsko kolesarjenje (Mountain bike). Poleg tega je za vedno pogostejše nesreče v gorah kriv večji pritok planincev iz vzhodnih držav, ki so sicer planinstvo dobro opremljeni, vendar za visokogorstvo neizkušeni. 78 odstodkov vseh gorskih nesreč v Avstriji gre na račun inozemskih planincev oziroma turistov.
Razumljivo, da je Avstrijska gorska reševalna služba po vsem tem zelo zaposlena, kar dokazuje 8.000 reševalnih akcij v mnuli sezoni, kar je povezano tudi z velikimi finančnimi stroški.
Načelnik koroške gorske reševalne službe dr. Kurt Dellisch je v zvezi s temi dogajanji na nedavnem zasedanju Avstrijske gorske reševalne službe v Celovcu je-
drnato izjavil, da imajo politiki in pristojne javne oblasti sicer vedno razumevanje za GRS, vendar redkokdaj potreben denar. S tem je jasno povedal, da je finančni položaj Avstrijske GRS vse prej kot rožnat in zato potreben dejanske pomoči.
Letos obhaja Regina Mar-gherita, najvišja oskrbovana postojanka v Evropi (4559), na Monte Rosi 10-letnico svojega obstoja oziroma prenove. Koča namreč stoji na istem mestu kot prejšnja, kije bila zgrajena že leta 1893. Kot prejšnja je tudi ta zgrajena iz lesa. Prekrita je z bakreno oblogo, tako da je to nekakšna Faradayeva kletka, ki je povsem varna pred strelo. Koča je dolga 25.5, široka 8 in visoka 7 metrov. Njena prostornina znaša 1000 m' (še enkrat toliko kot stara koča), na skalo je pritrjena z jekle-
nimi vrvmi.
Že avstrijska najvišja koča Adlcrsruhe (3454 m) je posebnost na področju planinskih zgradb, Regina Mar-gherita, najvišja koča v Evropi, pa je vsekakor poglavje zase, saj po višini presega Adlcrsruhe za več kot tisoč metrov.
Pred kratkim so trije alpinisti Himalajske odprave Alpc-Adria Sargamatha 90, Andrej in Marija Štremfelj ter Janez Jeglič priplezali na vrh Mont Evcresta. Vzpon nadaljnjih članov odprave je onemogočil snežni vihar. Marija Štremfelj je prva Jugoslovanka, ki je bila na najvišji gori sveta.
Alpinistično odpravo je sestavljalo sedem italijanskih državljanov, med njimi trije člani Slovenskega planinskega društva Trst in šest alpinistov iz Slovenije.
Do te odprave je prišlo na zelo nenavaden način. Pred petimi leti je SPD Trst brez posebnega premisleka pri nepalski vladi vložilo prošnjo za vzpon na Mont Evercst in glej, pred dvema letoma je dobilo pozitiven odgovor. Ker pa za ta podvig ni bilo organizacijsko, še manj pa finančno dovolj močno, se je povezalo s Planinsko zvezo Slovenije - in tako so se priprave začele. SPD Trst in Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS sta prevzela organizacijo, pokroviteljstvo odprave pa je imela dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je ta alpinistični podvig tudi finančno podprla.
V soboto, 13.in nedeljo 14. oktobra, je bilo v Trbižu v Kanalski dolini 26. srečanje planincev treh dežel - Benečije - Julijske krajine. Koroške in Slovenije, katerega se je udeležilo okrog 60 planincev. Letošnji prireditelj je bila trhiška sekcija CAI (Club
Alpino Italiano). Glavna tema je bila posvečena vzdrževanju	planinskih
postojank s poudarkom na pereči problem smeti, odpadkov in odplak.
Ob srečanju je bila tudi razstava, posvečena spominu 50-letnice smrti znanega alpinista Emilia Comicia. Ob tej priložnosti so tudi počastili častnega predsednika Karla Kucharja in tako temu plemenitemu aktu dali slovesen okvir.
V prihodnji številki boste lahko prebrali prvi del podlistka. ki vam bo predstavil ..Pot prijateljstva", torej trideset gorskih vrhov Furla-nije-Julijskc krajine. Koroške in Slovenije. Avtor planinskega potopisa je prof. Lovro Sodja, strasten planinec. hkrati pa tudi pedagoški vodja Glasbene šole na Koroškem.
			
SR
10.30	Kako ukradeš Renoira;
12.10	Zunanjepolitični report;
14.10	Alf; 1.30 Otroški spored;
16.00	Lutkovna predstava;
18.00	Me, ženske; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz;
19.30	Čas v sliki; 19.53 Vreme;
20.00	šport; 20.15 Mosel-bruck; 21.15 Posel kot vsak drug; 22.50 Intimna sovražnika.
17.00	Komunikacijsko omrežje; 17.30 Dežela in ljudje;
18.00	Ljubimo Kate; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 AntoinedeTounens, kralj Patagonije; 21.50 Novo v kinu;
22.00	Čas v sliki 2.
9.00	Živ žav; 15.05 Žarišče;
17.00	Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.30 Spored za otroke: Japonska pravljica, Dan v Milanu; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Obraz proti obrazu; 22.05 Dnevnik; 22.25 Rock kompas; 23.10 Sova: Alf, Max Headroom, Zgodba o Hol-lywoodu.
ČE
8.11.
10.30 Antoine de Tounens, kralj Patagonije; 14.10 Alf, 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport;
20.15	Show-mix; 21.20 Praznik konjev; 22.05 Pogledi s strani;
22.15	Komisar; 23.10 Aktualno;
23.15	Vroči november.
16.15 $port; 17.15 Segajo po oblakih; 18.00 Ljubimo Kate;
18.30	VVurlitzer; 18.55 Lotto -studio; 19.00 Koroška danes;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00	Grizli Adams; 11.15 Zakon v Los Angelesu; 15.15 Mozaik;
17.00	Dnevnik; 18.10 Spored za otroke; 19.10Risanka; 19.30 Dnevnik;20.05 L.G.Buchheim: Podmornica; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, Max Headroom; 23.40 Video strani.
PE
10.30 Vroči november; 12.00 Notranjepolitični report; 13.50 Pismo trem ženskam; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.30 Srečna družina; 19.30 čas v sliki; 20.15 Derrick; 21.20 SOS - pogrešani; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filmov; 22.50 Borci v vesolju; 0.35 Aktualno.
16.30	Report z borze; 16.45 Ellis Island; 17.30 Srečanje z naravo; 18.00 Ljubimo Kate;
18.30	VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.15 Christian Dop-pler; 21.00 Medij; 21.20 Kabaret; 22.00 Čas v sliki 2; 22.55 Monty Python's Flying Circus;
23.30	Novembrski dnevi.
9.00	Delfin Flipper; 14.35 Svet na zaslonu; 15.05 Žarišče;
17.00	Dnevnik; 17.05 Tednik; 18.10 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik;21.25 Zakon v Los Angelesu; 22.15 Slovenija - Umetnostni vodnik; 22.50 Sova: Družinske vezi, Blaginja.
SO
11.00 Do zadnjega moža;
12.30	Jour fixe; 14.35 August ima težave; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Domenek; 18.30 Nogomet; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Nos spredaj; 22.05 Assault - nočni napad;
23.30	Aktualno; 23.35 Mravlje prihajajo; 1.20 Poročila.
13.30 SP v šahu; 14.00 Report z borze; 15.15 Sveti Martin;
16.00	Iz parlamenta; 17.00 Ljuba družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Ljubimo Kate;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Antoine de Tounens, kralj Patagonije; 21.55 Aktualno; 22.00 Športna reportaža; 22.30 Srčni list.
9.15 Spored za otroke; 12.20 Karavana zapravljivčkov; 13.35 Ciklus filmov W. Disneya; 15.55 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.40 Divji svet živali; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik;20.35 Show program; 22.10 Dnevnik;22.30 Sova: Zlata dekleta, Poirot, Nesveti zakon.
NE
10.35	Tednik; 11.00 Tiskovna ura; 12.00 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 12.30 Orientacija; 14.10 Adoptirana sreča;
15.35	Prometna vzgoja; 17.00 X-Large; 18.30 Srečna družina; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 20.15 StrauB in Hofmann-sthal; 21.15 Nauk Budhe; 21.20 II viaggio a Remis - opera.
10.15Umetnikizvzhoda; 13.00 Dober dan, Koroška; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Ljubimo Kate; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Kraj zločina; 21.50 Aktualno; 21.55 Enkrat ločitev, prosim.
8.25 Otroška matineja; 10.55 Pri Huxtablovih; 12.55 Avsenik; 13.15 Križkraž; 16.55 Poslovne informacije; 17.00 Dnevnik;
17.05	Škrivno poslanstvo; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Zgodbe iz medenega cvetličnjaka; 22.50 Sova: Doktor Doogie Howser, Poirot
PO
12.11.
10.30	Borci v vesolju; 12.15 Iz parlamenta; 14.15 Alf; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 21.15 Mike Hammer; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Apropos film; 22.40 Ponoči, mama; 0.15 Aktualno; 0.20 Kobra, prevzemite.
16.45 Lena: 17.30 Lindenstra-6e; 18.00 Ljubimo Kate; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dobro, da imamo Marijo; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Človek je pot; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno.
9.00	Miti in legende; 9.15 Mačkon in njegov trop; 10.15 Utrip;
10.30	Zrcalo tedna; 16.55 Poslovne informacije; 17.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Narodni poslanec; 21.25 Osmi dan; 23.35 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, Poirot.
TO
10.30	AntoinedeTounens, kralj Patagonije; 12.05 Šport v ponedeljek; 14.15 Alf; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Magija kapljice; 21.07 Dallas: 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Sence nad otokom Sunshine.
17.00	Radioaktivnost: korist z rizikom; 17.15 Moj denar; 17.30 Orientacija; 18.00 Ljubimo Kate, 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal: 20.15 Izdelano v Avstriji; 21.07 Zunanjepolitični reporet;
22.00	Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00 Zgodba iz školjke; 11.20 Osmi dan; 14.30 Mozaik; 15.00 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.00 Spored za otroke. Lonček kuhaj, Exlibris; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nekoč v Lisboni; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Dekameron, Poirot.
RAMO KOROŠKA
gggggBESa
Sreda, 7.11. Glasbena sreda
Večerna 21.00 - 22.00: Ringe! ob 10. oktobru
Četrtek, 8.11. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 9. 11. Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovor (J. Messner) Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač)
Do&ef dan, ArmiŠAa
Spored za 11.11.1990, ob 13.00 uri
predvidoma z naslednjimi prispevki:
*	Zbornica koroških Slovencev
*	Slovenske knjige v javnih knjižnicah
*	Nagrade za literarno kritiko
*	Globasnica: župan Albert Sadjak
*	Dipl.trg. Janko Urank +
*	Vesti
*	Mihec Mahec: Lisica in zajček W Slovenski oktet na Zilji
Deieinega glavarja govor, ki ga ni bilo
Sobota, 10.11. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Sreda. 7. novembra 1990, 21.05
Nedelja, 11.11.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Mirko Rakovnik)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 12.11. Nogometna sezona se je iztekla -analiza
Torek, 13.11. Partnerski magazin
Kot že ob svojih večkratnih obiskih poprej, seje dunajski psihiater, univ. prof. dr. Ervvin Ringel tudi ob zadnjem bivanju na Koroškem poglobil v koroško dušo in v njej odkril marsikatero temno liso.
Dežeinega glavarja govor, ki ga ni bito je bilo geslo izvajanj dr. Ervvin Ringla. Med drugim je skušal utemeljiti vzroke, zakaj koroški plebiscit še po sedemdesetih letih razdvaja naroda v deželi. Kot zdravilo za premostitev „Ko-roškega prastrahu" je svetoval razgovore med prizadetimi.
Ljubezen je navaden pose)
Sreda, 7.11.1996, TV A 1,21.15 - Victoria Principal (ievo), ki jo poznamo iz neskončno dolgih ameriških tv-serij, lahko vidite v glavni vlogi nocojšnjega filma. Kot Rae Colton sanja o karieri v Hol)ywoodu, toda ubere lažjo pot: postane ljubimka starejšega bogataša. Toda po devetih letih ta nenadoma umre, Rae ostane brez denarja, nima več izgledov za filmsko kariero in postane trezna podjetnica v ljubezenskih zadevah...
Samota, žatost )n strahovi
Sreda, 7. 11. 1996, TV Sl, 26.65 - Vsi filmi !ng-marja Bergmana veljajo pravzaprav kot posebnost, ..Obraz proti obrazu" pa pomeni mejnik za režiserja samega. Z njim je zaključil fazo svojega iskanja, torej časa, ko je soočal gledalce tudi s tveganimi eksperimenti in inovacijami. Hkrati pa je ta film tudi za Liv Ullmann pomenil višek igralske kariere, saj je z izjemno senzibilnostjo upodobila žensko, ki je obsojena na samoto, žalost, strahove.
Ste posta)) žrtev kamere?
Četrtek, S. H. 1996, TV Al, 26.15 - Vsem ljubiteljem komike, ki se pač posmehuje določenim nerodnostim, ki se v vsakdanjem življenju lahko pripetijo tudi vsakomur izmed nas, je danes namenjena ena ura. Pri tem je najbolj priljubljena oddaja s skrito kamero, mnogi pa se veselijo tudi ..dvobojev", v katerih si nasprotujeta Haratd Juhnke (levo) in Eddi Arent.
Naramnice niso omejene...
Petek, 9. 11. 1996, TV A2, 21.26 - Naslov ni iznajdba našega uredništva, tudi ne nov patent, temveč ime dunajske kabaret-skupine, katere nov spored si lahko danes ogledate na zaslonu. Skupina ukazuje: ..Naredite možika", toda ukaza tudi sama ne jemlje resno. Pravi, da se ni pripravljena podrediti nobenemu diktatu, tudi ne še tako ostri kritiki moškega ali ženskega sveta.
Pomlajeni KAC ima težave
VSV za prvaka?
Hokejska ekipa številka ena na Koroškem je letos VSV/Beljak. Kot taka ne le, daje pretekli petek v Celovcu premagala avstrijskega rekorderja med prvaki KAC s 4 : 2, temveč to potrjuje tudi stanje na lestvici: Beljačani so z enakim številom točk (namreč 18) kot ATSE Gradec na drugem mestu, medtem ko je KAC letos šele dvakrat zmagal in je predzadnji.
Toda nazaj h koroškemu derbiju: Belja-
čani so bili v vsakem oziru močnejši in so naposled zasluženo zmagali. Najboljši med igralci KAC je bil novi legionar Nienhuis, ki v nasprotju z dosedanjim legionarjem zna motivirati tudi mlade igralce. Prav v tem pa je lahko boljša bodočnost KAC: takšna radikalna pomladitev moštva v prvenstvu seveda ne more ostati brez negativnih posledic, toda v perspektivi se lahko še kako obrestuje.
Be//'ačan/ s/a v/jo; Sfrong, L/nder, Mohr, Leb/er.
Poplavljena igrišča
Dež je konec prejšnjega tedna preprečil večino nogometnih tekem. Tako so morali odpovedati tekme SAK v Melski dolini, Bil-čovsa v Mostiču, Pliberka v Trgu, ATUS Borovelj v Klopinju, Železne Kaple v labotskem Šmihelu in tekmo Globašanov, ki naj bi na domačem igrišču gostili Reichenfets. Pravzaprav je bilo škoda, da niso odpovedali tudi drugih tekem, saj je kakovost igre na mehkih in neprimernih terenih po večini le trpela.
	
1 Trg	13 8 4 f 17:4 20
2. Pliberk	13 8 2 3 20:8 18
3. SAK	13 7 4 2 16:7 18
	14 7 4 3 20:17 18
5. Breže	14 7 2 5 22:16 16
	14 6 4 4 20:14 16
7. Rapid Lienz	14 3 8 3 10:10 14
8. ASK Celovec	14 5 3 6 19:22 13
9. VSV/Beljak	14 4 4 6 17:17 12
K). Wolfsberg	14 3 5 6 21:26 11
H Klopinj	13 4 3 6 13:19 11
12. Molita!	13 4 2 7 14:19 10
1' K Šentvid	13 2 2 9 8:21 6
14. ATUS/Borov!je	12 0 5 7 8:27 5
	
L Metlova	14 7 7 0 26:12 21
2. Grebinj	13 8 4 1 23: 7 20
	14 8 3 3 25:18 19
4 Pokrče	14 7 4 3 21:13 18
5. Železna Kapla	13 7 3 3 20:10 17
	14 7 3 4 29:20 17
7^ Galicija	14 6 4 4 29:20 16
8. St. Michael/L.	13 5 2 6 25:20 12
9.	Globasnica	13 5 2 6 26:29 12
10.	Šentpavcl	13 3 4 6 18:26 10
11.	Labot	14	4	1	9	18:37	9
12.	Šmihel	14	1	6	7	15:25	8
13.	Sinčavas	14	1	4	9	15:37	6
14.	Reichenfels	13	2	1	10	12:28	5
Športnega uspeha so zagotovo veseli Dobroi-čani, ki so premagali Sinčo vas z 1 : 0, poleg njih pa še Selani, ki so v Porečah zmagali s 4 : 2. Brez točk so tokrat ostali Šmihelčani, ki so gostili Metlovo. Lahko pa jim je v tolažbo, da so vodečemu moštvu podlegli le tesno z 1 : 2 in tako bistveno prispevali k napetemu derbiju sosednjih krajev. Pa tudi za prihodnji vikend je v Šmihelu napovedan zanimiv derbi: v goste namreč prihaja globa-ška ekipa.
Spodnja liga-vzhod
LTrcM,	13 8	5	0	32:12	21
2. Žrelec	14 8	4		33:14	2"
3. Vctrinj	14 7 6		1	26:7	2"
	13 7 5		1	33:14	i"
	13 5	6		17:11	!"
6. Roiek	13 6	3	4	24:22	h
	14 5	4	5	27:25	N
	14 6		6	27:35	N
	]3 3 3		5	21:26	1 i
10. Bilčovs	12 3	3	6	14:19	
11. Ruda	14 1	6	7	16:35	
	13 3	1	9	15:40	
	14 1	4	9	12:23	t,
14. Mostič	12 2	2	8	18:32	h
2. razred E
1.	Šmarjeta	12	10	2	0	40:6	2 '
2.	Pošta	12	8	3	136:141"
3.	Sele	13	7	3	3	40:13	)
4 DSG Borovlje	11	8	1	2	32: 9	r
5.	Welzenegg	12	7	2	3	22:15	1<-
6.	Bistrica	11	5	3	3	25:13	1'
7.	Donau	13	6	1	6	25:31	13
8.	Heeressportv.	12	4	3	5	20:21	1!
9.	Žihpolje	13	2	6	5	15:23	]o
10.	Golovica	13	3	3	7	20:49	"
11.	Kriva Vrha	12	1	5	6	17:23
12.	Poreče	13	0	4	9	14:51	J
13.	Horzendorf	13	0	2	11	10:48
SLOVENSKI
VESTNIK
j— Viceprvak	—i
V St. Urbanu so uslužbenci avstrijskih žeienic (OBB) šahirati za nasiov avstrijskega prvaka. Nasiov je branii novi igraiec Siovenske športne zveze Arnoid Hat-tenberger iz Podrožce, obranii ga pa ni. Za Korošcem Robertom Hafnerjem je bi) drugi pred Ceiovčanom Adamom Lenzhoferjem. Na hitropoteznem turnirju je siavii šahist iz St. Poi-tna. Za Hattcnhcrgcrja. kije nekaj časa pred letošnjo sezono pavzirai, je drugo mesto odličen uspeh.
Zmaga m poraz
V drugem koiu tekmovanja za koroški šahovski pokal je ekipa SŠk Obir sicer izpadla, toda proti zgornjeliga-škemu moštvu Celovec-vzhod se je hrabro borila. Tako so Obirčani po rezultatu sicer gladko podlegli (0:4), pripomniti pa je treba, da so se Ramaš ter vsi trije Wol-teji hrabro borili in klonili šele po šesturnem igranju.
Tudi za igralce SŠZ Carimpex 1 je veljalo, da
proti ekipi ODK Celovec, ki igra v koroški ligi, verjetno ne bodo imeli izgledov. Toda nasprotnik ni nastopil z najmočnejšo	ekipo,
tako da je SŠZ zmagala z 2,5 : 1,5. Odločilno celo točko je prispeval Hattenberger,	F.
Rulitz, Gallob in Ferm pa so remizirali. Škoda, saj bi bila ob večji zavzetosti mogoča še celo višja zmaga.Kdo bo nasprotnik SŠZ v tretjem kolu (igrali bodo 15. decembra) še ni znano.
Veliki načrti Doba
Z novim sponzorjem, po katerem se klub zdaj tudi imenuje SK Zadruga Dob/Aich, želijo odbojkarji tega slovenskega kluba tudi letos doseči prvo mesto v koroškem prvenstvu in tako obraniti lanski naslov prvaka.
V ta namen so v Dobu nastale nekatere spremembe. Lojze Opetnik, ki je lani treniral obe moški in žensko ekipo, bo odslej pri moških samo še igral. Trenersko mesto je prevzel Mirko Rebula iz Mežice, ki je v zadnjem času skoraj vsak drugi dan v Pliberku. Drugi novinec v Dobu pa je Boris Skudnik, igralec iz Mežice, ki je tekmoval že v drugi jugoslovanski zvezni ligi, bil pa je tudi igralec jugoslovanske mladinske reprezentance. Tako okrepljeni so Dobljani tudi že uspešno opravili svoj prvi prvenstveni nastop, saj so v pliberški šoli v komaj 30 minutah premagali Beljak s 3 : 0 (-5, -4, -6) in tako dokazali, da so upravičeno favoriti za naslov.
Po svojih sposobnostih pa bi se letos lahko v play-off uvrstila tudi druga ekipa Dobljanov, ki prav tako nastopa v koroški ligi. Zanimivo
bo spremljati, ali se bodo za dosego tega športnega cilja tudi dejansko borih bolj zbrano kot lani, ko so večkrat po nepotrebnem zapravili možnosti in točke.
S polno paro pri stvari pa bodo vsekakor Dob-ljanke, ki letos prvič nastopajo v najvišjem koroškem razredu. Trener Opetnik sicer ve, da bodo nasprotnice precej močnejše od lanskoletnih. kljub temu pa je optimist:	„Brez po-
škodb bi naši ženski ekipi morala uspeti kvalifikacija za piay-off!" To pa bi bii prav gotovo tudi velik športni uspeh najmlajše odbojkarske ekipe na Koroškem.
Lojze Opetnik (ŠK Dob)
ŠAHOVSKA RUBR!KA
Hit - Nova Gorica
Izbrane partije medn. ženskega turnirja
Nutu - Gajič : Sakhatova (Nimcovičevo - indijska obrani ha)
Ld4 Sf6 2.c4 e6 3.Sc3 Lb4 4.Dc2 0-0 5.a3 Lc3: +
6.	Dc3: Se4 7.Dc2 f5 8.g3 Sc6 9.Sf3 Df6 10.e3 d6
li.b4 Se7 )2.Lb2 Ld7 i3.Lg2 Le8 i4.0-0 Dh6 i5.d5 ed5 i6.cd5 Sd5: ]7.Sd4 Ld7 i8.Dd3 c6 )9.Sf5: Lf5: 20.Le4: 2i.De4: Tae8 22.Dd4 Tf7 23.e4 Sf6 24.f3 Sd7 25.Tadi Se5! 26.f4Sg4 27.Td2 Te6 28.Da7: Te4: 29.Db8+ Tf8 30.Db7: d5 3i.Tci Tfe8 32.h4 Dg6 3345 Dh6 34.Td3 T4e7 35.Dd6 Te2 36.Dd4 T8e4 37.Dc5 Tb2:	38.Td5:(0	-	1)
Ankerst: Hieva (Caro - Kann)
l.c4 c6 2.Sc3 d5 3.Sf3 Lg4 4.h3 Lf3: 5.Df3: e6 6.d4 Sf6 7.Le3 Lb4 8.ed5 Sd5: 9.Ld2 Sd7 10.Le2 0-0 li.0-0 Te8 )2.Tadi Da5 i3.Ld3 S5fh !4.Dg3 Lc3:
15.	bc3 Da2: )6.c4 Db2 !7.Lc3 Da3 i8.Tbi Df8i9.Tb7 Teb8 20.Tfbi Dc8 2).Tb8: Tb8: 22.Tai Tb7 23.d5 cd5 24.cd5 Db8: 25.Db8: Sb8: 26.d6 Sfe8 27.Le4 Td7 28.Tbi Sa6 29.Lc6 Td8 30.La5 (1 - 0)
Giaidzi: Petek (Retijeva otvoritev)
l.g3 d5 2.Lgg2 Sf6 3.Sf3 c6 4.0-0 Lg4 5.Se5 Lh5 6.d4 e6 7.Sd2 ie7 8.c4 0-0 9.Sdf3 Se4 10.cd5 ed5 li.Db3 Dc7 i2.Lf4 g5 ]3.ie3 Sa6 i4.h4 f6 i5.Sd3 h6
16.	Tfei id6 )7.Taci Tae8 i8.Sd2 Sg3: i9.Sc5 Te3: 20.Dc3: Tc8 2i.Sa6: ba6 22.Ld5:+ Kh8 23.1Č6: Da5 24.Le6 Lf4 25.Dc3 Ld2 26.Da5: La5: 27.fg3 iei: 28.g4 Te6: 29.Te6: Lg4: 30.Ta6: Lh4: 3i.Tf6: Kg7 32.Ta6 ie2: 33.Ta7+ Kf6 34.a4 g4 35.b4 h5 36.b5 Lg3 37.b6 h4 38.Th7 h3 39.b7 Lf3 40.a5 h2 4i.Th2: Lh2: 42.Kh2: ib7 43.Kg3 Kf5 (0-1)
Grinfeid : Grosar (Siciiijanska obramba)
1 .e4 c5 2.Sf3 e6 3.Sc3 a6 4.d4 cd4 5.Sd4: Dc7 6.Ld3 Sc6 7.Sb3 Sf68.0-0Le79.Khib5 10.a3 0-0 H.i4d6 [2.Lb7 i3.De2 Tfe8 !4.Taei Lf8 i5.e5 Sd7 ]6.ed6 Ld6: i7.Se4 if8 i8.Lc3 Se7 i9.Sg6 20.Dh5 h6 2i.Sf7: Lg2:+ 22.Kg2: Sf4:+ 23.Tf4: Df4: 24.Tfi (1 -o)
Sakhatova : Grinfeid (Benonijeva obramba)
i.d4 Sf6 2.c4 e6 3.Se3 c5 4.d5 ed5 5.cd5 d6 6.e4 g6
7.	Lb5+ Sfd7 8.a4 Lg7 9.f4 Dh4+ 10.g3 De7 i).Sf3 0-0 )2.0-0 Sa6 i3.Tei Sb4 )4.Ld2 Sf6 t5.Lc4 Lg4 i6.Kg2 Sd7 )7.h3 Lf3:+ i8.Kf3: a6 )9.Kg2 Tfc8 20.Db3 Tab8 2).Kh2 Kh8 22.Sd) Df8 23.Lb4: cb4 24.Db4: Sc5 25.Sc3 f5 26.ef5 Df5: 27.Tadt Dc2+ 28.Khi Di2 29/Tgl Df3+ 30.Kh2 Lc3: 3i.bc3 Tc2+ 32.Le2: De2:+ (Remi)
Navijači SAK pozor! Siovenski nttgometaši bodo svojo prvenstveno tekmo proti Trgu odigrati tokrat na igrišču v Dobrii vasi. !n sicer na tekmo vabijo v nedeijo ob !4.15 uri. Za spremembo kraja so se odtočiti, ker v soboto nočejo konkurirati eetovški Austrii. v nedetjo pa igrišče v Trn ji vasi ni prosto. Ktjub temu pa vas vabijo, da pridete navijat tudi v Dobrto vas in tako pripomorete k morebitni zmagi proti vodečemu na testvici!