boi a li sei iklii* Narodna i Študijska Knjižnica via dep^a,3 TRIK STE- Podpirajte in sirite bmunisfični Hsk ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Obnovljen» izdaja ■ Leto XIII. - itev. 10 (56?) TRST - 31. AVGUSTA 1961 Posarne»» številka 30 lir kol a I grk> deležite se II. festivala „0613“ i bo v Dolini 2., 3. in 4. septembra Nemški militarizem nevarnost za svetovni mir Čanje vojne nevarnosti in ojačanje ideološkega fanatizma. Zato so nekatere iluzije, ki so se ustvarile po uveljavitvi «novega kurza» ameriške politike, kaj . malu propadle. V trenutku, ko so novi ameriški vladarji in «teoretiki» izdelovali načrte za «pomoč» nezadostno razvitim državam, so izvedli oboroženi napad na Kubo, katerega je sicer kubansko ljudstvo zmagovito za- «SSR predlaga sklenitev mirovne Zgodbe z Nemčijo, ZDA pa od-ovarjajo z oboroževanjem Na svetovni politični pozornlci stoje zopet zelo resna ^ i>rašanja. Ponovna oživitev nemškega militarizma, re-' *nšističnega pohlepa in pangerman istva postavlja v res-’ nevarnost celo svetovni mir. Ta nevarnost je tem ve-a> ker za nemškimi militaristi, revanšisti in pargerman-stoje imperialistični skrajneži ZDA. Vse to negativno liva tudi na poskuse reševanja problemov, ki so na levnem redu svetovne diplomacije, zlasti še na pose reševanja nemškega vprašanja, razorožitve, likvi-cije kolonializma in reorganizacije OZN. Ameriški imperialistični fajneži so sicer nekoliko ^ snjali svojo prvotno «stra-^ ;8ijo», vendar pa se v bistvu | l*hova politika ne razlikuje Jtogo ód politike, ki jo je 'tj čas zagovarjal Poster . alles. Da je tako, nam po-jujejo številna dejanja, do ez< tterih je prišlo po prihodu ®nnedyja na oblast. To pose -iujejo tudi: zastoj medna->clnih pogajanj, poostritev Klednarodne napetosti, pove-jvfi^ obl li n ^ noči med 11. in 12. avgustom so fašistični «neznanci» 'Tgli bombo na sedež sekcije KPI pri Sv. Jakobu v |jS| rrstu. Atentat je bil izvršen po zborovanju, ki ga je °hienjena sekcija priredila ob 41. obletnici zgodo-■*-j Ionskih šentjakobskih barikad proti fašistom. To zlo-n- ,lr,sko dejanje, ki je povzročijo veliko škodo v seli ^Su sekcije in tudi na okoliških poslopjih — a k f ^či ni terjalo človeških žrtev — je vsa demokra-ena javnost ogorčeno obsodila. Šentjakobska sek- vrnilo. V trenutku, ko so ti ameriški «teoretiki» izjavljali, da bo nova ameriška vlada podpirala samo vlado, tistih držav, kjer obstaja demokracija, je šel podpredsednik Johnson na obisk k tiranskim vladam na Formozo, v Južni Vietnam, Južno Korejo, Thailandijo in v Perzijo; Stevenson pa je šel na obisk v nekatere države Latinske Amerike, ki so fevd ameriških monopolov, kar je bilo proti volji tamkajšnjega ljudstva. Oba ameriška državnika sta zagotavljala omenjenim vladam, da jim bo vva-shingtonska vlada brezpogojno pomagala. V zadnjih časih so ameriški državniki poslali svoje zastopnike tudi v Zahodno Nemčijo in v zahodni del Berlina. Tudi bonnski revanšistični vladi, ki jo vodijo zagrizeni militaristi in pangermanci ameriški državniki zagotavljajo brezpogojno pomoč. Toda zakaj so ameriški imperialisti tako vznemirjeni? Cesa se tako boje? Kaj jim preprečuje, da bi spoznali obstoječo stvarnost v svetu? Predvsem jih vznemirjata naraščajoči ugled socialističnih dežel in neprestan razvoj narodno osvobodilnih gibanj v številnih deželah, ki so bile še do nedavnega vklenjene v kolonialni jarem in osvobodilna gibanja v deželah, ki so še pod kolonialno upravo. Boje se, da se bodo socialistične dežele tako ojačile, da bodo za- Nadaljevanje na 2. strani Sobota 2. septembra: ob 19. uri : otvoritev ob 20. uri: ku ItUFDO - Žaba Vili spored, pri katerem bodo sodelovali : Dramska skupina z Opčin, ki bo uprizorila Čehovo zabavno enodejanko “SNUBAČ1*. Dolinski trio - ter duet Dario in Darko tržaška komika De Rosé in Carlo Carli. Nedelja 3. septembra: ob 14. uri : otvoritev. Sledi koncert združene godbe iz Brega ....IEVUAPNI Nastopili bodo zbori iz Boršta, Padrič, Doberdoba, Ricmanj. Sa-leža in Sv. Križa; skupina iz Podlo-njerja in mladi pevci iz Ponziane. V nedeljo 3. septembra ob 18. uri bo JAVNO ZBOROVANJE Govorila bosta : posl. Vittorio Vidali ki bo poročal o svojem obisku na Kubi in dolinski župan DUŠAN LOVRIHA predsedoval bo MIRKO KAPELJ glavni urednik “DELA, Na feativalskem prostoru bosta tudi razstavi slik iz španske državlj»nske vojne in iz kubanske revolucije ter razstava knjig in komunističnega tiska. V soboto, nedeljo in ponedeljek PLES do 24. ure. Igral bo Dolinski orkester Za jedačo In pijačo bodo skrbeli dobro založeni kioski VSTOPNINA 100 LIR - za otroke do 10. leta staroati je vatap brezplačen Avtonomna tržaška federacija KPI nasprotuje etničnemu popisu prebivalstva Autonomna tržaška lede- jejo ter o možnih posledi- ; vrednosti. Sklenil je tudi, ^'ja KPI je bila deležna zelo številnih Izrazov solidnosti. Članek o bombnem atentatu objavljamo na 7. strani racija Komunistične partije Italije je zavzela jasno stališče o vprašanju popisa prebivalstva v naši pokrajini po jeziku in narodnosti. Federalni komite je soglasno sprejel resolucijo proti takemu popisu. V tej resoluciji je med drugini joudarjeno : «Federalni komite je pri obravnavanju vprašanja etničnega štetja prebivalstva vzel v poštev razne sisteme, katere so uporabljali v preteklosti na Tržaškem in drugod. Preučil je tudi sisteme, ki so jih predlagali razni strokovnjaki in predstavniki nekaterih političnih strank. Razpravljal je tudi o značaju in o namenih, ki jih nekateri zasledu- cah rezultatov na zakono- da bo odločno interveniral, dajnem in političnem torišču. Prav tako je razpravljal tudi o vrednosti in verodostojnosti takega popisa v položaju, kakršen obstaja danes na Tržaškem področju. Po dolgi in poglobljeni razpravi se je komite soglasno izrekel proti vsakemu jezikovnemu štetju, u-poštevajoč tudi politični in kulturni položaj, ki ga je fašizem povzročil z nasilnim raznarodovanjem in kar se še vedno nadaljuje z raznimi diskriminacijami. Federalni komite se je izrekel tudi proti kateremu koli ukrepu, ki bi delal razlike med državljani, na podlagi narodnostnega popisa, ki bi bilo dvomljive dokazilne če bi skušali vsiliti tak popis prebivalstva, na kakršnega so namigovali nekateri. Končno je Federalni komite še enkrat poudaril, da bo nadaljeval odločno akcijo za priznanje slovenskega jezika za drugi deželni jezik ter za dejansko pravno in socialno enakopravnost obeh jezikovnih skjipln, ki živita v deželi.» / j Od slovenskih političnih združenj so samo tisti, ki sestavljajo takoimenovano «Slovensko listo», to so 11-parji, za etnično štetje Slovencev. Tudi iz tega je razvidno kako se liparsko združenje udinja demokristjan-ski stranki. Proti etničnemu prebivalstva so se izrekle tudi PSI, NSZ, krščanski socialni in neodvisni Slovenci, ki so, skupno s komunističnimi slovenskimi izvoljenimi predstavniki, odobrili tozadevno resolucijo. Vprašanje štetja Slovencev na Tržaškem so sprožili italijanski demokristjani. Njihov list «Il Gazzettino», ki izhaja v Benetkah, je objavil neko anketo o štetju tcm vprašanju. Med anketi- ranci so prvaki italijanskih sredinskih strank in tudi nekateri predstavniki SDZ in slovenskih klerikalcev. Med njimi je bilo tudi nekaj strokovnjakov. (Nadaljevanje na 2. strani) Živeli bomo v komunizmu ! Članek moskovskega lista „Izvestja“ o načrtu novega programa Komunistične partije Sovjetske zveze Objava načrta novega programa Komunistične partije Sovjetske zveze predstavlja velik dogodek v življenju Partije in vsega sovjetskega ljudstva. Ta načrt, ki je bil preteklega junija soglasno odo )ren na plenarnem zasedanju CK KP SZ, je sedaj predložen v razpravo vsem kom .mistom in delavcem Sovjetske zveze. Rezultati teh razprav bodo upoštevani na zaključnem razpravljanju in pri do končni odobritvi novega programa na X <11. kongresu KP SZ. Sovjetski državljani z izredno pozor lostjo preučujejo ta načrt, saj je izredno važen politični in teoretični markisističn --leninistični dokument sedanje dobe. Tudi ves svetovni tisk piše o tem načrtu. V njem je vse polno najrazličnejših komentarjev. Tudi radio je v vseh' delih s-'eta poročal o njem. Prav tako razpravljajo o novem načrtu ljudje raznih narodnosti in poklicev, najrazličnejših mnenj in političnih prepričanj. Novi program Partije, ki bo odobren na XXII. kongresu KP SZ. bo predstavljal prvi del gradnje znanstveno obdelane komunistične družbe, kakršne doslej ne pozna zgodovina. To bo model ustvarjalnega razvoja nesmrtnih idej Marksa in Engelsa, katere je obogatil in razvil Lenin. To bo velika kreacija znanstvenega komunizma, sad pogumne revolucionarne misli in neprecenljive revolucionarne dejavnosti. Analiza sedanjosti Sedanji načrt programa KP SZ je tretji tovrstni program in se tesno naslanja na njegova dva predhodnika, temelji pa na novih izkušnjah bojev delovnih ljudi ZSSR in vsega mednarodnega delavskega gibanja. Ta načrt programa izhaja iz objektivnih zakonov socialnega razvoja, vsestransko temeljito in na marksistični način analizira sedanjo dobo, ki je doba preboda od kapitalizma v socializem, doba bojev med dvema nasprotujočima si socialnima sistemoma, doba socialističnih in narodno osvobodilnih revolucij, propadanja imperializma, likvidacije kolonializma. prehoda novih narodov na socialistično pot razvoja ; doba zmage socializma in komunizma v svetovnem merilu. Ta načrt programa na znanstveni način ob-jasnjuje neustavljiv proces krize svetovnega kapitalizma, ki se nahaja v svoji poslednji fazi in proces imperializma, ki je na zatonu. Prav tako pa osvetljuje tudi zgodovinski pomen svetovnega revoluciornarnega gibanja in njegove poglavitne pridobitve, ki je svetovni socialistični sistem. Zato je v novem načrtu programa KP SZ zajet popoln okvir sedanjega mednarodnega položaja. Kot tak popoln okvir potrjuje, da je Sovjetska zveza velika sila tako na gospodarskem kot na vojaškem področju, da je nenehna zagovornica načela o mirnem sožitju, miru in prijateljstva med narodi. Toda ta načrt je obenem tudi pregled vsega prejšnjega revoluciornarnega delovanja Leninove Partije, od rojstva sovjetske države v Oktobrski revoluciji pa do izgradnje socializma. Zato je ta načrt programma izraz kn- I lektivne misli vse Partije in kot tak določa smernice in nove etape pri gradnji komunizma. «Partija slovesno napoveduje, da Lo ie sellati ja generacija živela 'v komunizmu!» Te ginljive besede, s katerimi se zaključuje načrt programa izgovarjajo sovjetski ljudje z velikim ponosom, saj prav te besede izražajo plemeniti eilj in smisel titanskega dela tega ljudstva, njegovih pričakovanj in hotenj. «Zgrutlitev komunistične družbe — je rečeno v načrtu programa KP SZ — je danes praktični in takojšnji cilj sovjetskega ljudstva. Postopen prehod iz socializma v ko" munizem je objektivni zakon, pripravljen v dosedanjem razvoju sovjetske socialistične družbe.» Načrt novega programa na povsem jasen način prikazuje komunizem, razlaga temeljna načela najvišje oblike socialnega življenja, določa bodoče naloge pri gradnji komunizma v soglasju s pripravo in dozorevanjem moralnih in materialnih pogojev. Razvoj komunističnih idealov Komunistična družba v ZSSR bo v bistvenih potezah zgrajena v dveh desetletjih. U-stvarilev materialnih in tehničnih osnov komunizma, do česar bo prišlo v tem času, bo poglavitna naloga Partije in sovjetskega ljudstva. Dokončna izgradnja komunistične družbe bo izvedena v naslednjem obdobju. Proizvajalne sile družbe se bodo izredno razvile. ZSSR bo dosegla najvišjo življenjsko raven v svetu. Komunistični ideali se bodo vedno bolj razvijali. Povečala se. bo enoVnost med delavci, kmeti in izobraženci, ki se bodo postopoma združili v enotnem kolektivu komunistične družbe. Sovjetska država, ki je nastala kot država diktature proletariata in se. je kasneje spremenila v ljudsko državo, bo napredovala na poti družbenega komunističnega samoupravljanja. f Načrt programa KP SZ prikazuje naloge Partije na področju gospodarske izgradnje in izboljšanja življenjske ravni vsega ljudstva, na področju izgradnje dfžave in razvoja socialistične demokracije, na področju narodnih odnosov, ideologije, vzgoje, šolstva, znanosti in kulture. V njem so teoretične razlage, ki obogatujejo marksizcm-leninizem in konkretni podatki o povečanju socialistične industri-j(‘, v kmetijstvu, prometu, gradnji stanovanj itd, skratka vse, kar se nanaša na evolucijo življenja in na moralni kodeks človeka novega sveta in graditelja komunizma. Dejansko ni nobenega sektorja življenja sovjetskih ljudi, ki ne bi bil zapopaden v tem dokumentu. Zato nas ta dokument preseneča. Preseneča nas tudi bogastvo njegove filozofske globine. V njem se harmonično spajajo pričakovanja ljudstva in točne kalkulacije, strogost kritične analize in nezavrljiv revolucionarni zalet. In v tem je vsa njegova življenjska in preobraz-Ijiva sila. Zgodovinski cilj Sovjetski državljani preučujejo ta osnutek novega programa KP SZ, ponosni na svojo Partijo, na njen leninistični Centralni komite, ki ga vodi Nikila Sergejevič llruščev in cenijo modrost, intuicijo in pogum Partije, ki je tako živo povezana z množicami. Komunistična partija Sovjetske zveze, partija delavskega razreda, ki je bila prekaljena t> trdih bojih treh revolucij, slopa na pot v komunizem. Ta Partije je predstraža vse sovjetske družbe, je partija vsega ljudstva. Ona je razum, ponos in zavest ljudstva sedanje dobe, ki je ustvarilo velike spremembe, je revolucionarni navdihovalec in organizator vseh zmag‘ sovjetskega ljudstva. Komunistična partija obstaja zaradi ljudstva in deluje za ljudstvo. KP SZ je prepričana, da bodo sovjetski državljani sprejeli nov program kot dragoceno stvar in da bodo dali na razpolago vse svojo sile za dosego zgodovinskega cilja, ki je. v tem programu nakazan. Da je in da bo tako, potrjuje tudi topel sprejem načrta novega programa, velikanski politični in delovni zalet milijonov ljudi ter razsežnost emulacij v počastitev XXII. kongresa KP SZ. Zato sovjetski državljani, prepričani v svoje neizčrpne ustvarjalne sile, v nepremegljivo silo svoje domovine, vsega socialističnega sistema in socializma, ki se ne boji pletk sovražnikov miru in socializma, podprti od simpatije in podpore delovnih ljudi vsega sveta, kličejo: Pod vodstvom Partije bomo uresničili veli-kanski program izgradnje komunistične družbe ter živeli v komunizmu! (Povzeto iz lista «Izvestja») Resnica o atomskem nap na Nagasaki adii | “e/j Glasilo KP ZDA «Worker» je dne julija letos objavilo članek, ki ga je pisal znani ameriški novinar Art. Shiel V njem je med drugim rečeno: «Resnična zgodovina o atomskem frati padu na Nagasaki bi morala razbiti zijo, ki je še vedno zelo razširjena u-m zvezi s to katastrofo. Na splošno se m« to/, da atomskega napada ni mogoče iz iotn sli brez izrecnega dovoljenja ameriške predsednika. Toda v resnici je bila d Ifaš ga atomska bomba na Nagasaki odvl Uni na brez njegovega dovoljenja. To bo or, bardiranje je ukazal izvesti ameriltoi,, glavni stan, brez privoljenja tedanjfk, predsednika Trumana, četudi je ta k neje v to privolil. Privolil je torej v Izvršeno dejstvo. V Washingtonu so imeli tedaj nartfV preplaviti japonsko ozemlje z opozoril p, mi letaki, katere bi bili odvrgli z lelt«; Toda namesto letakov so v resnici «ra„ vrgli atomsko bombo. Bilo je že izda«, dovoljenje za tiskanje 16 milijonov lakov, katere bi bili odvrgli na 47 ponskih mest. Toda generala Groves Spaatz (slednji je bil tedaj poveljii/ ameriškega letalstva), nista hotela odi t)!a sti atomskega bombardiranja. In ta je bilo ubitih 70.000 civilistov, mož, že utal i nc '“že oje ova in otrok, in visoko število vojnih ujet kov. Tudi to dejstvo nam potrjuje, kamr lahko je sprožiti atomski napad!» Beograjska konferenc* Za beograjsko konferenco ne vezal držav vlada izredno veliko zariimai1 Konferenca se namreč vrši prav v Č0 vznemirljive mednarodne napetosti ib času, ko stoji vprašanje Berlina tako1 koč na prvem mestu na svetovni politi! — in ne samo politični — pozornici. ' žave, ki se udeležujejo te konference ' stopajo skupno okrog 1 milijardo IjO Te države so: Afganistan, Alžirija, Buru Kambodža, Ceylon, CJiper, Etjopija, Gal Gvineja, Kuba, Indija, Indonezija, In Libanon, Mali, Maroko, Nepal, Sauds Arabija, Somalija, Sudan, Tunizija, Zdi žena arabska republika, Yemen in sev« Jugoslavija. Nekatere druge države so 1 siale na konferenco samo opazovalce. M najvidnejšimi državniki, ki so prišli Beograd so predsedniki Nehru, Sukaf Nkrumah, Burgiba, Sukamo in U Nu. Beograjska konferenca je zelo va# To je pozitivno srečanje državnikov, katerega je prišlo prav v času velike U1* narodne krize. Zato je treba to konfeP co pozdraviti. (Nadaljevanje s 1. strani) temnile «slavo» ameriške premoči. Nenehni uspehi vseh socialističnih dežel, zlasti pa uspehi! Sovjetske zveze, povzročajo imperialističnim skrajnežem in 1 monopolistom némirno kri. In ker te dežele nesebično pomagajo zatiranim narodom, ki zahtevajo svobodo in neodvisnost, ker se narodi, ki so se šele pred kratkim otresli kolonialnega jarma ter narodi, ki se bijejo za to, da bi se ga otresli, bojujejo proti silam, ki so zaveznice ZDA, se vznemirjenost ameriških skrajnežev še bolj veča. Pri tem pa ti skrajneži pozabljajo, da njihove pustolovščine silijo svet na skrajni rob vojne nevarnosti. Na nemški strani odklanjajo priznanje rezultatov protinaci-stične vojne, bodisi v pogledu novih meja bodisi v pogledu notranjega nemškega položaja, z velikim zaletom ponovno obnavljajo militarizem in celo a-tomsko oborožitev kršeč določila predaje nacistične Nemčije in celo pogoje za sprejem bonnske republike v sklop zahodnega zavezništva; upirajo Nevarnost nemškega militarizma se slehernemu sporazumu s ZSSR, ki bi privedel tudi do priznanja stvarnosti, da obstoja v Vzhodni Nemčiji druga suverena nemška država; v vedno večji meri podžigajo pangermanizem, ki zasleduje e-nake cilje kot jih je gojil Hitler, ko je zahteval «veliko Nemčijo», združitev vseh Nemcev in «življenjski prostor» zanje. Vse to ustvarja v Evropi nenormalen položaj, ki se odraža tudi v nepriznavanju nemških dolgov iz zadnje vojne. ZSSR še vrsto let zahteva sanacijo nemškega problema. Toda kot je zadela na odpor, ko je leta 1952 predlagala sklenitev mirovno pogodbe z Nemčijo in kar je ponovila na konferenci zunanjih ministrov dve leti kasneje, tako zadeva na odpor tudi danes, ko postavlja na dnevni red rešitev tega vprašanja. Toda ZSSR stoji o-dločno pri svojem sklepu. In sklenila je, da mora biti nemško vprašanje rešeno v teku leta 1961. Sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državama bi odstranila mnogo nevarnosti in bi v veliki meri, omilila mednarodno napetost. Ce ni mogoče priti do sklenitve pogodbe z obema Nemčijama, naj pride do sklenitve ločenega sporazuma z eno samo Nemčijo. Nikakor pa ni mogoče priti do takega sporazuma, ki bi poteptal socialistične pridobitve NDR in dal proste roke revanšistom. Treba je normalizirati položaj v Berlinu, ki se ga danes poslužujejo bonnski revanšisti za povzročanje hude napetosti in celo provokacij, ki povzročajo resno nevarnost za mir. SZ predlaga, naj Berlin postane svobodno in demilitarizirano mesto. Kako odgovarjajo zahodnjaki na sovjetske predloge? Na te predloge odgovarjajo z vojnimi priparavami. Sovjetski miroljubni predlogi so za zahodnjake: «provo-katorski ultimatum». «Berlin hočejo Sovjeti priključiti komunistični Nemčiji», «zavrniti moramo katero koli spremembo sedanjega položaja, četudi tvegamo z vojno», tako in podobno se glasijo gesla, ki jih širijo tudi časopisi, radio, televizija na Zahodu. In besedam sledijo dejanja: Kennedy, ki je takoj po svoji izvolitvi povišal proračun ameriške vojske za eno milijardo dolarjev, je kasneje temu znesku dodal še pol milijarde dolarjev, namenjenih povečanju strateškega letalstva. Napove- ^ dal je še druga nakazila za vojsko in mobilizacijo 12 divizij rezervistov. Toda Kennedy je šel še dalje. Na pritisk visoke vojaške hierarhije je zahteval od NATO, naj poveča konvencionalne formacije in to ne le v Nemčiji marveč tudi v ZDA. Atlantsko zavezniško poveljstvo soglaša s tem, da se število prvolinijskih divizij poveča od 22 na 30. De Gaulle pa je smatral celo za potrebno u-makniti eno divizijo iz Alžirije in jo premestiti v Nemčijo, Etnično štetji f Nadaljevanje s l. strani) kjer so stalne vojaške vaje in obstaja dejansko ozračje vojne pripafvljenosti. Kaj pa Italija? Za atlantsko zavezništvo je Italija izredno pomemeb-nega strateškega pomena. Na njenem ozemlju se nahajajo tudi ameriška kopna, letalska in pomorska oporišča, ki so opremljena tudi z balisti- j secjaj. Jasno je, da tega čnlmi izstrel 1. Prav to pred- ■ j nihče odkrito P° slavij a veliko nevarnost. Na u 1 To zat ker se to nevarnost so vedno opozarjali komunisti. Tudi danes je stališče komunistov nespremenjeno. Zato je geslo komunistov: Proč s tujimi vojaščimi oporišči! Nobene vojne pustolovščine zaradi Berlina in Nemcev ! Italija ne sme postati odskočna deska za napadalce! Ce je bila kdaj koli prej potrebna odločna borba za mir, potem je ta borba še posebno potrebna prav da- Izjave, ki so jih ‘|; ti možje so zelo ne. Le v nečem so si te j ave bistveno podobne, je: nobena izmed njih pove nič točnega, nič ^ kretnega. Prav tako ni beden izmed njih jasno 1 vedal, zakaj bi bilo pob1 no izvesti tak popis Pf vsem tem skriva nekaj, ^ prav gotovo ni namcn.F da bi koristilo slovef skupnosti v Italiji. Velika, zelo velika ve1 Slovencev v n^ši deželi sprotuje vsakemu etn^ mu štetju. Proti njeJ so tudi napredne dela'!' stranke. Le peščica ljud1' slepo sledijo klerikalcelb naklonjena takemu S#, zavedala nesTlin'k njefniorajo*prlst» ne da bi se zavedala 3 piti najširše množice, ki IJu-1 k311111111' ^ se za nJlin bljo mir! | vajo Dragi slovenski roditelji! Novo šolsko leto je pred nami. Priprave nanj so že v polnem teku. V prihodnjih dneh se boste morali tudi Vi odločiti, v katero šolo boste poslali svoje otroke. Ker je ta odločitev velikega pomena za vso življenjsko pot Vaših otrok in ker je obenem velikega pomena tudi za ves bodoči razvoj slovenskega naroda na tem koščku zemlje, smo smatrali za umestno, da Vam pošljemo pričujoče pismo, v upanju, da Vam bo pomagalo pri odločitvi, pred katero se. nahajate. Novo šolsko leto prinaša Slovencem na Tržaškem in na Goriškem šolo, ki je dokončno uzakonjena in ki je, torej, z vseh vidikov popolnoma enakopravna italijanski šoli. To je važno dejstvo, ki ga ne moremo prezreti. Kot veste, si je Komunistična partija že vrsto let vztrajno prizadevala za dosego uzakonitve slovenske šole na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini; skratka za zakonito ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom v vseh tistih krajih Italije, kjer živijo Slovenci strnjeno naseljeni. V ta namen so komunistični parlamentarci že pred več leti predložili v parlamentu zakonski predlog za uzakonitev slovenske šole. Pri sestavljanju tega predloga so sodelovali tudi predstavniki slovenskih šolnikov in slovenskih prosvetnih organizacij. Po večkratnem urgiranju je prišla zadeva pred posebno parlamentarno komisijo, ki je na osnovi raznih predlogov sestavila enotno besedilo zakona za slovensko šolo in ga po svoji odobritvi predala v odobritev sorodne senatne komisije. Tako je postal novi zakon končno-veljaven. Novi zakon, žal, ni tak kol so ga predlagali komunistični parlamentarci in za kakršnega so se borili v zgoraj omenjenih komisijah. Zal, novi zakon ne predvideva slovenskih šol tudi v Benečiji in v Kanalski dolini. Toda vseeno je pozitiven zakon, ki ga moramo sprejeti, saj kljub vsem njegovim pomanjkljivostim daje slovenski šoli v Italiji zakonito veljavnost. Danes ne drži več nobena parola proti slovenski šoli. Danes je vsako podtikanje šovinistov in fašistov proti slovenski šoli povsem brezpomembno. Danes se ni treba več nobenemu slovenskemu roditelju bati, da bi zgubil s!u~bo zaradi vpisa svojega otroka v slovensko šolo. Bojazen, da bo učenec, ki bo obiskoval slovensko šolo prikrajšan, je sedaj popolnoma odpadla. Nisprotno: slovenski otrok, ki bo obiskoval slovensko šolo, se bo istočasno naučil slovenščine in italijanščine in bo za to, ko bo šolo dovršil, še lažje našel gotovo zaposlitev. Komunistična partija Jtali-e nima namena, da bi se vmešavala v Vaše družinske zadeve, vendar pa smatra za umestno, da Vas, dragi slovenski starši, povabi, da vpišete svoje otroke v slovensko šolo. S tem, da boste vpisali svoje otroke v slovensko šolo, se boste poslužili pravice, ki Vam je bila prav s prizadevanjem K BI in po dolgi ter skupni odločni borbi s posebnim zakonom priznana. Zato, Slovenci, vpišite svoje otroke v slovensko šolo! KPI - AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA SLOVENCI! «DELOv je Vaše glasilo! Od svoje obnovitve dalje se je vedno borilo za narodne pravice Slovencev in zanje se bori tudi danes. Vsa leta ponovnega izhajanja je med drugim terjalo tudi uzakonitev slovenske šole. Zato podpirajte, širite in čitajte «DELO))! Priloga «Dela» št. 10 (562) z dne 31. avgusta 1961. rio. Riva - Trieste ,.Y- .1.............■ ; ■> . 'i . . : ... s■ ■■ '• V •/ ' ' ' .. ' ' . . ■ ■ . Z. .'•i . . ' . ' . . '■ . ' . \ lì ) ' x-*\ ‘i i OCV' ' ‘ :v;; -J« ) vnvr-V r. " . • », ...v, • ■ . $ ; . ■■ '. • - ' ... ... ■r) ' • ............................... • • ■ z' , ' *> . ^V ,fv , Y:\ ■ ' T 31. avgusta 1961 Obisk pri Petem regimentu (Iz dnevnika sovjetskega pisatelja M. Kolceva) Preteklega juliju je minilo 25 let od začetka španske t/r- osrčju Španije, loda ÌSto-«vljanske vojne, ki jo je povzročil fašistični napad na demo- časno ^ Ut ratično republiko in njeno zakonito vlado. Fašiste je vodil general Franco, podprt od hitlerjevske ia lemčije in od italijanskega fašizma, ob lihem privoljenju za-'udrtih velesil, ki so izjavljale, tla se ne marajo vmešavali v 'otranje zadeve Španije. Tri leta so se španski rodoljubi, z nesebično pomočjo proti 'fašističnih borcev najrazličnejših narodnosti in raznih polt-VI iinih prepričanj, katere je podpirala samo Sovjetska zveza, 'urili proti fašističnim napadalcem. Keke krvi so bile prelite iiiato. da bi v Španiji zavidala pravica. Toda, žal, zmagal je ki še danes vlada v tej nesrečni, a junaški deželi. K Kljuf, temu, da so v Španiji prevladale fašistične sile, je v >%/„ borba, ki so jo vodili antifašisti kot herojska epopeja, ti l,„ ostala za vselej zapisana z zlatimi črkami v zgodovini lil laveštva. ^ Tiuli naša delžela je dala rt tu j doprinos v borbi za o-Giambo Španije. Mnogo Slo-12 vncev in Italijanov iz naše ' *iele se je v Španiji junaško ujevalo. Med temi je bil tudi s "variš Vittorio V idoli, ki je lj* H dejansko duša slavnega Fe-ega regimenta. L’ v dnašnji številki objavlja-to odlomek iz vojnega dnev-el ika, ki ga je napisal Mihail lolcotj, znani sovjetski novi-k3 t«r irl pisatelj. Kokov je bil (l časa državljanske vojne v Španiji kot dopisnik moskov le «Pravde». Dnevnik Kolceva je bil do-bj objavljen samo v ruščini. ' počastitev 25-letnice začetka Panske državljanske vojne pa ‘o izšel tudi v italijanščini. Izpuhi ga bo založba Schwarz v Milanu. i V odlomku, ki ga danes ^javljamo, opisuje Kolcov hišk pri slavnem Petem ^gimentu, ki ga je vodil littorio Vidali - Carlos. piavi regiment. Ima svoj glavni stan, ki poveljuje posameznim vojnim operacijam, katere mu poverja višja komanda. Pravo jedro tega regimenta se nahaja pod Madridom. To jedro sestavlja več tisoč borcev. Doslej pa je ta regiment izvežbal in organiziral nad trideset tisoč bojevnikov. To je nekaj velikanskega za nek regiment tudi v vojnem času. Toda danes se v Španiji ne gleda toliko na formalnosti vojaških pravil. Ta regiment cementira enotnost borcev, daje oblast komandantom, veča dostojanstvo in vrednost ljudske milice. Toda komanda tega regimenta zahteva še nekaj drugega od borčev, zahteva branje časopisov in čiščenje pušk, izvrševanje povelj in kopanje strelskih jarkov itd. V. regiment je bastai iz malih skupin, ki so jih u- rec sme izstreliti le tri naboje. V položaju, v kakršnem se sedaj nahajamo je že to pravi luksus. Vloga V. regimenta V. regiment je bolj podoben vojnemu komisariatu ali vežbalnemu središču kot pa pravi vojaški enoti. Bataljoni in čete, ki so bili izurjeni pri tem regimentu, se v sklopu ljudske milice . . _ bijejo na raznih sektorjih i stanovili komunisti v Gua-na severu in jugu ter v darrami. Prvoborci tega re- Vlttorlo Vidali - Carlos v družbi nekaterih voditeljev mednarodnih brigad v Španiji gimenta so bili najboljši in najpogumnejši proletarci Madrida, četudi so bili ne-izvežbani za vojne operacije. Bojnih spretnosti so se naučili spotoma, v bojih samih. Pogum, zavest in pre- Med njimi so tudi kmetje, izobraženci in anarhisti. V tem je njihova moč, a tudi šibkost, šibkost zato, ker te enote do neke mere izgubljajo svoj prvotni značaj in kompaktnost; sila danost so iz teh borcev na- j pa zato, ker udarniki delijo pravile najmočnejše vojake ; svoje lastnosti velikemu antifašistične armade. Da- številu borcev, ustvarjajo nes je v teh «jeklenih» eno-1 nove discipliniiane in potali mnogo mladih borcev. | gumne kadre. Prostovoljec, PRISPEVKI ZA OBJEKTIVNO ZGODOVINO FAŠIZMA , Bivanje pri V. regimentu i® zares prijetno. Tam se reŠiš nereda in zmede ter opogumiš ob predstavljanju tistega, kar bo nekoč 'ostala redna ljudska voj-ska. Ljudje pri V. regimenti so sicer podobni drugim Sudem, vendar ti ljudje felajo, mislijo in razprav-tajo povsem drugače ter se švedajo svoje odgovorno- 'U. V teh dneh poteka 31 let odkar se je posebno fašistično sodišče preselilo iz Rima v Trst in obsodilo večjo skupino slovenskih antifašistov in rodoljubov. Stiri izmed njih: Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča je obsodilo na smrt in 6. septembra ob zori jih je izbran fašistični ploton ustrelil na bazoviškem strelišču. Zato posvečamo današnji sestavek — ki spada v niz sestavkov o objektivni Zgodovini fašizma, ki so namenjeni zlasti mladini, ki ima to srečo, da ni okusila fašizma na lastni koži — bazoviškim mučenikom. moral v konfinacijo. Eden je med preiskavo zaradi mučenje v zloglasnih rimskih zaporih «Regina Coeli» izvršil samomor. Glavnem stanu Glavni stan, politični od-Sek in ge nekateri drugi u-iadi V. regimenta so nastavni v neki majhni palači : ulici Lista. V tej palači | -tudi majhna menza za urnandante. V hiši vlada-4 čistoča in tišina. Dela se Wi, kar je prava izjema 1 Madrid. Vojaki V. regimenta, skladišča in vežbališča so nasta-djeni v nekem velikem 'samostanu nedaleč stran od lavnega stana. Prostovolj-se vežbajo na velikem samostanskem dvorišču. Sku-dirte borcev so zelo različ-Je- Opazujemo razne faze ^žbanja, opazujemo spremembe značaja borcev. Tu Bidovec Lela 1930 se je preselilo fašistično posebno sodišče v Trsl zato, da je sodilo skupini mladeničev zaradi atentata na u-redniške prostore tržaškega fašističnega lista «II Popoln ili Trieste», ki je stalno hujskal proti Slovencem v Italiji in proti Slovanom sploh. Obtože-—«v — nih je bilo 87 oseb razen za 'tlimo vitke in upognjene Že omenjeno dejanje še za 98 mladeniče iz Vallecasa, mia- I drugih prestopkov : zarote pro-I uiče zelo nerodnih kre- i ti državi, uničevanja javnih [tj, a vidimo tudi stasile i poslopij, iredentizma in vo-J bte, lepo postrojene, ki SO ! hunstva. Izmed obtožencev pa v- • • <• t im i rvi T~l/r'\ /~v I_ CO nnelfi 11 Tltlat //I Ostale so razdelili v dve skupini. Prvo, ki je štela 18 obtožencev, so sodili v Trstu konec avgusta. Med procesom je bila stalno v pripravljenosti cela fašistična legija in vse vojaštvo. Za to priliko so poslali v Trst tudi več vojnih lam di j. Proces je trajal deset dni in 6. septembra 1930 je bila raz-J glašena obsodba, s katero so bili obsojeni na smrt Ferdi Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, drugih dvanajst obtožencev pa na skupno 147 in pol leta je* če. Smrtne obsodbe so se iz- r..... «Zadnji fašistični zločin», ko-le pisalo: . izvežbani in strumno kopajo po vežbališču, dr- jih je le 52 prišlo v roke fa. šistom. Ostali so se pravočasno . v rokah kije namesto j rešili s pobegom n Italije. Nadalje vidimo druge proti desetim so postopek u-j/hpine, ki imajo ravno | Stavili, kar pa ni izključevalo, daj strelne vaje. Vsak bo- I da je marsikateri izmed njih Miloš vršile že naslednje jutro na bazoviškem strelišču. Na silen odmev, ki ga je imel proces v tujini, je odgovorilo fašistično glasilo «11 Popolo d'Italia» z daljšim člankom, ki je prikazoval Slovence in Hrvate pod Italijo kot neko pleme brez kulture, brez jezika in brez narodnosti, češ, da je slučajna združba ljudi brez zgodovine in da kot tako ne more imeti narodnosti, kakor je tudi nimajo stenice, ki okužujejo stanovanje. Druga skupina obtožencev je morala poldrugo leto čakati t) preiskovalnem zaporu, preden je prišla pred posebno sodišče. To je obsodilo 16 obtožencev na skupno 100 let ječe. Naše «Delo», ki je tedaj izhajalo v ilegali, je oh ustrelitvi Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, v posebnem članku pod naslovom «Izredno fašistično sodišče je prišlo v Trst, do sodi skupino mladih slovenskih delavcev in kmetov, ki so bili napovedali fašističnemu terorju neizprosen hoj. Boj, ki so ga začeli slovenski delavci in kmetje v Julijski krajini, je čisto naravna posledica razmer, v katere je fašizem pahnil slovensko ljudstvo. Fašistični zločini so morali roditi in so rollili odpor. Ta odpor se s tržaškim procesom ne ho nehal. Krivice so segle pregloboko v duše in v srce. Ljuilstvo ima pravico, da živi po svoje. Te pravice mu ne ho nihče dal, marveč si jo ho moralo samo izbojevati v trdem revolucionarnem boju. Zato je potrebno, da si ljudstvo ustvari enotno fronto. To fronto je treba organizirati Skrbno, vztrajno, brez kolebanja. brez obotavljanja, da se osvobodimo vseh tlačiteljev in izkoriščevalcev.» ki vstopi v V. regiment mora imeti predvsem tri rekvizite: politično zavest, nadarjenost in zdravje. TI rekviziti so pogoj za uspešno vežbanje, ki traja največ sedemnajst dni. Toda praktično traja to vežbanje mnogo manj, povprečno le po en teden. Vse ostalo znanje si borci pridobijo v bojih. Glavni stan ima stalne stike z bataljoni. Preko njih ima stike tudi z vsemi fron-! tami. Ti stiki omogačajo tudi informacijskemu odseku, da lahko objavlja vojna poročila, ki so mnogo bolj popolna in točna od poročil ,-eneralnega glavnega stana vojnega ministrstva. Centralni komite KP Španije posveča V. regimentu hvalevredno pozornost. To je vzgled boljševiške koncepcije o organizaciji ljudskih oboroženih sil. Vsi člani CK so neposredno ali posredno povezani s tem regimentom in mu p( svojih močeh pomagajo. Valenčič Komandant Carlos V. regimentu poveljuje Carlos, ki ga tukaj imenujejo major Carlos. Ta mož je najpopularnejši komisar v regimentu. Carlos je Italijan po rodu. Španski jezik govori tako točno kot bi bil to njegov materni jezik. Zelo dobro obvlada tudi angleščino, francoščino in nemščino in precej dobro tudi ruščino. To je neutruden revolucionar. Neprestano stika okrog in povsod, kamor pride, so zadovoljni z njim. Carlos je zelo prožen in živahen človek. Govori z močnim glasom. Rad se tudi šali, vmes pa preklinja. Dela tudi štiriindvajset ur nepretrgoma in če je treba še drugih štiriindvajset ur, prav tako nepretrgoma. Prirojena mu je neka posebna organizacijska sposobnost, ki navdušuje ljudi. In vsaka stvar mu uspe. Po njegovih prizadevanjih se je V. regiment povečal, po njegovi zaslugi so bile ustanovljene tudi delavnice za orožje in strelivo ter celo pekarne, ateljeji za izdelovanje letakov in drugega nropagandnega materiala itd. Vse delo opravlja z izredno toplino, s strastjo in vnetostjo človeka, ki je prežet z i velikim ustvarjalnim du- * (Nadaljevanje na 7. strani) KULTURNIH OBZORNIK Važno obvestilo za bivše politične preganjance Zakon št. 284 z dne 3 aprila 1961 predvideva, da se bo znatno izboljšal položaj bivših političnih in rasnih preganjancev. Izguba delovne sposobnosti vsaj za 30 odst. in to Zaradi zapora, konlinacije in mučenj, daje pravico do življenjske doklade (penzije) tudi v primerih, ki jih prejšnje tozadevne uredbe niso‘predvidevale. Kdor ima pravico do te penzije, ima pravico tudi do brezplačne bolniške oskrbe, do brezplačnih zdravil in do raznih drugih ugodnosti, zlasti v pogledu zaposlitve. Obdobja, ki so jih prizadeti bivši politični in rasni pre-gonjanci preživeli v zaporih, v konfinaciji ali v izgnanstvu v tujini, se sedaj v vseh primerih upoštevajo tudi pri starostnih pokojninah INPS. Na prošnje, ki so bile zavrnjene je možen priziv. Ponovno je dana možnost vložiti prošnje za pokojnino. Cas za vlaganje prošenj zapade 11. maja 1962, Kdor je prej zamudil, naj sedaj pohiti. Tudi svojci umrlih bivših političnih preganjancev imajo možnost, da zahtevajo priznanje pravic. Za tiste pa, ki so bili deportirani v Nemčijo ni še urejeno. Javljeno je bilo samo, da bo vlada Zapadne Nemčije nakazala italijanski vladi 6 milijard lir za obškodnine, toda doslej ni določeno še nič točnega glede izplačila odškodnine. Zato ni mogoče niti vlagati prošenj zanjo. Svetujemo vsem prizadetim, da se čimprej zglasijo na sedežih Zveze bivših političnih preganjancev ANPPIA. V Trstu ima ta zveza svoj sedež v ul. Madonnina 19. Prizadeti se lahko zglasijo tudi na sedežih INČA in sicer v Trstu, ul. Zonta 2/II ; v Gorici: viale XXIV Maggio 1: v Tržiču, via Duca d’Aosta 30 (samo popoldne) in v Krminu pri Delavski zbornici v ul. Dante, vsak petek popoldne. Šolske vesti ŠTIRI MILIJONE KNJIG IZ TUJINE Akademija znanosti v Leningradu prejema vsak dan zavoje knjig iz tujine. Preteklo leto je ta ustanova prejela nad 120.000 knjig in drugih publikacij tehnične in znanstvene vsebine iz 88 držav. Posebno intenzivno je izmenjavanje znanstvenih publikacij s socialističnimi deželami, kakor tudi z Veliko Britanijo, Francijo, ZDA in Japonsko. V 250 letih svojega obstoja je leningrajska Akademija znanosti prejela okrog 4 milijone knjig in drugih publikacij iz tujine. VRNITEV SOVJETSKE UMETNICE ‘Z GOSTOVANJA PO ITALIJI Po povratku slovite solistke moskovskega gledališča «Bol-šoj» Irine Arhipove, so priredili sprejem v osrednjem Domu sovjetskega umetnika v Moskvi. Sprejem je priredilo združenje ZSSR - Italija. Na sprejemu je slovita umetnica govorila o vtisih, ki jih je doživela v Italiji. Poudarila je, da je bila njena turneja po Italiji zares intenzivna. Povedala je, da je pela v gledališču «San Carlo» v Neaplju, in v rimski Operi. Dejala je tudi, da je bila zelo vesela, da je v Italiji tako veliko zanimanja za rusko glasbo, zlasti za Musorgskega. Podčrtala je tudi, da so potovanja sovjetskih umetnikov po Italiji in gostovanja italijanskih pevcev v SZ velikega pomena, ker prispevajo k utrjevanju kulturnih vezi med obema deželama. (Sovinformbureau). STOLICA ZA FILOZOFIJO VZHODNIH NARODOV V ZAGREBU V Zagrebu so pred kratkim odprli prvo jugoslovansko stolico r.a filozofijo vzhodnih narodovi Pričakujejo, da bo bodo v kratkem prispeli iz Indije strokovnjaki, ki bodo predavali sanskrt in hindu jezike. Pri-pravljajo tudi vse potrebno za študij arabskega in turškega jezika. ZBRANA DELA FRANA LEVCA Inštitut za literature pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pripravlja izdajo Pisem Frana Levca, ki spada med najpomembnejše slovenske literarne in kulturne delavce. Levčeva korespondenca je bila doslej raztresena po raznih krajih. Velik del pisem so hranili, odnosno hranijo razni inštituti v Ljubljani, toda nekaj jih hranijo tudi v Gorici, Zagrebu in v Pragi. Strokovnjakom se je posrečilo zbrati vso to korespondenco in sedaj jo bodo objavili v posebni knjigi. S področja znanosti V sovjetski zvezi so z uspehom preizkusili selekcijo posebne vrste semenskega ječmena. Predvidevajo, da bo znašala proizvodnja po 50 stotov na hektar. Seme je odbral Inštitut za izboljšanje semen v Beli Rusiji in je bilo med preiz- ■ kušanjem podvrženo posebnemu radioaktivnemu žarčenju. I Dosedanji poskusi so pokazali, da so stebla na la način pripravljenega ječmena, mnogo bolj odporna in da ima ječmen veliko večje klasje. Tak ječmen je zelo odporen proti parasi-tom in žilnim boleznim sploh. Strokovnjaki so ugotovili, da je leni do 10 odst. zgu-da je lani do 10 odstš zgu-bolezni rastlinstva. Danes so sovjetski znanstveniki odkrili posebne preparate, ki prodiajo skozi listje, stebla in korenine in proizvajajo sokove, ki pomorijo razne zajedalce. Če rastlino «oprašijo s temi preparati, je odporna proti za-jedaleem za dobo od dveh do treh mesecev. Lastnost preparata je tudi v tem, da ako je rastlina pravočasno oprašena ali oškropljena, je sploh zajedalci ne napadejo, če pa je bila pred oprašenjem ali poškropljenjem že napadena, zajedalci takoj po. ginejo. (Sovinformbureau) Ravnateljstvo Državne Nižje . Industrijske Strokovne Sole s Slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8/II1.) obvešča, da se vrši vpisovanje v L, IL in III. razred za šolsko leto 1961/1962 do vključno 25. septembra, , vsak delavnik od 10. do 12. ure. Obenem opozarja učence in učenke, ki so bili pripušče- j ni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek 4. septembra, ob 830. Ravnateljstvo Državnega liceja s slovenskim učnim je-zikom sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960/61 dne 15 septembra ob 8,30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Sprejemni in razredni izpiti v jesenskem roku pa se bodo pričeli že 4. septembra ob 8,30 in sicer s pismenim izpitom | iz slovenščine. Ravnateljstvo Nižje Trgovske Strokovne Šole pri sv. I- J vanu obvešča dijake, da se i vpisovanje za L, II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci ki se vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: Rojstni list od anagrafskega urada; potrdilo o preceplje-nju; o zdravih očeh in zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na tajništvu šole. Černigoj razstavlja v „Moncenisio“ Černigojeva umetnost : «Exotika» ERNEST HEMINGWA Y: Nekaj se je končale^ Nekoč so v Hortons Bayu žagali hlode. Vsakdo, kd-or je živel v mestu, je moral slišati glas velikih žag ob jezeru. Nekega leta ni bilo več debel, da bi žagali hlode. V zaliv so prijadrale tovorne jadrnice in nanje so natovorili tisto, kar je bilo nažagano in nakopičeno na dvorišču zraven žage. Odpeljali so vse kupe hlodov. Iz velike žage so pobrali vse naprave, ki jih je bilo mogoče prenašati, in možje, ki so delali na žagi, so jih znosili na eno izmed jadrnic. Ta je odplula iz zaliva proti odprtemu jezeru, noseč dve veliki žagi, pomični voz, ki je potiskal debla vrtečim se, okroglim žagam, in vse valje, kolesa, jermene in železje, naloženo na hlode, ki so zavzemali ves ladijski prostor. Ko so odprti prostor za tovore pokrili s plahtami in trdno povezali, so se jadra napela in jadrnica je odpeljala na odprto jezero, vozeč vse, zaradi česar je bila žaga žaga in Hortons Bay mesto. Pritlične hiše, jedilnica, prodajalna, pisarne podjetja in velika žaga sama so stale zapuščene med kopicami žagovine, ki so pokrivale močvirnati travnik ob zalivskem obrežju. Deset let pozneje so od mlina ostali samo še polomljeni beli apnenasti kamni temeljev, ki so se kazali skozi močvirnato podrast, ko sta Nick in Marjorie veslala ob obrežju. Ribarila sta vzdolž roba kanalskega obrežja, kjer se je dno s peščenih plitvin naglo spuščalo do štirih metrov temne vode. Ribarila sta spotoma, ko sta šla na rt nastavljat mavričnim postrvim. «Tam je najina stara razvalina, Nick,» je rekla Marjorie. Nick, ki je vestal, je pogledal proti belemu kamenju med zelenimi drevesi. «Tam je,» je rekel. «Ali še pomniš, ko je bil tam mlin?» je vprašala Marjorie. «Da, še pomnim,» je rekel Nick. «Bolj je podobno gradu,» je rekla Marjorie. Nick ni rekel ničesar. Veslala sta ob obrežju in žaga jima je izginila izpred oči. Potem je Nick zaveslal čez zaliv. «Ne prijemljejo,» je rekel. «Hranijo se.» je rekla Marjorie. «Prijeti pa nočejo,» je rekel Nick. Zaveslal je s čolnom naokoli, da bi se peljal mimo tu hranečih se rib in se nato usmeril proti rtu. Marjorie ni zvila ribiške vrvice, dokler čoln ni pristal ob obrežju. Marjorie je veslala malo naprej ob rtu, da ne bi zedela ob vrvico. Krepko se je upirala v vesla in čoln je prišel malo više na obrežje. Majhni valovi so prišli z njim. Marjorie je stopila iz čolna in Nick ga je potegnil visoko na breg. «Kaj pa je, Nick?,» je vprašala Marjorie. «Ne vem,» je rekel Nick in nabiral les za ogenj. Zakurila sta z naplavljenim lesom. Marjorie je šla k čolnu in prinesla odejo. Večerni vetrič je zanašal dim proti rtu, zato je Marjorie razgrnila odejo m® ognjem in jezerom. Sedla je na odejo s hrbtom proti 0 nju in čakala Nicka. Prišel je in sedi zraven nje na odejo. Marjorie je razkrila košarico z večerj «Meni ni do jedi,» je dejal Nick. «Daj no, jej, Nick.» «Prav.» . Jedla sta brez besed in gledala odsf P ognja v vodi. «Nocoj bo mesečina,» je rekel Nid Gledal je čez zaliv proti hribom, ki so s Vt začenjali ostreje črtati na hebu. Vedel i1 da za hribi vzhaja mesec. «Vem,» je zadovoljno rekla Marjob* sl «Ti veš vse,» je rekel Nick. n «Oh, Nick, prosim te, molči ! Prosi11 Sf te, ne bodi takšen!» «Ne morem si pomagati,» je rek *• Nick.» Ko pa veš. Vse veš. To je narok 'i fj j v< In sama veš, da je tako.» Marjorie je molčala. ,1 ^ «Vsega sem te naučil. Sama veš, da j tako. Kje pa je kaj, česar ne bi vedela «Oh, molči,» je rekla Marjorie. «Mes< vzhaja.» Sedela sta na odeji, ne da bi se do' kala, in gledala vzhajajoči mesec. «Ni ti treba govoriti neumosti,» je {l ^ kla Marjorie. «Kaj pa je v resnici?» «Ne vem.» «Seveda veš.» «Ne, ne vem.» «Kar daj, povej.» Nick je gledal v mesec, ki se je v® goval nad hribe. «Nič več ni lepo.» Bal se je pogledati Marjorie. Potem je pogledal. Sedela je s hrbtom pr° njemu. Gledal ji je v hrbet. «Nič več ' lepo. Nobena reč.» Ona je molčala. Nadaljeval je. «T^ m> je, kakor da je šlo v meni vse k vb g'«. Ne vem, kaj naj rečem.» Gledal ji je v hrbet. «Ali ni ljubezen nič lepa?» je Marjorie. «Ni,» je rekel Nick. Marjorie je vst la. Nick je sedel z glavo med dlatib «Vzela bom čoln,» mu je zaklicala ^ rjorie. «Ti lahko greš peš okoli rtiČaj «Prav,» je rekel Nick. «Odrinil ti bo1' čoln.» 1 «Ni treba,» je rekla. Že je bila s ^ nom na vodi, ki jo je obseval mesec. Nick se je vrnil in se ugledal z ob*J rekli!1! zom navzdol na odeje ob ognju. Sli^ ^ je, kako je Marjorje veslala na vodi. 1 Dolgo je ležal tam. Ležal je, ko je šal Billa, ki je prihajal na jaso naok^ skozi gozd. Čutil je, da je Bill prišel ognju. Tudi do Billa mu ni bilo nič. «Ali je odšla?» je dejal Bill. «Je,» je rekel Nick, ležeč z obra^1 v odeji. «Ali je bilo hrupno?» «Ne, nič hrupno ni bilo.» «Kako je s teboj?» , «Oh, pojdi proč, Bill! Pojdi malo pr°^ Bill si je izbral obložen kruhek iz* šarice z večerjo in odšel malo pogl^ ribiške palice. ' sl' «t ^ Ul «I iltf & II. deželno zborovanje slovenskih izvoljenih predstavnikov Slovenski etnični skupnosti v Italiji naj se priznajo pravice, kiji pripadajo V nedeljo 30. julija je bilo v Trstu drugo zborovanje slovenskih občinskih in pokrajinskih svetovalcev iz Tržaškega ozemlja ter go-Hške in videmske pokrajine. Prvo tovrstno zborovanje je bilo 18. junija letos. Tudi drugo zborovanje so sklicali župani Lovriha iz boline, Bizjak iz Repenta-ira, Pirc iz Saleža, Furlan iz Nabrežine, Jarc iz Doberdoba in Ceščut iz Sovodenj. Drugega zborovanja so se udeležili vsi slovenski svetovalci iz vseh treh pokrajin, razen tistih, ki pripadajo Slovenski demokratski zvezi in Slovenski katoliški skupnosti; to se pravi, da so se zborovanja udeležili komunisti, socialisti, neodvisni socialisti, neodvisni Slovenci in krščanski rj Socialci; skratka: velika večina izvoljenih predstavnikov Slovencev. ist Poziz k enotnosti id I Po poročilih : o obisku slo-3 * venskih županov pri mini-I jf strskem predsedniku Fan-faniju, o zakonu za sloven-3iW sko šolo, o deželni avtono-niiji, o nasilnem etničnem lSiif spreminjanju slovenske zemlje, o ljudskem in etničnem ek ^etju, so zborovalci sprejeli štiri resolucije, ki jih v celoti objavljamo in poziv svetovalcem Slovenske de-a jj Uiokratske zveze in Sloven- Id? es< rS idi ske katoliške skupnosti na enotni nastop v borbi za o-brambo slovenskih narodnostnih pravic. O obisku pri Fanfaniju je f1 Poročal župan Lovriha. V svojem uvodu je župan Lo-vriha podčrtal, da je bila Želja vseh izvoljenih predstavnikov in zlasti želja županov, da bi bil z njimi pri-,#} Šoten tudi sedmi slovenski Župan, to je župan števe-l’janske občine, ki je bil iz-I j voljen na takoimenovani ''Slovenski listi». Poročevalec je dejal, da je v začetku izglodalo, da se bo osta-)(( Hm županom pridužil tudi li v Rimu pa je dejal, da je treba o teh vprašanjih razpravljati predvsem v Trstu in ne v Rimu. Vsi odgovori Fanfanija so bili ne le polemičnega značaja temveč v odkritem protislovju. Med drugim je znana stvar, da slovenski župani večkrat ne morejo ničesar doseči pri Paiamari, ker razna vprašanja spadajo v pristojnost ministrstev in da za 1 njih reševanje ni pristojen vladni komisar v Trstu.» Na koncu svojega poročila je župan Lovriha predlagal, naj se zopet sestanejo ) škega ozemlja celo v protislovju z določili londonskega sporazuma. Nadalje zakon ne upošteva dejstva, da je minilo že 16 let od konca vojne in da torej že toliko let poučuje slovensko učno osebje. Zaradi tega bo komaj 36 šolnikov prišlo neposredno v stalni stalež, dočim se bodo profesorji morali udeležiti natečajev kot da bi ravnokar dokončali svoj štu-di.l- | Vprašanje ljudskega štetja, odnosno štetja Slovencev je obravnavala sveto- niki vseh treh pokrajin lahko strinjajo. Samo ta dva predloga vsebujeta tudi določbe, ki jamčijo naš narodni obstoj in uresničitev naših pravic v smislu členov 3 in 6 republiške ustave. Posebni statut za deželo Furlanija - Julijska krajina bo moral vsekakor vsebovati določbe, s katerimi bo priznana popolna enakopravnost Slovencem in ki bodo omogočile, da bomo ohranili svoje narodnostne in kulturne značilnosti.» O problemu nasilnega etničnega spreminjanja slo- Slovenski pokrajinski in občinski svetovalci iz Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine na svojem I. skupnem zborovanju v Trstu. everjanski župan, da pa s° kasneje posegli vmes strankarski činitelji, ki so jtli Preprečili pridužitev, kar je ^sodila velika večina Slo-t vencev, ki žive v mejah Ita- tfl 0 obisku tiri Fanfaniju .Glede obiska samega pri fanfaniju pa je tov. Lovri-ibtf Ha dejal : «Bili smo spre-0 jeti kot nezaželeni gostje. . ^anfani je na predloženo sij spomenico odgovoril zelo Polemično. Med drugim je Hejal, da bi bila Italijan- ka vlada zelo zadovoljna, te bi uživali Italijani v Ju-^slaviji enake ugodnosti 50t jih uživajo Slovenci v laliji ; glede etničnega spreminjanja na Tržaškem pa ! e dejal, da republiška u- •oč1 stava predvideva svobodno : ^ Izseljevanje kjer koli v e$ daliji; glede želje, da bi slovenski župani obiska- slovenski izvoljeni predstavniki in sestavijo delegacijo, ki naj gre v Rim in tam, s pomočjo parlamentarcev, ki so naklonjeni Slovencem skuša podreti ta zid. Predlog so navzoči zborovalci soglasno sprejeli. Borba za slovenske šole v Benečiji O zakonu za slovenske šole je poročal svetovalec Drago Legiša. Govornik Je po ugotovitvi, da je zakon dokončno sprejet in da bo stopil v veljavo, ko ga bo podpisal predsednik republike in bo objavljen v u-radnem listu, podčrtal, da vsebuje novi zakon vrsto pomanjkljivosti. Velika pomanjkljivost novega zakona je v tem, da ne upošteva dejstva, da živijo Slovenci tudi v videmski pokrajini. To je groba diskriminacija, s katero se ne moremo sprijazniti. Zato moramo nadaljevati našo borbo za to, da se zakon za slovenske šole razširi tudi na področje Slovenske Benečije in Kanalske doline, skratka na vsa področja, kjer prebiva naša narodna manjšina. Novi zakon nikakor ni v skladu niti s predlogi, ki jih je postavljala slovenska skupnost in valka Marija Bernetičeva. Ker je vprašanje še posebno aktualno, objavljamo o njem poseben članek na 1. odnosno na ,. strani lista skupno z resolucijo naše Federacije, v kateri so zapopadene misli, ki jih je tov. Bernetičeva razvijala v svoj intervenciji na zborovanju slovenskih županov in svetovalcev. Tov. Bernetičeva je s krepkimi in neizpodbitnimi argumenti prikazala, da je etnično štetje v sedanjih pogojih nesprejemljivo. Problem deželne avtonomije O problemu deželne avtonomije je govoril pokrajinski svetovalec inž. Pečenko. Na tem mestu povzemamo naslednje : «Mnenja sem, da bi morali v našem nadaljnem boju za dosego te važne zahteve posvetiti še prav posebno pozornost in sprejeti zadevno resolucijo. Do sedaj so bili predloženi že štirje zakonski predlogi za deželo Furlanija - Julijska krajina, to so prelogi KPI, PSI, videmskih parlamentarcev dc in predlog tržaške pokrajine. Ustanovljen je bil tudi poseben ožji odbor z nalogo, da sestavi enotno besedilo zakonskega predloga. Predloga KPI in PSI vsebujeta določbe, s katerimi se je, v kolikor se tiče Trža-1 slovenski izvoljeni predstav- venske zemlje, zlasti na področju devinsko-nabrežinjke občine je govoril svetovalec dr. Škrk. Med drugim je podčrtal, da obstajata dva člena republiške ustave, ki ščitita etnični značaj manjšine. Velikopotezne načrte naseljevanja, zlasti v devin-sko-nabrežinski občini je prikazal kot protiustavne načrte, da končno omenjeno naseljevanje ni niti v interesu priseljencev samih, saj se morajo voziti na oddaljena delovišča v mesto, kar je združeno tudi z velikimi stroški ter da nasilno spreminjanje etničnega sestava škoduje odnosom med obema tu živečima narodoma. V diskusijo, ki je sledila tem poročilom so posegli številni svetovalci, ki pa so se v glavnem držali gornje tematike, na koncu pa so bile soglasno sprejete sledeče Resolucije O ŠOLSKEM ZAKONU Po uzakonitvi slovenskega šolstva, ki se je zaključila 7. julija t. 1. z izglasovanjem vladnega zakonskega osnutka v senatni komisiji za šolstvo, ugotavlja, zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev v Italiji: vensko šolstvo sprejet 16 let odkar se je zaključila svetovna vojna in skoro 7 let po podpisu londonske Spomenice o soglasju ; b) da gre za prvi zakon, ki naj ščiti v smislu člena 6 republiške ustave obstoj in razvoj naše narodnostne manjšine; c) da je sprejeti zakon za slovensko šolstvo pomanjkljiv; 1. ker ni njegova veljavnost raztegnjena tudi na videmsko pokrajino, kjer živi dobršen del naše narodnostne manjšine; 2. ker dopušča s svojimi nejasnimi formulacijami tolmačenja, ki so lahko v škodo slovenskemu šolstvu; 3. ker ne zagotavlja v zadostni meri samobitnosti slovenskega šolstva in ne upošteva njegovega posebnega značaja; 4. ker ne nudi vsem šolnikom, ki so tako dolgo čakali na ureditev svojega službenega razmerja, olajšav, da svoj položaj sedaj uredijo. Upoštevajoč vse zgornje ugotovitve, poziva zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev v Italiji, vlado In oba zakonodajna doma, da pospešijo sprejetje vseh tistih zakonov, ki so potrebni, da se bo člen 6. republiške ustave mogel dejansko tudi izvajati; da se v parlamentu odobreni zakon o slovenskem šolstvu takoj objavi v Uradnem listu; da se sprejmejo k izglasovanemu zakonu o slovenskih šolah še dodatne zakonske določbe, ki bodo odpravile pomanjkljivosti, navedene v zgornji točki. Končno svetovalci zahtevajo, da se priznajo vse jugoslovanske visokošolske in srednješolske diplome in spričevala. O POPISU PO NARODNOSTI Zbor slovenskih županov, pokrajinskih in občinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine, je na sestanku 30. julija 1961 razpravljal o izvedbi popisa prebivalstva po narodnosti, kar so sprožili v tukajšnjem tisku pripadniki vladnih strank. Zbor izvoljenih predstavnikov ugotavlja: a) da so še žive posledice fašističnega raznarodovanja in da še obstajajo diskriminacije do slovenske manjšine ; b) da republiška ustava in mednarodne pogodbe priznavajo narodnim manjšinam pravice ter jamčijo ohranitev etničnega značaja, neglede na število njihovih pripadnikov ; c) da predlagani sistemi padnosti ne bi dali stvarne slike o številu Slovencev, ki živijo v Italiji. Zato zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine v sedanjih pogojih odklanja popis po narodnosti ali jezikovni pripadnosti ; upoštevajoč zgoraj omenjene razloge, opozarja merodajne oblasti, da bi v trenutku, ko slovenska manjšina ne uživa vseh pravic predvidenih v 3. in 6. členu republiške ustave, Posebnem statutu in mednarodnih dogovorih, popis poudaril razlike med pripadniki večinskega naroda in pripadniki manjšine, kar bi imelo kvarne posledice za slovensko etnično skupnost na zakonodajnem, upravnem, gospodarskem in političnem področju. Zbor slovenskih zastopnikov poudarja, da je mnogo važnejša od popisa čimprejšnja izvedba ustavnih določil in mednarodnih pogodb, kajti edino tako bodo zajamčeni pogoji za dejansko pravno in socialno enakopravnost med obema tu živečima narodoma. O DEŽELNI AVTONOMIJI Slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci, izvoljeni v občinske in pokrajinske svete Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine se pridružujejo raznim akcijam za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Menijo namreč, da bi u-stanovitev avtonomne dežele učinkovito prispevala k rešitvi gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj v deželi. Zlasti pa pričakujejo, da bi ustanovitev dežele omogočila tudi ureditev vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zato zahtevajo, da se v ustavni zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine vnesejo tudi določila, ki jih predvidevata člena 3 in 6 republiške ustave in ki bodo v skladu z besedilom in duhom Posebnega statuta londonskega sporazuma. O RAZNARODOVALNEM NASEUEVANJU Zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev je dne 30. julija 1961 razpravljal o množičnem naseljevanju istrskih beguncev na slovenskem etničnem ozemlju. Ugotovil je, da oblastva in ustanove kljub odločnemu nasprotovanju prizadetega slovenskega prebivalstva nadaljujejo s sistematičnim in načrtnim nase-. Ijevanjeifi italijanskega življa v slovenske kraje. To naseljevanje se izvaja a) da je bil zakon za slo-j popisovanja po narodni pri- (Nadal jevanje na 7. strani) DEŽELNE VESTI Kmečki tabor na Opčinah Kaj je novega na Goriškem Kljub bojkotu oblasti je ta pomembna kmečka prireditev sijajno uspela Nagrajevanje zaslužnih kmetov na III. kmečkem taooru na Opčinah. N..- sliki vidimo poleg nagrajencev predstavnika Kmetijske zadruge iz Trsta, predstavnike zadrug iz Kopra, Nove Gorice in Furlanije in predstavnika Zveze malih posestnikov. KAMPANJA ZA TISK V GORIŠKI FEDERACIJI Do pretekle sobote je gori-riška federacija izpolnila že 81% plana v nabiranju prispevkov v sklad komunističnega tiska. Nabrala je že 2.836.000 lir. Prva sekcija v federaciji, ki je izpolnila 100% svoj letošnji plan je bila sekcija v Doberdobu. 15 avgusta je tudi sekcija v Ronkah izpolnila svoj plan. Tudi letos je Kmetijska zadruga iz Trsta priredila kmečki tabor na Opčinah. To je bil že tretji tovrstni tabor. U-»peh letošnje prireditve je bil še večji kot prejšnji leti. Tabor je trajal kar tri dni in vse tri dni je. bila udeležba občinstva zelo številna. Velika atrakcija letošnjega tabora so bili nedvomno tudi «Veseli planšarji» iz Ljubljane, ki so vae tri večere zaporedoma zabavali občinstvo. Taborske prireditve so se začele v nedeljo dopoldne v dvorani Prosvetnega doma. Uradne otvoritve so se udeležili tudi nekateri pokrajinski in ob- šli priliki priložnostne nagovore, v katerih sta orisala pomen le kmečke prireditve. Krajše nagovore sta imela tudi pred Slavnika kmečkih organizacij Grbec in inž. Pečenko. Popoldne istega dne je bil drugi takoimenovani uradni del prireditve. Tedaj so poleg predstavnikov Kmetijske zadruge spregovorili tudi predstavniki zadružnih zvez iz Kopra, Nove Gorice in Furlanije. Sledilo je nagrajevanje kmetov. ki imajo posebne zasluge za razvoj kmetijstva in tistih, ki so razstavili svoje pridelke ob tej priložnosti. Industrij- ___ _________________ skim podjetjem, ki so raz- činski svetovalci iz Trsta, pred- I stavljala na taboru razne kme< atavniki naše Federacije, pred- tijske potrebščine in stroje pa stavniki Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze ter zadružni predstavniki iz Kopra, Nove Gorice in Furlanije. Pred. aednik zadruge Markovič in tajnik Kodrič sta imela ob ti- pndelili posebne diplome. Zaslužni kmetje, ki so bili letos nagrajeni so: Marija Fui^ lan iz Gabrovca, Zoro Grgič iz Bazovice, Josip Ota iz Bo-Ijunca in Mario Lenardon iz Tržaški promet stalno nazaduje Brezbrižje odgovornih oblasti Milj. Vsi štirje so prejeli zlate kolajne. Za najboljše vino so prejeli sebne pohvalne diplome sledeči: Karla Pelaschia iz Sv. Ivana, Josip Schcriani iz Milj, Valentin Švab s Kolonkovca, Karel Valentinič, Just Barič, Anton Leban in Alojz Debeliš iz Magdalene, ter Franc in A-lojz Kodrič od Sv. Ane. Kljub temu, da je za kmečki tabor vladalo veliko zanimanje ne le med kmeti ampak ludi med meščani, so pristojne oblasti to prireditev popolnoma prezrle. Tako ni bilo zraven nobenega predstavnika tržaške občinske uprave, ne pokrajinske uprave in niti pokrajinskega kmetiskega nad-zorništva. Prav tako ni bilo zraven nobenega predstavnika ustanove za turizem, dasiravno' je bil tabor obenem tudi manifestacija, ki pospešuje turizem. Tudi od tržaškega radia, ki ima sicer vsako nedeljo svojo posebno kmetijsko oddajo, ni prišel zraven nihče. Prav tako je o tej prireditvi popolnoma molčal takoimenovani tržaški informativni tisk. Kljub ! temu pa so ljudje izvedeli za manifestacijo in sc je udeležili v mnogo večjem številu kot prejšnji leti. In ravno to je nedvomno tudi prirediteljem v veliko vzpodbudo. HUDA TOČA NA GORIŠKEM Pretekli teden je bila na nekaterih predelih Goriške huda toča, ki je v nekaj minutah pokončala vse poljske pridelke, sadje in grozdje. Posebno huda je bila v okolici Krmina in Gradiške. Pokrajinska Kmečka zveza je napravila potrebne korake pri oblasteh, zato, da bi prišle prizadetim kmetom na pomoč. Zveza je sklicala tudi sestanek kmetov. Sestanek se je vršil v nedeljo na sedežu go-riške Delskc zbornice CGIL. Tudi po drugih krajih so bili sestanki kmetov. V ponedeljek je posebna delegacija predstavnikov Kmečke zveze, obiskala goriškega podprefekta, kateremu je predložila prošnje prizadetih kmetov. Ob tej priliki je delegacija' ki jo je spremljal poslanec to- variš Franco, predočila pod-prefektu težave, ki so nastale na področju proizvodnje sladkorne pese. Kot je znano so sladkorni monopolisti odpustili veliko število delavcev v tovarnah sladkorja. Zaradi tega obstajajo sedaj težave z odkupovanjem in predelova-vanjem sladkorne pese. Podprefekt je obljubil, da se bo zanimal za ugodno rešitev predočenih problemov. NOV RELEJNI ODDAJNIK «GORICA MF» Z nedeljo 13. t. m. je začel delovati nov relejni ultrakrat-kovalovni oddajnik «Gorica MF», namenjen prenosu oddaj radijske postaje Trst «A». Oddaja s frekvenco 98.3 Mega-hertza in omogoča dobro sprejemanje radijskih oddaj v slovenskem jeziku posebno v vsej goriški pokrajini. TRŽAŠKE VESTI OBVESTILO ZA KMETE S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in v smislu zakona štev. 1367 z dne 27 novembra 1956, ima Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v načrtu že pred leti začeto akcijo za izboljšanje jetične in po brucelosi okužene goveje živine. Živinorejci, lastniki goved ki so bila pri pregledu ozna čena za jetična ali okužent po brucelozi in jih predhodni odstranijo, lahko prosijo Ti prispevek za nadomestitev bol ne živine z zdravo, ki prihajs iz klasičnih vzrejišč sivo-rjavt pasme in ki jo bo nabavili posebna tehnična komisija. V ta namen lahko predlo žijo zainteresirani rejci proš njo za prispevek. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo bo nu dilo prispevek v najvišjem ia nosu 30% in do največ 60.00 lir za vsako kupljeno govedo Naročila se sprejemajo do vključno 9. septembra p.m. Ob naročilu mora rejec plačat) 230.000 lir na račun za vsako naročeno govedo. Ko bo e» krat prejel govedo bo Pokra jinško kmetijsko nadzorni1 štvo naredilo, na podlagi cen* goveda, obračum in izdalo nalog za plačanje prispevka. bil Ta in «h šil Po ski sci k. Pj ŠE ENA ŠOLSKA VEST Solško skrbništvo sporoča ila so od 19. t.m. dalje, od B do 12 ure dopoldne na vpogled na sedežu znanstvenega licej« s slovenskim učnim jezikom ulici Lazz. Vecchio, 9, dokon' čne prednostne lestvice za po verjena mesta na srednjih šo lah s slovenskim učnim jezk kom za šolsko leto 1961-62. Zlonamerno ini lažnivo podtikanje demo-kristjariske tiskovne agencije ,iltaliaa Pred kratkim je minilo šest | godnosti videmskega sporazu-leto odkar je bil podpisan Vi-, ma razširijo tudi na druga po-demski sporazum o maloobmej-| dročja Slovenije in na vso nem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Tudi oh tej obletnici sta dala šefa italijanske in jugoslovanske mešane komisije za izvajanje določil tega sporazum nekaj priložnostnih izjav. Oba sta povdarila koristnost tega sporazuma. Napovedala sta tudi, da bo v kratkem objavljeno novo predelano in izpopolnjeno besedilo sporazuma. Predvideno je tudi, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do novih ugodnosti za obmejno prebivalstvo obeh področij. Kot je znano so bili že pred časom postavljeni predlogi, naj sc u- Tržaški pomorski promet še nadalje pada. Kljub temu, da se je stanje v juliju, ako ga primerjamo z junijem, nekoliko izboljšalo, je vendar nazadovanje zelo očitno. V času od januarja do julija 1960 je bilo v Trstu izkrcanega blaga 2.332.085 ton, vkrcanega pa 703.848 ton, kar znaša skupno 3.035.988 ton. V času od januarja do julija letos pa je bilo izkrcanega blaga 2.161.743 ton, vkrcanega 690.410 ton, Podoben pojav je tudi na tržaških železnicah. V prvih ■edinih mesecih 1960 so železnice imele 1.533.659 ton blaga, v prvih sedmih mesecih 1961 pa 1.424.562 ton. Tudi v bodoče se tržaškemu pristanišču ne obeta nobeno izboljšanje. Treba 'je namreč poudariti, da niti vlada sama ne kaže nobenega razumeva, nja za Trst. Poleg tega pa na stujajo tudi nove prometne žile, ki odvzemajo promet tržaškemu pristanišču. Italijanski tisk pogostoma omenja konkurenco jugoslovanskih pri. stanišč, zlasti Reke. Toda če bi se vodila v Trstu drugačna politika in če bi vlada resneje mislila na probleme Trsta, bi jugoslovanska pristanišča ne mogla konkurirati Trstu. To poudarjajo tudi jugoslovanski gospodarstveniki. So pa še dnigi činitelji, ki škodujejo tržaškemu pomorskemu prometu in ki ga bodo ogražali tudi v bodoče. V Hamburgu in severna pristanišča že dalj časa močno konkurirajo Trstu — izpopolnjujejo pristaniške naprave. Poleg tega Hamburg zagotavlja razne tarifne ugodno-sti. Tudi nov prekop, ki ga bodo izkopali v Nemčiji in ki bo povezoval Donavo z Renom, bo nedvomno škodoval Trstu. Furlanijo. Tak predlog je postavil tudi deželni komite KPI za Furlanijo in Julijsko krajino. Tudi z jugoslovanske strani so bili postavljeni podobni predlogi. Toda v kolikor nam je znano so prav na italijanski strani pomisleki proti razširitvi območja maloobmejnega prometa. Šovinisti se očividno boje, da bi preveč Slovencev prihajalo v Trst, Gorico in Videm. Prazen strah, s katerim prav gotovo ne soglašajo , zlasti, italijanski trgovci v omenjenih mestih ! Maloobmejni promet je zelo velikega pomena za obmejno prebivalstvo. Da je tako, nam zgovorno priča tudi število mejnih prehodov. Že v letu, ko je bil podpisan Videmski sporazum so zabeležili 351.000 mejnih meta. Upala si je celo trditi da če hi bilo tedaj prevladal1 je mnenje KPI, bi Videmski sp® razum ne bil sklenjen. Da j1 to laž, ki je iz trte zvita, j1 več kot jasno. Da pa ima l** — tudi če prihaja iz vrst do mokristjanov zares kratk* noge, nam zelo zgovorno potf J) juje med drugim tudi kar so ob priliki Vide»*’ skega sporazuma pisala gl*' sila KP. Glasilo KPI je p°f zdravilo sporaz., kritiziralo P* je njegove pomanjkljivosti. I* nekatere izmed teh pomanjklj'’ vesti so bile kasneje odpr»*' Ijene. Naš list je tedaj poud»' ril, da je vse obmejno prel valstvo z zadovoljstvom pozdl*1 vilo sklenitev .sporazuma, p»u’ lo» zapisalo, da bo lažje p* ' *- -t. Godbena skupina in solisti iz Pončane so že znani našim bralcem, saj so nastopili tudi na lanskem festivalu «Dela» v Dolini. Tudi letos jih bomo imeli v naši sredi v Dolini. Gornja slika je bila posneta na festivalu «l’Unità» v Trstu. prehodov. To število se je kasneje zelo povečalo. Danes beležijo povprečno samo na tržaškem področju meje po 5 milijonov prehodov na leto. V vseh teh letih skupno je bilo zabeleženih nad 35 milijonov prehodov. Demokristjanska tiskovna a-gencija «Italia» je tudi ob priliki šeste obletnice Videmskega sporazuma skušala dati du-ška svoji protikomunistični nastrojenosti s tem, da je v biltenu, ki ga objavlja tudi v slovenščini objavila nekaj zelo kratna stališča mastnih laži. Tako je med drugim skušala prikazovati, da je bila KPI nasprotna Videmskemu sporazumu in normalizaciji italijansko-jugoslovanskemu pro. daril pa je tudi, da žal, spor* zum ni tak kot bi moral biti h kot si ga zamišlja prizadeto pt' bivalstvo, da je pomanjkljiv *' nejasen, kar so kasneje ug^ lovili tudi njegovi sestavlja^' in ga popravili. Tedaj je «D^ koračili francosko, švicarsk" ali avstrijsko mejo, kot pa r** inejitveno črto pri Miljah. ^ še več lahko podčrtamo : W munisti so bili že tedaj m0e, nja, da bi morala za preb11 meje zadostovati že sama na izkaznica, brez vsakih ^ gih formalnosti in da bi ralo biti območje maloobm*) nega prometa mnogo širše » v resnici je. Taka so bila • komunistov “ sporazuma o maloobmejn*^ prometu, ne pa taka kai's'1 skuša z lažjo prikazovati ^ mokristjanska cija «Italia», tiskovna a?6*1 31. avgusta 1%1 Stran 7 «DELO DOMACI PROBLEMI IN VESTI Fašistični atentat na Delavski krožek pri Sv. Jakobu Zločinsko dejanje je obsodila vsi demokratična javnost Že nekaj mesecev sem je kilo v Trstu razmeroma mirno. Ta mir pa je v noči med 11. in 12. avgustom skalil bombni •tentai, ki so ga fašisti izvir šili pri Sv. Jakobu. Atentat je povzročil veliko materialno škodo na sedežu tamkajšnje jg 'ekcije naše Partije in precej-kijo škodo na okoliških poslo-! Pjih. K sreči ni bilo človeških •rtev. Že zvečer, malo pred bombnim atentatom, so se pojavili nekateri znani fašistični razgrajači pri Sv. Jakobu. Na tamkajšnjem trgu je bilo namreč politično zborovanje, ki ga je Organizirala naša Partija ob Priliki 41. obletnice šentjakob-•kih protifašističnih barikad. Fašisti so skušali motiti celo govornike. Že tedaj niso organi javne varnosti naredili tega, kar je bila njihova dolžnost. Toda po mirnem razhodu zbo-fovialeev se organom javne var-11 °*ti ni niti sanjalo, da bi o-,fali tam še nekaj časa in se prepričali, da se-li kaj ne kuha. Da ni bilo tam v bližini nobenega policista nam potrjuje tudi dejstvo, da niso prišli na kraj takoj po eksploziji bombe. Seveda je popolna odsotnost policije bila kot nalašč za to, da so atentatorji pobegnili brez sledu in da jih, trenutka ko to pišemo, še liso izsledili. Pa pustimo to in se dotaknimo drugega problema, ki pa je s tem tesno •družen. Že preteklega februarja, ko ,0 nahujskani pobalini razgrajali po tržaških ulicah, napa-dali Slovence in slovenske u-i1 banove, smo trdili, da ne gre •a čisto navadne pobalinske Pojave, kot so to nekateri skušali prikazovati. Mi smo bili in smo tudi danes — trdno prepričani, da so stali — in da stoje — za vsako tako zadevo fašisti. Tudi zadržanje nekaterih •fednješolskih ravnateljev in Profesorjev, ki so dopuščali, skrumbe proslave 100-letnice italijanske države in to ob prisotnosti najvišjih civilnih in vojaških oblasti. Še več: na omenjeno proslavo so bili ce- lo uradno povabljeni črnosrajčniki. Proslave so se udeležili celo s praporom fašističnega združenja. Vse to organizatorjev proslave ni nič motilo. 1»< d«? itk« otr l> riJ>' ra*’ id»' ebi' Jr»' >0«' or* i i' pr« r i< < alf V» »te 1” da so študentje opuščali pouk 'n kolovratili po mestnih uli-Cah, nam marsikaj daje militi. Prišlo je celo do prave o- Uspehi nabiralne akcije za komunistični tisk SEKCIJA PRISPEVEK (ki je bil že CILJ izročen) Sv. Jakob 436.790 400.000 «Vostok» (Sv. Ivan) 1.S 1.675 150.000 Barkovlje 100.010 100.000 «I. maj» (Podlonjer) 120.000 120.000 Bol junec 30.640 30.000 Trebče 50.000 50.000 Konkonel 15.000 15.000 «Curiel» 231.596 500.000 «Pratolongo» 85.170 120.000 «Pečar» .30.000 50.000 Stara Mitnica 90.000 300.000 «Tomažič» 91.760 150.000 «Maganja» 24.150 60.000 Magdalena 65.025 200.000 Skedenj 30.000 300.000 Sv. Ana 24.330 200.000 Pončana 130.000 250.000 Kolonkovec 87.530 160.000 Sv. Alojz 26.410 80.000 Greta 48.135 100.000 Rojan 33.755 100.000 Rocol 62.000 130.000 Sv. Just - Sv. Vid 60.580 150.000 Elizejske poljane 5.850 oO.OOO Milje 750.000 1.000.000 Prosek - Kontovel 30.000 80.000 Sv. Križ 39.800 100.000 Opčine 122.395 120.000 Nabrežina 11.750 30.000 Log 7.870 10.000 Tovarna Orion 14.000 20.000 Stavbarji 6.920 50.000 Ladjedelnica Sv. Marka 23.630 250.000 Arzenal 20.000 100.000 Tovarna strojev 15.170 150.000 ACEGAT 121.250 200.000 Dolina 18.000 30.000 Domjo 15.000 20.000 Ricmanje 21.000 25.000 Mačkoljc 5.000 10.000 Federacija (neposredno) 600.000 Na.ši občinski in pokrajinski svetovalci so odločno protestirali proti temu, kot so protestirali zaradi izgredov proti Slovencem. Zahtevali so stroge ukrepe proti tistim, ki hujskajo mladino k neredom. Zahtevali so tudi, naj se v šolah v pravi luči prikaže kaj je bil fašizem in kakšno škodo je povzročil Italiji, njeni kulturi in njenemu ugledu. Tddi naš poslanec je o zadevi spregovoril v parlamentu. Na notranjega ministra je naslovil posebno interpelacijo, v kateri je zahteval takojšnje ukrepe proti tistim, ki netijo mržnjo in povzročajo nerede. Atentatorjev še niso odkrili Takoj po bombnem atentatu se je zbralo mnogo tovarišev in antifašistov pred sedežem Delavskega krožka, policija je prišla mnogo kasneje Mnoge sekcije so dosegle prav lepe rezultate. Nekatere slovenske sekcije so se izkazale zlasti v zadnjem tednu. V počastitev festivala «Dela» so nabrale pomembne prispevke. Tu naj omenimo zlasti sekcije v Boljuncu, v Trebčah In na Opčinah, ki so pred kratkim izpolnile svoj plan. Tudi druge slovenske sekcije so v zadnjih dneh nabrale lepe prispevke, ker pa jih niso še izročile federalni administraciji, ne moremo o njih na tem mestu poročati. Izvedeli smo namreč, da nekatere slovenske sekcije nameravajo poročati o svojih rezultatih kar na festivalu v Dolini ter nas tako - presenetiti. Kakšni so bili odgovori na vse to, se še živo spominjamo. Nihče od tistih, ki so ščuvali k neredom, nihče od tistih, ki so provzročali nerede, napadali ’ mirne državljane, žalili Slovence in povzročali tudi materialno škodo, ni bil kaznovan. In tako smo prišli že tako daleč, da si fašisti upajo izvesti bombni napad na sedež naše sekcije prav v tistem delavskem rajonu, ki je bil vedno znan kot neuklonljiva protifašistična trdnjava. Fašistično zločinsko početje je ostro obsodila vsa demokratična javnost. Naša Federacija je že dan po atentatu priredila na šentjakobskem trgu veliko protestno zborovanje. Vse demokratične politične stranke in protifašistična združenja so objavile svoje izjave in proteste. Mnoge organizacije so pozvale oblasti, naj izsledijo krivce in jih kaznujejo. Zločin sta javno obsodila tudi tržaški župan in pokrajinski predsednik. Številne naše sekcije so priredile protifašistična zborovanja. Naši govorniki so ne le ožigosali zločinsko početje fašistov in kritizali organe javnega reda/ in varposti, ker niso še izsledili zločincev, ampak so pozvali vse demokrate in antifašiste k najširši antifašistični enotnosti, ki naj s skupno borbo preprečijo vsako rogoviljenje fašistov. Že dalj časa krožijo glasovi, da vojaki na Opčinah ne Smejo zahajati v gostilne in bare, ki so last Slovencev. Baje obstaja celo nek seznam prepovedanih lokalov. Tudi na kmečki tabor, ki je Naši ljudje nimajo nič proti italijanskim vojakom, zato tudi grajajo zadržanje vojaških oblasti. Jasno je, da tudi italijanskim vojakom ni po godu tak «apartheid», kot ne bi, bil po godu našim fantom, ki slu- Nadaljevanji s 3. in 5. strani Peti regiment Nadaljevanje „ 3. strani) Mi ----/-----J w cullili J hom. Vsak dan ustvari ne-‘‘v fcaj novega. Organiziral je celo intendantno službo, ki Tornaga tudi drugim eno-‘ain. Ta služba skrbi tudi za dobavljanje novih oblačil in Qhutvc, za popravljanje sta-oblačil in obutve' in celo '''•t pranje perila. Na take stvpri mnogi drugi komandanti niti ne mislijo. V orožarni nam je razkazoval ce-0 kartoteko pušk. V položaju, kakršen obstaja danes v Madridu, saj sovražnik stalno preži nanj, se zdi to skoro nemogoče. Politični odsek zelo dobro deluje. Skrbi za borce in za djihove družine. Posebna ^misija vzdržuje stike z r»' r« K' iiflf i,«' scF Jr«' ,n