LETO XX - številka 6 ■ junij 1998 - cena 200 SIT & Celje - skladišče D-Per III 5/1998 Minister Smerkolj v Savinjski dolini Pogovor o statusu Inštituta, subvencijah in stimulaciji hmeljarjem, ogled gradi\je novega obrata za spravilo hmelja V petek je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smerkolj. Namen obiska je bil pogovor o ureditvi statusa inštituta, razgovor o nadaljni podpori hmeljarstvu za premostitev kriznega obdobja in ogled pričetka gradnje novega obrata za spravilo hmelja na poskusnem posestvu inštituta. Ministru Smerkolju so najprej predstavili svoj predlog ureditve statusa inštituta in sicer v smislu združitve Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec z osrednjo slovensko raziskovalno organizacijo na področju kmetijstva, Kmetijskega inštituta Slovenije. Minister pa je hmeljarjem sporočil, da je vlada že sprejela odlok o izplačilu drugega dela subvencij po hektarju, izplačilo pa lahko hmeljarji pričakujejo v mesecu juliju. Prav tako je zagotovil, da bo ministrstvo storilo vse, da bodo izplačane zaostale izvozne stimulacije za hmelj -letnik 1997, izvožen v letošnjem letu. Poleg tega je hmeljarje seznanil z aktivnostmi na področju kmetijske politike glede približevanja evropski zvezi in spodbudil institucije s področja hmeljarstva, da se tvorno vključijo k razreševanju te problematike na svojem področju. V drugem delu obiska pa so si minister, župan občine Žalec Milan Dobnik, predsednik Hmeljarske družbe Slovenije Rudi Janežič in drugi ogledali gradnjo novega obrata za spravilo hmelja, ki bo namenjen predvsem opravljanju raziskav na področju hmeljarstva, služil pa bo tudi kot vzorčni obrat pri izgradnji oziroma prenovi hmeljarskih kmetij in posestev v Sloveniji, tako z vidika izbrane tehnološke opreme kot tudi logistike spravila pridelka V imenu inštituta in hmeljarjev Slovenije se obema glavnima investitorjema, to sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Občina Žalec, zahvalil direktor inštituta mag. Iztok Košir. T. Tavčar mm** - t: " '00000000000000 GOSTIŠČE Savinja • Marinka PLEVČAK » LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Polepšajte si dopustni časv Gostišč« PLEVČAK, ker vos pripravljamo: okusne solate iz morskih sadežev, morske ribe, postrvi, žabje krake in polže. Z _ Nudimo malice in nedeljska kosilo. O S Za večje skupine ter obhajila, poroke in razne druge obletnice ter izletniške skupine priporočamo 0 rezervacije, skrbimo, da boste pri nas zadoviljni in se radi vračali • } I obiščite nas a - od torka do petka med 10. in 22. uro, O - ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 22. uro. O 000000000000(90000000000000000000 »000090 IVA Šempeter 126/b TRGOVSKO PODJETJE Šempeter Telefon: 063/ 701 252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA -LADA SAMARA - VW GOLF -FIAT sesalnik za mokro In suho globinsko čiščenje cena: 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vsem strankam želimo varno vožnjo! »SIPKO« d .0.0. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 P NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu JUNIJU ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu juniju 1998 10.18790 SIT in je 208,23 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu JUNIJU ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/98. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasni deski po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. POSEBNO OBVESTILO! Še vedno vpisujemo tiste, ki želijo vpisati stanovanje v zemljiško knjigo. Infotmacije dobite v podjetju. VSE LASTNIKE STANOVAN| PROSIMO, DA NAM VRNE|0 TRI PODPISANE IZVODE POGODBE O UPRAVLJANJU S TOPLOVODNIM SISTEMOM V MESTU ŽALEC , V Seščah praznovali V krajevni skupnosti Šešče so v nedeljo dopoldne s slavnostno sejo sveta KS in predajo novega, krajšega odseka asfaltirane ceste zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 10. junij leta 1963, ko je bil zgrajen most čez Savinjo v Šeščah. Pokojninska reforma Ne gre za zmanjševanje pravic Na slavnostni seji je o opravljenem delu govoril predsednik sveta KS Šešče,Marjan Golavšek, ki je med drugim dejal, da so kljub pomanjkanju denarja asfaltirali tri odseke krajevnih cest v skupni dolžini 1650 m. Precej sredstev je bilo vloženih tudi v ureditev odvodnjavanja, saj ravno voda povzroči največ škode na cestah. Pomagali so tudi krajanu Blažu Zagoženu, ki je končno dobil cesto do domačije pod Golavo in mu s tem omogočili bolj normalno življenje. Precej sredstev je bilo porabljenih za odvoz kosovnih odpadkov, opravljenih pa je bilo tudi več manjših del. V teku so dogovarjanja o plinifikaciji in čistilni napravi s kanalizacijo. Na seji so podelili plaketo KS Francu Roglu, st., priznanja pa so prejeli Anica Ocvirk, Karli Herodež, Drago Lokan in jakob Breznikar. Kulturni program je pripravilo KD Šešče. Med tednom so pripravili športne in kulturne prireditve, gasilsko tekmovanje in srečanje starejših krajanov, starih 75 in več let. T. Tavčar V Andražu bodo praznovali « V KS Andraž bodo ob letošnjem krajevnem prazniku, od 21. do 27. junija pripravili vrsto športnih in kulturnih prireditev, praznovanje pa naj bi zaključili v soboto, 27. junija, ko bodo predali namenu odsek asfaltirane ceste Tajna - Brunšek v dolžini 1.5 km. Dan prej bo slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj. Sicer pa so v tej krajevni skupnosti bili precej delavni. Tako so nadaljevali z izgradnjo vodovoda Dobrič - Podvin, ki ga brez širše družbene skupnosit ne bodo zmogli dokončati. Tri milijone tolarjev iz krajevnega samoprispevka so namenili za nabavo novega gasilskega vozila, v izdelavi so tudi idejni projekti za novo šolo in telovadnico, za katera so že zagotovljena sredstva za odkup zemljišča. T. Tavčar Praznik v Gotovljah Gotovljani praznujejo svoj krajevni praznik 25. junija v spomin na spontano srečanje krajanov in posaditev lipe državnosti leta 1991. Od takrat dalje se na ta dan vsako leto srečujejo in pripravljajo več prireditev pod skupnim naslovom Prireditve pod stoletnimi lipami. Tako bo tudi letos, praznovanje pa bodo obeležile naslednje prireditve: otvoritev igrišča pri šoli je že bila, 20. junija bo dan odprtih vrat društev in organizacij v Gotovljah, ob 9. uri bo zbor krajanov, otrok in mladine na vasi, ob 10. uri ogled igrišča in predstavitev dejavnosti športno rekreacijskega društva Borut, ob 11. uri ogled prostorov in predstavitev dejavnosti konjeniškega kluba Gotovlje, ob 12. uri prikaz orodja in tehnike prostovoljnega gasilskega društva Gotovlje na orodišču pri Sv. Jederti in ob 13. uri ogled lovske koče Rinka in predstavitev dejavnosti lovske PEKARNA -TRGOVINA družine Žalec. 25. junija bo ob 10. uri lovsko strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje, naslednji dan ob 16. uri pa bodo športne igre na igrišču pri šoli in 27. junija ob 20. uri osrednja proslava ob krajevnem prazniku in 95-letnici PGD Gotovlje s kulturnim programom, podelitvijo krajevnih priznanj in sprejemom kombiniranega gasilskega vozila. Po besedah predsednika sveta KS Gotovlje Henrika Krajnca bodo pozornost namenili naslednjim prireditvam v kraju: novemu športnemu igrišču, obnovljenim krajevnim cestam po zaključku del na avtocesti, novemu gasilskemu vozilu in obnovi fasade na župnijski cerkvi sv. Jurija v Gotovljah, spomnili pa se bodo tudi neuspelega glasovanja za samoprispevek, ki je bil pogoj za hitrejši razvoj kraja. T.T. Pongrac 102a W fc# 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Sonce močno sije poletje je že tu in vedno pogosteje bomo iskali senco in hlad pod drevesnimi krošnjami. Ob tem se bo prilegla osvežilna pijača in kakšen dober prigrizek. Ko se boste podajali na izlet na Gozdnik, Kamnik, Mrzlico vas vabimo, da nas obiščete in se oskrbite z dobrotami iz naših polic. Vaš izlet bo tako prijetnejši! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Tako postopno reformiranje obstoječega pokojninskega sistema, kakršno je bilo doseženo s Kebričevim zakonom, je po okusu Demokratske stranke upokojencev in je sestavni del predvidene pokojninske reforme. Zakon poslanca DESUS-a, g. Kebriča, ima svoje poreklo še v prejšnjem sklicu Državnega zbora, ko ga je v osnovni varianti predložil poslanec g.lvo Sizinger. V novem sklicu DZ in v okviru koalicijskega sporazuma med strankami LDS in DESUS ter s privoljenjem tretjega koalicijskega partnerja, SLS, pa je DESUS uveljavil tudi svoje zahteve glede sprememb obstoječega Zakona o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju. Za kaj pravzaprav gre? Po novem zakonu se bodo pokojnine usklajevale izključno glede na gibanje povprečnih mesečnih plač, medtem ko so se pokojnine po prejšnjem zakonu usklajevale na podlagi uradnih statističnih podatkov iz preteklega leta, korigiranih z rastjo življenjskih stroškov v mesecu februarju tekočega leta. Ker je bil navedeni način usklajevanja nepregleden, je DESUS predlagal enostavnejšo rešitev. Morda bi nam trenutno bolj ustrezali poračuni z upoštevanjem rasti cen oziroma inflacije, ko so nekatere plače zamrznjene, dolgoročno pa bi bila to katastrofa, saj bomo morali plače prej ali slej prilagoditi evropskim zahtevam, medtem ko se bo morala sedanja letna inflacija znižati na največ 3 %. Obstaja pa po mojem mnenju tudi bojazen, da bi prišli zaradi neusklajenosti pokojnin in plač do težav s partnerji, ki so podpisniki generacijskega sporazuma, na katerem bazira sedanji pokojninski sistem. Po novem zakonu naj bi torej prišlo do poračuna pokojnin, ko bodo plače komulativno narastle za 1,5 % glede na zadnjo uskladitev, medtem ko je vlada predlagala celo 4 %-no merilo. Takoimenovana februarska formula, ki se sedaj odpravlja, nas je v 27-ih mesecih, odkar je veljala, oškodovala v povprečju za 47.331 tolarjev po upokojencu. Gotovo pa je v korist pokojninske blagajne novela zakona o predčasnem upokojevanju tehnoloških viškov. Črtana je namreč določba 40. člena veljavnega zakona, s katero bi zavarovanci pridobili takojšnjo pravico do predčasne pokojnine, če jim je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov oziroma kot presežnim delavcem. V preteklih dveh letih se je tako upokojilo skoraj 10.000 ljudi, kar nenormalno obremenjuje pokojninsko blagajno. Poleg tega bo zelo omejeno tudi predčasno upokojevanje z dokupom let za čas služenja vojaškega roka in študija; doslej je bil namreč dokup razmeroma poceni. Odslej bo moral vsak plačevati realno ceno - Tako naj bi bile podlaga za dokup let posameznikove povprečne mesečne plače in ne kot doslej za vsak mesec 19.600 tolarjev in sicer ne vse enako. V zakonu, ki ga je predlagal poslanec DESUS, g. Ivan Kebrič, so torej tri glavne spremembe: prve odpravlja t.i. februarska formula, druga onemogoča predčasno upokojevanje tehnoloških viškov, tretja pa odpravlja boniteto pri dokupu let. Pred dnevi mi je prišel v roke material, ki ga je v zvezi z reformo pokojninskega sistema pripravila posebna skupina Zveze društev upokojencev Slovenije, datiran z 21. 4. 1998. Ugotavljam, da imamo v DESUS in ZDUS identična stališča glede urejanja tega področja, le da smo v DESUS posvečali premalo pozornosti predvolilnim spremembam v invalidskem zavarovanju. Posebna skupina ZDUS ugotavlja, da so korenite spremembe potrebne tudi v sedaj veljavnem sistemu invalidskega zavarovanja, ki je bilo doslej deležno premajhne družbene pozornosti. Ne gre za zmanjševanje pravic na tem področju kot neutemeljeno prikazujejo nekateri in so proti prepotrebnim spremembam, temveč za odpravo slabosti, s katerimi se soočamo ob sedaj veljavni definiciji invalidnosti. Prav nove rešitve naj bi prispevale k temu, da bi tako delodajalec kot tudi sam zavarovanec skrbel za bolj varno in zdravo delovno okolje. Območni odbor DESUS Žalec Podpredsednik Rado Rota Prodaja gradbenega in tehničnega blaga wwm Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 25 kg/ 2.790,00 SIT 1 m/ 870,00 SIT 25 kg/ 1.120,00 SIT Nudimo vam po zelo ugodnih cenah: • JUPOL • PLOŠČICE • LEPILO ZA PLOŠČICE črpalke za zalivanje #P€DROLia poleg tega vam nudimo ostali gradbeni material. Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM Servis gospodinjskih aparatov Anton Kitek iz Kasaz Deset let uspešnega dela Sodobnega življenja si ni mogoče zamišljati brez dosežkov tehnike, ki nas vsakodnevno preseneča z novimi in dopolnjenimi rešitvami že znanega in poznanega. Pomembno vlogo, da ti dosežki sodobnega človeštva dalj časa delujejo, pa imajo serviserji, ki morajo skrbno spremljati in se ob tem tudi učiti, da lahko svoje delo tudi opravijo. Tudi na področju, o katerem govori ta zapis, tega ne manjka. Tako kot povsod, je tudi na gospodinjskih aparatih bila in je še prava revolucija tehnološkega napredka, o kateri bi lahko veliko povedal tudi Anton Kitek iz Kasaz pri Libojah, saj že skoraj 30 let servisira gospodinjske aparate. Anton Kitek je sedaj že enajsto leto samostojni obrtnik. Pred tem pa je delal v Gorenju oziroma njihovem servisu gospodinjskih aparatov. Z dobro mero znanja in izkušenj je začel na svoje, kar mu je predstavljalo zlasti velik izziv. Ko se danes ozira na prehojeno pot, je zadovoljen, to pa še tembolj, saj sta v tem poslu sedaj tudi že njegova starejša sinova. S tem pa v bistvu Anton že lahko govori o družinskem servisnem podjetju, ki naj bi v prihodnje še uspešneje zadovoljevalo koristnike njihovih servisnih storitev. Večino, oziroma prek 80 odstotkov gospodinjskih aparatov je na področju Savinjske doline in njene okolice, ki ga, poleg ostalih, servisno pokriva Anton Kitek, narejenih v Gorenju. Poleg teh strojev pa seveda Kitkovi servisirajo tudi proizvode drugih proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Sicer pa so tudi zastopniki servisa podjetja Indesit, ki je znova prisotna na slovenskem tržišču. Njihov delovni čas je prilagojen strankam in nemalokrat se zgodi, da so na delu tudi med prazniki in ob nedeljah. Zlasti to velja za proizvode hladilne tehnike - zamrzovalne skrinje in omare. V takšnih situacijah ni važen ne dan in ne ura, saj želijo strankam čim Anton Kitek (v sredini) s svojima sinovoma hitreje pomagati in s tem preprečiti morebitno škodo. Ob vsem tem delu pa si Anton Kitek, če le more, vzame čas tudi za svojo dušo in telo. Kakšnih 15 let je kot kitarist igral v raznih ansamblih, sedaj pa ima željo sodelovati v kakšnem pevskem kvintetu. Poleg kulture pa Antonu veliko pomeni tudi šport in zato ga lahko najdemo v ŠD Liboje, kjer je član upravnega odbora in eden tistih, ki so pomagali zgraditi tenis igrišče pri vlečnici, kjer naj bi nekako nastal tudi športni center. Sicer pa Anton zelo rad smuča, srfa, planinari ... Ne nazad- nje pa ga v zadnjem obdobju lahko srečamo tudi pri delu lokalne samouprave, kjer je svetnik v svetu krajevne skupnosti Liboje. Za konec tega zapisa še povejmo, da je Anton Kitek veseljak in zato tudi priljubljen v svojem okolju. Vsekakor pa zna dobro ločevati med poslom in zabavo in zato so z njegovim delom zadovoljni tudi potrošniki storitev. Za vse tiste, ki bi potrebovali tovrstne servisne usluge, pa pokličite po telefonu na številko 708-256 ali številko 0609 632-660 oz. 041 632-660. Ep-da frjPINUS TKI Rače a a. AROPI d.o.o. TRGOVINA Grajski trg 21 2327 Rače HMELJARJI VINOGRADNIKI SADJARJI VRTIČKARJI... NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN PO UGODNIH - KONKURENČNIH CENAH. ZA KVALITETNO ŠKROPLJENJE SO VAM NA VOLJO ŽE DOLGO ISKANE CP ŠKROPILNICE (1,5 1,51,81,151, In 20 I). VLJUDNO VABLJENI! VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ CILJ. AROPI d.o.o. TRGOVINA PRODAJALNA: MEDLOG - CELJE LJUBLJANSKA 93 tel./ fax: 063/473-012 DELOVNI CAS: PON - PET OD 7.30 DO 17.00 SOBOTA OD 8.00 DO 12.00 Banki združeni 17 ponedeljek je bil v žalskem hotelu šesti redni zbor Hmezad banke d.d.. Najprej so člani zbora sprejeli revidirano letno poročilo za leto 1997 in delitev dobička, nato pa poslovno politiko za leto 1998. Na temelju opredelitev Hmezad banke d.d. in Banke, Celje d.d. ter v skladu z razvojno politiko povečanja tržnega deleža sta vodstvi obeh bank, ob upoštevanju razmer v slovenskem bančništvu ter strategije Slovenije ob vključevanju v Evropsko unijo spoznali, da je potrebno racionalizirati poslovan- je obeh bank in ugotovili, da je najučinkovitejša pot do tega cilja pripojitev.Predlog vodstev obeh bank je zbor banke soglasno sprejel. I- K. Novo vodstvo zbornice Konec maja je bila v Žalcu seja skupščine Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Skupščina je najprej obravnavala in potrdila poročilo predsednika Vinka Vučajnka o delu zbornice v preteklem mandatnem obdobju ter poročilo o realizaciji in finačnem planu zbornice za preteklo leto. Sledile so volitve, nato pa so prisotni obravnavali in sprejeli še predlog dela zbornice in finančni načrt za leto 1998. Osnova in višina prispevka zbornici po sklepu skupščine ostajata nespremenjena. Novi predsednik zbornice je janez Drugovič, čani izvršnega odbora pa so: Vinko Vučajnk, Vili Debevc, Alenka Banko, jure Matjaž, Ivan Ulaga, Marjan Tratnik, Vojko Križnik in Drago Strahovnik. Predsednik petčlanskega nadzornega odbora je Bruno Jezernik. K. R HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE UGODNI NAKUPI V Samopostrežni trgovini Petrovče Telefon; 063 / 707-410 Telefon: 063/ 708 173 Telefax: 063/ 708 248 Laško pivo zaboj Deit multivitaminski 1,51 Vino namizno 11 Kis vinski 11 Mehčalec in detergent 11 Testenine Romana 500g Keksi 1kg Moške srajce krat. rokav kom org^JÜpte'^ an^Ttele* „ te u*o*jr»"20°jgKfl) (CC3 380 ! Izkoristite komisijsko prodajo v Kmetijski preskrbi in ugodno ponudbo sredstev za varstvo rastlin, sadovnjakov in vinogradov. 2.999.00 SIT 126.00 SIT 162.00 SIT 119.00 SIT 140.00 SIT 96,00 SIT 351.00 SIT 1.116.00 SIT n?a«*££/tjSt0r'' Kdor preudarno kupuje, vedno v zadrugi Petrovče kupuje! r m UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1998/99 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET OSNOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO VISOKA UPRAVNA ZA ODRASLE «r STROJNI TEHNIK ŠOLA mr ELEKTRIKAR - program javna uprava ^TUŽU- «r ELEKTROTEHNIK 1. in 3. letnik USPOSABLJANJE mr EKONOMSKO «r FAKULTETA ZA ZA ŽIVLJENJSKO KOMERCIALNI TEHNIK ORGANIZACIJSKE USPEŠNOST mr TRGOVEC VEDE KRANJ «r TRGOVSKI in ŽIVILSKI POSLOVODJA - program organizacija m management L in 3. letnik USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA PO OSNOVNI ŠOLI -1 ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI «r ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA VANJE «r TESAR OPAŽEV «TKRIVILEC ARMATURE «rSKLADIŠČNI DELAVEC «r SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI SREDNJI ŠOLI - 1 ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI *r RAČUNOVODJA «r KOMERCIALIST mr VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ mr POSLOVNI SEKRETAR INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC VSAK DELOVNIK med 8. in 16.uro, v času od 1 .julija do 1.septembra med 8. in 12.uro PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO IN PO TELEFONU: 70 31 650 Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS Šola prijaznih ljudi - pot do znanja in uspeha Na podlagi 4. člena Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (Ur. I. RS 5/91), 12. člena statuta občine Žalec ter v skladu z odlokom o proračunu občine Žalec za leto 1998 Občina Žalec objavlja RAZPIS o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane v letu 1998. A) SPLOŠNE DOLOČBE Za uresničevanje ciljev, predvidenih z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijsko proizvodnjo in ponudbo hrane, se finančne intervencije v občini Žalec namenijo za : B) U K R E Pl XL Oznaka Namen 453/070 Pomoč kmetijam 453/080 Regresiranje obresti 477/003 Namakanje IL Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe s sedežem oziroma prebivališčem v občini Žalec in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, gozdarstvom in kmečkim turizmom (vlagatelji). Zahtevke za izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo vlagatelji, to so upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma gospodarske družbe, finančne organiazacije in zadruge za upravičence - fizične osebe, če jih te za to pooblastijo. III. Vlagatelji, ki sredstva po tem razpisu pridobijo za druge upravičence, morajo sredstva za vse ukrepe najpozneje dva delovna dneva po prejemu prenakaza-ti neposrednemu upravičencu. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence morajo vlogi predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili. IV. Vlagatelj ne sme pogojevati uveljavljanja ali izplačila interventnih sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega oziroma pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže. V. Za uveljavljanje sredstev po tem razpisu vključno s stroški finančnega poslovanja sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati dejanske stroške, toda največ 1% od višine uveljavljenih sredstev. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisa občina ne plačuje obresti. VI. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen in predpisana dokumentacija. Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Zahtevke se vlaga in obrazec se dobi pri :0BQNA ŽALEC, ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEjAVNOSTI 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5 m Nepopolni ali nepravočasno vloženi zahtevki se zavrnejo s sklepom v roku 15 dni po prejemu. Za nepravočasno vložene zahtevke se štejejo zahtevki, ki so bili vloženi po roku, določenem v posameznih členih sklepa. Vlil. Vlagatelj mora vso dokumentacijo hraniti v originalu najamanj dve leti. Vpogled vanjo morajo omogočiti upravnim organom pristojnim za kmetijsko inšpekcijo ali občinska komisija, ki jo za ta namen določi župan. IX Če vlagatelj ne izpolni obveznosti oz. kako drugače krši ta razpis, je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj mora vrniti vsa preplačila sredstev, ki jih je prejel po tem razpisu, skupaj z obračunanimi zakonitnimi zamudnimi obrestimi v višini, določeni v skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95). X. Občina Žalec izplačuje vlagateljem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem sklepom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se zahtevki v dolgem roku ne obravnavajo. V kolikor so zahtevki za drugi rok sredstva za določeni namen prekoračili, se vlagateljem zahtevki proporcionalno zmanjašajo. 453070 POMOČ KMETIIAM 1. Namen ukrepa - ohranitev kmečkega prebivalstva na obrobju Savinjske doline, kjer so pogoji za pridelovanje veliko težji 2. Pogoji in višina sredstev - subvencija je namenjena kmetijam, ki imajo status gorske in strme kmetije - pomoč se dodeli enemu članu na kmetiji, ki je pokojninsko invalidsko zavarovan - orientacijsaka vrednost subvencije je cca 16.000,00 SIT, za dobo šestih mesecev 3. Skupna vrednost namenjenih za ta namen je 10.000.000,00 SIT 4. Rok za vložitev zahtevkov je do 1. julija 1998 5. Način vlaganja zahtevkov : - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno predložiti dokument o zadnjem plačilu /položnica/ PIZ XIL 453080 REGRESIRANJ OBRESTI 1. Namen - sredstva se bodo dodeljevala za pokrivanje stroškov obresti za najete investicijske kredite 2. Pogoji in višina sredstev - regresirajo se realne obresti za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji - vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o kreditiranju investicije s finančno organizacijo - lastna udeležba investitorja je najmanj 20% predračunske vrednosti investicije - regresira se za kredite najete od vključno 1994 do vključno 1998 leta - regresira se realna obrestna mera /r/ do 100%, v kolikor bodo dopuščala sredstva namenjena za ta namen in v kolikor vlagatelj regresiranja obresti ni uveljavljal drugje 3. Skupna vrednost za razpisani namen je 3.000.000,00 SIT 4. Rok vložitve zahtevkov je 15. julij za prvo polletje, 15. oktober za tretje četrtletje in 15. december za zadnje četrtletje 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti: investicijski program - finančna konstrukcija z dokumentiranimi viri financiranja in časovna dinamika financiranja - sklenjena kreditna pogodba s finančno organizacijo o odobritvi kredita - obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 1998, po četrtletjih - anuitetni obračun odplačil kreditne obveznosti po posameznih letih - mnenje kmetijske svetovalne službe. XIII. 477003 NAMAKANJ 1. Namen ukrepa - spodbujanje zelenjavarske proizvodnje in jagodičevja Pogoji in višina sredstev - nakupljena namakalna naprava v letu 1998 - subvencija je namenjena kmetijam, ki jih je zelenjavarstvo glavni oz. dodatni vir dohodka - sofinancira se 50% nakupa mini namakalne naprave - samo kapljično namakanje Skupna vrednost sredstev namenjenih za ta namen je 1.000.000,00 SIT Rok za vložitev zahtevkov je do 15. julija 1998 Način vlaganja zahtevkov: - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - račun o nakupu namakalne naprave od leta 1998 - potrdilo o izpolnjevanju pogojev za kmeta - mnenje kmetijske svetovalne službe XIV. Razpis se objavi v Savinjčanu. NflCM» YCIM PtlFfAVt it MASJHIJI nomi -c——•*«--—r~z V > . ---/ _______, Nil ROCITI DOVOLI o o nT'/i't'i '. 1 I.>* > l/ > ' us/S )/ n i. Povezovanje kot odgovor na konkurenco Direktoija koncerna Savinjske trgovske družbe Žalec in delniške družbe Trgovsko podjetje Žana Žalec, Robert Čemažar in Dolfe Naraks, sta pred kratkim podpisala pismo o poslovni nameri. Vsebino pisma sta predstavila na novinarski konferenci, ki je bila v uredništvu Savinjčana. Oba direktorja sta na novinarski konferenci najprej predstavila obe trgovski podjetji. Žana bo letos jeseni praznovala 22 let obstoja. Leta 1976 je namreč TP Ljubljanska Nama zgradila blagovnico v Žalcu, leta 81 je bil grajen prodajni center Lena v Levcu, leta 1989 pa je žalska Nama izstopila iz sistema Name. Trenutno ima približno 12.000 m2 prodajnih in skladiščnih površin, zaposluje od 140 do 150 ljudi, ima pa tudi štiri franšizne prodajalne. Približno 60 odstotkov prometa ustvari maloprodaja. 8. maja letos je bilo v Žani končano lastninsko preoblikovanje in podjetje vpisano v register kot delniška družba. Letno ustvari približno 3,5 milijarde tolarjev. Ves čas se prilagajajo novim pogojem poslovanja, po besedah Dolfa Naraksa pa je to posledica razvoja trgovine, ne pa neposreden odgovor na prihod tujih trgovcev. Za dobro prodajo niso več najpomembnejše samo ugodne cene, pač pa primerno urejena prodajna mesta, parkirišča in podobno. Trenuten trend v trgovini je v razvoju velikih trgovskih centrov, Žana pa že ima tak center v Levcu. Tudi Savinjska trgovska družba ni križem rok pričakala zaostrenih konkurenčnih razmer v trgovini. Ustanovljena je bila leta 1951 in je bila nekaj časa edino trgovsko podjetje v Spodnji Savinjski dolini. To pa pomeni, da se je ob spremembi ekonomskega GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV PRIPRAVA: CEST, PARKIRNIH PROSTOROV IN DVORIŠČ sistema soočila ne le z zasebno iniciativo, pač pa tudi z denacionalizacijo. Od 35 poslovnih enot jih ima danes še 20. Koncern Savinjska trgovska družba sestavljajo tri kapitalsko povezana podjetja: Savinjska trgovska družba - maloprodaja, SM trade -veleprodaja in Savinjski kruhek -proizvodnja kruha in peciva. Koncern zaposluje 235 ljudi in je lani ustvaril približno 4 milijarde tolarjev prometa. Žana in Savinjska trgovska družba torej sodita med najstarejše trgovce v občini in se tudi predstavljata kot trgovca s tradicijo. Nekdaj sta si bila konkurenčna, ob zaostrovanju pogojev poslovanja v trgovski dejavnosti pa sta začeli sodelovati. Zato sta direktorja podpisala pismo o poslovni nameri, v katerem sta se dogovorila, da bosta trgovski podjetji odslej skupno nastopali do dobaviteljev, pri promociji in pospeševanju prodaje in usklajevali aktivnosti na področju prodaje. S tem naj bi znižali stroške, dosegali ugodnejše cene za kupce, seveda pa tudi dobiček za lastnike obeh podjetij. V prihodnosti direktorja ne izključujeta tudi kapitalskega povezovanja, o čemer pa bodo seveda odločali lastniki podjetij. Sedanje sodelovanje pa ne predvideva nobenega ukinjanja ali ustanavljanja kakšne poslovne enote ali sprememb števila zaposlenih. Bodo pa že izdali nov skupen katalog. K. R. »TLAKOVANJE > IZVEDBA BETONSKIH ŠKARP • POSTAVITEV ŠKARPNIKOV IN ROBNIKOV Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Pred vami Je nova nagradna igra za ZVESTOBO. Ob njenem zaključku, ki bo 22. avgusta, se bomo znova posvetili tradicionalni prireditvi Zvestoba se nagrajuje. Že sedaj vam lahko izdamo,da bo na prireditvi igral ansambel Mira Klinca. Naše skupno praznovanje pa bo poleg še ostalih obogatila ena najpopularnejših pevk naše nakdanje skupne države TEREZA KESOVIJA. Obeta se torej bogat in zabaven dan. Rezervirajte si čas zanj. Vse informacije o nagradni igri pa boste dobili ob nakupu pri naših blagajnah v Žalcu, na Vranskem in v Grižah. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Titrtzem JUNIJ 1998 O turizmu na podeželju Turistična zveza Slovenije in Združenje tu- v rističnih kmetij Slovenije sta v Žalcu podpisali dogovor o sodelovanju Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline pred dnevi v Žalcu posvet na temo: Turistična društva na podeželju. V dvorani žalskega gasilskega doma se je zbralo približno 70 predstavnikov turističnih društev s podeželja, ki so predstavili svoje delovanje in predvsem probleme, s katerimi se pri tem soočajo. Pred posvetom pa sta predsednik Turistične zveze Slovenije Matjan Rožič in strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Vesna Čuček podpisala dogovor o sodelovanju med zvezo in združenjem. Kolesarske poti po Savinjski Leto športa v turizmu bo Turistična zveza Spodnje Savinjske doline zaznamovala še z osemnajstimi kolesarskimi potmi po Savinjski dolini. Peš pot ob Savinji, ki so jo odprli maja privablja vedno več sprehajalcev. Kolesarske poti bodo opisane in označene v prospektu, ki bo izšel te dni in ga bo mogoče prezplačno dobiti v tu-rističnih agencijah. Odprtje kolesarske poti iz Žalca do Sv. jedrti pa bo 4. julija ob 10. uri izpred gostišča Štorman. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Center za promocijo turizma Slovenije bosta na ta izlet povabila župane vseh slovenskih občin. j. K. Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije in strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Vesna Čuček med podpisom sporazuma V dogovoru se obe organizaciji zavzemata za hitrejši razvoj turističnih kmetij in napredek turizma na podeželju ter opredeljujeta vsebino in konkretne oblike sodelovanja. Spodbujali bosta razvoj turizma na podeželju, podpirali zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj turizma na kmetijah kot dopolnilne dejavnosti, zagotavljali, da bodo turistične kmetije vključene v lokalno turistično promocijo in spodbujali sodelovanje takšnih kmetij v raznih projektih, kot so projekti celostnega razvoja podeželja. V sodelovanju s kmetijskimi svetovalnimi službami bodo vsako leto izbirali najlepšo turistično kmetijo. Združenje turističnih kmetij Slovenije bo odslej vključeno tudi v nekatere organe Turistične zveze Slovenije, med drugim v komisiji TZS za razvoj turizma na podeželju. Sicer pa se turistična društva s podeželja srečujejo z vrsto problemov, ki so jih našteli tudi na posvetu v Žalcu. Pesti jih nepovezana turistična ponudba, ponekod nepodpiranje lokalnih skupnosti pri turistični projektih, sredstva od turistične takse so vključena v integralne občinske proračune in z njimi ne razpolagajo turistična društva, nedorečen pa je tudi status turističnih društev na državni ravni. Problem je tudi, kako ohraniti čisto okolje, ki je običajno največja prednost turizma na podeželju. Ob koncu posveta so sprejeli nekaj zaključkov, družabni del posveta pa je Turistična zveza Spodnje Savinjske doline organizirala na kmetiji odprtih vrat Potočnik v Matkah. K. R., foto: T. T. Turistično društvo Šempeter Za večjo obveščenost, zadovoljni z obiskom TD Šempeter - postavljanje tabl TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC VABI SAVINJČANE K SODELOVAN JU NA PRIREDITVI ZA IZBOR NAJMOČNEJŠEGA SLOVENCA (po knjigi o Martinu Krpanu), ki bo v petek, 3. julija 1998, ob 18. uri v športnem centru Žalec. Prijave pošljite na Turistično društvo Žalec, Ul. Heroja Staneta 3, dodatne informacije na tel.: 717-533 (Hrupni) poletni večeri V času poletja, počitnic, dopustov in toplih večerov se marsikdo nekoliko dlje zadrži v kakšnem gostinskem lokalu, oziroma se šele v poznejših urah napoti vanj, na hladno pijačo. Če sreča prijatelje ali če se celo še kaj dogaja (recimo nastop kakšne zanimive glasbene skupine), pa je seveda razlog več da še ostane uro ali dve in ob odhodu domov gre z občutkom, da je prijetno zaključil ta dan. Vendar v Žalcu in tudi okoliških krajih ni ravno veliko možnosti za tovrstno druženje v poznejših urah. Razen nočnega kluba v žalskem hotelu ter dogajanja v Pop rock caffe-u ter občasnih prireditvah, ki jih ni prav veliko, se seveda ne dogaja veliko zanimivega. To seveda ne pomeni, da se na tem področju ne bi dalo kaj več narediti za popestritev poletnih večerov, ki pa ne bi imeli samo zabavnega značaja druženja ob šanku, temveč tudi kulturne razsežnosti z nastopi raznih glasbenih skupin in podobno. Vendar pot do tega ni prav enostavna. Dovolj zgovoren primer je ravno Marjan Starič najemnik kavarne Korona v Žalcu. V lokalu se zbirajo predvsem predstavniki mlajše generacije, katerih zabavni del zabave je tudi poslušanje rock glasbe. Ve se, da se takšna glasba posluša nekoliko bolj glasno. Organizatorji, ki prirejajo koncerte rock izvajalcev pa te termine običajno postavijo v večerne ure. Zaradi pomanjkanja torstnih prireditev v Žalcu je Marjan Starič že večrat povabil različne glasbene izvajalce v lokal. S to dejavnostjo pa tudi namerava nadaljevati. Na žalski občini so mu odobrili podaljšanje delovnega časa ob petkih in sobotah, nakar bi moral dobiti soglasje tudi na mestni skupnosti. Tam pa so mu prašno zavrnili z obrazložitvijo, da mora imeti soglasje vseh okoliških sostanovalcev. Tu pa se pravi problem šele začne, saj je že dovolj če samo eden od približno dvesto sosedov ne soglaša in ne podpira Staričevega predloga. Na turistični zvezi imajo podobno mnenje kot mestna skupnost. Podpirajo pobude kot je Staričeva, vendar ob upoštevanju odloka, ki predpisuje, da je potrebno spoštovati pravice prebivalcev do njihovega počitka. Glede na to, da gre za različne interese bi najbolša rešitev bila kompromis, s katerim bi posamezniki organizirali tovrstne prireditve, ki imajo vendarle kulturni pomen, po nekoliko krajši birokratski poti, s tem, da s svojo redarsko službo zagotovijo vzdrževanje javnega miru v lokalu ter njegovi neposredni bližini. Gre namreč za kulturno dogajanje v mestu in čeprav je to nekoliko bolj hrupno, je težko pričakovati, da si želijo mladi - pa tudi starejši, ob toplih poletnih večerih posedeti doma ob televizorjih. Zato je gotovo tudi v dolgorčnem interesu, da se za tovrstno problematiko najdejo ustrezne rešitve, ki bodo vsaj do neke mere ugodile zainteresiranim, oziroma tako ali drugače vpletenim, v samo mesto pa vnesle več živahnosti. B. Gorupič Pri Turističnem društvu v Šempetru v Savinjski dolini se zavedajo, da obnavljanje in vzdrževanje turističnih objektov adosten obisk ni zadostno, temveč je mimoidoče treba o objektih tudi obveščati. Zato so najbolj primerne table, ki že na daleč sporočajo, kaj kraj ima in s tem vabijo obiskovalce k ogledu. Zato so prejšnji teden postavili nove table ob cestah pred krajem, ki nazorno kažejo, kje sta Rimska nekropola in jama Pekel. V teh dneh pa je tudi močno povečan obisk, ko prihajajo na ogled obeh turističnih objektov številni šolarji, dijaki in študentje iz vse Slovenije. Tako si je do sedaj Rimsko nekropolo in jamo Pekel ogledalo okoli 7 tisoč obiskovalcev. T. Tavčar Prevroče za Miš maš JmsEEKi 'SPEKTRA Oto Bilo je vroče Tako bi lahko zapisali ob srečanju A2S Spektre Orbit, saj so bili teniški dvoboji na igriščih centra Zupanc tako vroči kot sonce, ki je neusmiljeno pripekalo tisto soboto. Sicer pa so organizatorji pripravili še ježo na konjih, odbojko na mivki, pokušnjo golfa in zabavo za najmlajše. Na teniškem turnirju naključno zbranih dvojic sta zmagala Marjan Krajnc (Zavarovalnica Adriatic) in Tinka Uranjek. j.K Na posnetku direktor podjetja A2S Srdjan Džumhur izroča medalje najboljšim tenisačem •••••••••••••••••••••••••••••«o* Prvo nedeljo v juniju so Griže spet zaživele v ritmu Miš maša. Letos že dvanajstič zapored so na glavnem odru letnega gledališča Limberk obiskovalce zabavali znani slovenski pevci in glasbene skupine. Obisk pa je bil nekoliko manjši, kot so pričakovali organizatorji. Doslej največji obisk je bil pred leti, ko je v Griže prišlo okoli 25 tisoč obiskovalcev, letos pa jih je bilo po oceni organizatorjev le pet do šest tisoč. Glavni razlog za to je bila verjetno huda vročina, tako da je bilo v Limberku najbolj živahno šele pozno popoldne. Sicer pa se je marsikaj zanimivega dogajalo še na odru sramežljivih in v likovni delavnici, otroke pa je zabaval tudi vlak Atomček. Miš maša ni več brez palačink. Kar precej jih je spekel tudi župan Milan Dobnik. K. R„ foto: T. T. ŽALSKA NOČ 3. in 4. julij Turizem JUNIJ 1998 Obnova bazena Težko je reči, ali je pred nami dolgo vroče poletje ali pa bo kislo vreme spet kvarilo sezono na letnih kopališčih. Kljub temu se je potrebno na začetek kopalne sezone pripraviti in kot običajno vsako leto so se tudi na preboldskem bazenu pred dnevi začela obnovitvena dela. Ta so nekoliko bolj korenita kot, prejšnja leta, vendar pa obnova samih školjk dveh bazenov še ni prišla na vrsto. Kljub temu bo kopališče dobilo veliko lepšo podobo, nekatera dela pa so pogoj, da bo sanitarni inšpektor sploh dovolil začetek kopalne sezone. Tako bo zamenjan peščeni del fil-trirnih naprav, sistem kloriranja pa bo nov. Razširjeni bodo pločniki ob bazenih, na zahtevo sanitarnega inšpektorja pa bo med zelenico in bazenom ograja, saj mora vsak kopalec pred kopanjem v bazenu prek posebnega bazenčka za dezinfekcijo. Ograja bo po besedah predsednika upravljalca bazena, to je TVD Partizan, janka Laznika lepa in po videzu nemoteča. Narejen bo tudi poseben prostor za nudenje prve pomoči, temeljito bodo obnovljene garderobe, ki bodo dobile nova vrata in keramične ploščice, bazena pa bosta letos še deležna le nujnih vzdrževalnih del. Obnovo sofinancirajo občina Žalec, ministrstvo za šolstvo in šport, TVD Partizan Prebold in podnajemnik. Kopališče bo odprto predvidoma 24. junija. K. R. Žalska noč 98 Prireditve bodo 3. in julija. Organizatorji prireditve Žalska noč letos obljubljajo še posebej zanimiv program prireditev, ki bodo gotovo zanimive za obiskovalce. Program prireditev objavljamo na tej strani, prav pa je, da opozorimo na zanimivo mednarodno udeležbo nastopajočih in sicer plesno skupino iz TAHITIJA, ansambel Viktorky iz Prage in gosta iz Škotske. Osem Savinjčanov se bo pomerilo za najmočnejšega slovenca, na kolesarski izlet so organizatorji povabili slovenske župane, novost pa je tudi tek po žalskih ulicah. Ponovno bo oživela tržnica, saj bo v soboto, od 8. do 12. ure, še posebej dobro založena. Če ste si natančneje pogledali program in kdo vse bo skrbel za zabavo ste lahko ugotovili, da so se organizatorji resnično potrudili, da bo zabave dovolj za vsakogar. Da ne bi bilo težav z novim prometnim režimom bodo organizatorji poskrbeli za poseben prevoz z vlakom iz Celja v Žalec in nazaj, posebni Izletnikovi avtobusi pa bodo vozili iz Celja in Vranskega. J . K. V Za zabavo bodo med drugimi skrbele simpatične Viktorky iz Prage EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA Lepa pot 5, 3000 CELJE tel., faks: 063 / 453-562 6vjU£tetu& ¿K % ■mm gfgpU* - strojne estrihe in omete - novogradnje - adaptacije - izkope z mini bagrom - ostala obrtna in inštalacijska dela EXTRA GRAD : GRADBENA IN OBRTNA DELA j ; J r ! : :M m / , Glasbo Havajev in ples Tahitija bodo pričarali člani svetovno znanega baletnega ansambla iz Tahitija. v v PROGRAM ŽALSKE NOCI 98 PETER, 3. 7. 98 ob 15. uri: Teniški turnir dvojic za pokal Žalske noči v Športnem centru Žalec; ob 17. url: Odprtje cvetlične razstave v Mestnem parku, nastop Savinjskega okteta; ob 18. uri: Martin Krpan - izbor najmočnejšega Slovenca v Športnem centru s show programom; ob 19. uri: Promenadni koncert po mestnih ulicah; ob 20. uri: Ulični tek za pokal Žalske noči iz Filipovega trga; ob 20. uri: FILIPOV TRG: igrata ansambla Globus in An kora; RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU: igra ansambel Igor in Zlati zvoki; GOSTIŠČE ŠTORMAN: igrajo Mlade frajle in Viktorky iz Prage z gostom Vinkom Šimekom; HOTEL: igra ansambel Gašperji ŽANA: igra DUO HIT; SAVINjKA: predstavitev kasete ansambla FRAjKINCLERjl nastop estrdne zvezde večera HELENE humorni program Srečka Zorka: MUZIKANT VSEH REFORM IN VLADARJEV; ob 22. uri: HOTEL IN ŽANA: nastop baletno plesne skupine iz TAHITI-ja; SOBOTA 4. 7. 98 ob 8. uri: balinarski turnir v športnem centru; ob 9. uri: odprtje kmečke tržnice na mestni tržnici; ob 9. uri: Dan tenisa v Žalcu (športni center) ob 10. uri: avtoslalom ŽALEC 98 pri Kolodvoru ob lO.uri: kolesarski izlet izpred Gostišča Štorman na Sv. Jedert (slovenski župani); ob ll.uri: srečanje žalčanov z Žalci; ob 16.uri: RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU: Savinjska ohcet; ob 18.uri: povorka po mestnih ulicah ob 20. uri ŽALSKA NOČ HOTEL, ŽANA IN HMEZAD GOLDING igrajo Korado, Brendi in ansambel Barabe; ŽANA: ansambel VETER GOSTIŠČE ŠTORMAN nastopajo Mlade frajle,Viktorky iz Prage in plesna skupina Desdemona; RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU igrajo ansambel Kristali in Edvin Riser; FILIPOV TRG: igrajo Gamsi in Ankora; SAVINJKA: nastop narodnozabavnega ansambla MELOS; bogat srečolov ob 23.uri 0GNIEMET v športnem centru; NEDELJA 5. 7. 98 ob 14.uri Kmečko popoldne pod lipo na Ponikvi pri Žalcu Obiskovalce Žalske noči obveščamo, da bo v PETEK in SOBOTO ODPELjAL POSEBEN VIAK IZ CELJA OB 19. URI, IZ ŽALCA PA OB DRUGI URI ZjUTRAj. OD 19. URE DALJE BOSTA VOZILA POSEBNA AVTOBUSA IZ CELJA IN VRANSKEGA TZ ŽALCA PA OD DRUGE URE ZJUTRAJ DALJE. Vlak in avtobusa bodo imeli postanke na vseh rednih postajah. Morda veste, kaj je to? V majski številki Savinjčana je bil na posnetku kraj Prebold s cerkvijo Sv. Pavla. Izmed prispelih dopisnic smo izžrebali tri nagrajence, ki so na zastavljeno vprašanje pravilno odgovorili. Ti so: 1. ANTONIJA ŽUŽA, Sv.Lovrenc 106, Prebold 2. MARIJA UGOVŠEK, Tomšičeva 2, Žalec 3. DRAGO ČEPIN, Podvrii 107, Braslovče Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tokrat pa vas sprašujemo, kje ob Savinji se Savinjčani radi kopajo, katero spominsko obeležje je v bližini in katera pot ob Savinji je bila pred nedavnim odprta? Odgovore pričakujemo do 6. julija 1998 Premiera Velikaška norost Grifon, kulturno-umetniško društvo Šempeter v letošnjem letu praznuje 40-letnico svojega obstoja. Posamezna obdobja so bila različna, od zelo zagnanega delovanja do večjega ali manjšega zatišja, res pa je, da je dejavnost članov posameznih skupin ves čas odločilno vplivala na kulturno dogajanje v kraju. Zadnjih nekaj let društvo spet tvorno deluje, poleg folklorne je aktivna tudi dramska skupina. V počastitev praznika društva pa se je še posebej izkazala. Pripravili so farso v dveh dejanjih avtorjev Vere Kalčič in jeana Variota Velikaška norost v režiji Vere Kalčič. Igra prikazuje zgodbo o osebi, ki obogati, nato pa noče več poznati ljudi, ki so ji pri pehanju do bogastva pomagali. Obsede jo častihlepje, sla po imenitnosti, velikaška norost, zaradi katere skoraj nasede prevarantu. Konflikt, ki nastane, se razrešuje - z ljubeznijo, seveda. Člani dramske skupine Zmago Rovšnik, Boštjan Regulj, Vera Kalčič, Tanja Dobravc, Nives Kalčič, jelka Dobravc, Igor Štorman, Katarina Regulj, Metka Lužar, Nuša Masnec, Saša Lužar in jasmina Kranjc so igro pripravljali s srcem - za darilo ob obletnici -sebi in vsem, ki jih gledališki izraz bogati in osrečuje. Premiera igre je bila 31. maja pred domačim občinstvom. T.Tavčar Domača zgodba Zdrava prehrana Pri založbi Mladinska knjiga so izšli prvi trije romani pisatelja Bogdana Novaka, skupno pa jih bo izšlo dvanajst z naslovom Lipa zelenela je. Gre za daljšo pripoved dveh družin, ki se prične leta 1879 in se zaključi v sodobnem času. Ob portretiranju posameznih likov so v zgodbi tudi zgodovinska dejstva, ki so se v tem obdobju dogodila. Družbene okoliščine so krojile tudi pota posameznikov, njihova iskanja, uspehe, radosti in tudi manj prijetne trenutke. Dogajanja so postavljena na različna mesta, zato bo marsikdo v pripovedi našel kraje, ki jih tudi sam pozna. Skrb za zdravo prehrano je vse pomembnejša.Tudi na naših jedilnikih je večji poudarek na pravi izbiri živil. Pri tem pa nam marsikdaj pomaga lahko tudi kakšen priročnik. Eden takšnih je pravkar izšel pri Mladinski knjigi z naslovom Hrana kot zdravilo. Napisal jo je Earl Mindell. Knjiga ne vsebuje napotkov kako pripraviti posamezne jedi, temveč gre za opis posameznih prehrambenih izdelkov in njihovih zdravilnih sestavin, ki nam lahko pomagajo pri preprečevanju nastajanja posameznih bolezni. Boris Gorupič Utrinek s premiere Velikaška norost. Utrinek s premiere v režiji jožice Ocvirk. Gledališka skupina Teloh kulturnega društva Tabor se je po dveletnem premoru že v drugo odločila za komedijo avtorja Cveta Golarja, po Vdovi Rošlinki sta tokrat navdušili Dve nevesti. Režirala je jožica Ocvirk. Večina igralcev je začetnikov, zato je bilo delo toliko bolj utrujajoče. Tokratne izkušnje bodo koristno vložili v razvoj skupine in kakovosti dela, kateremu nameravajo ostati zvesti, kajti tradicija Teloha ne sme usahniti - pravijo tokratni sodelujoči. lože Zupančič - Melhar, Barbara in Gabrijela Blatnik - njegovi hčerki in nevesti, ložica Ocvirk -njegova žena, janko Natek - Andrej, Nejc Kugler - ženin Miha, Stanislav Gržina - Nande, Andrej Podgoršek - njegov sin Nace, Dušan Uranjek - Tone, Katja Sitar -Neža in šepetalka Martina Terglav. Premiera je bila zadnjo soboto v maju, nato pa tudi že prva ponovitev, prav tako v Taboru. S komedijo bodo tudi gostovali. Tone Tavčar Novosti na knjižnih policah • Novosti na knjižnih policah . Novosti na knjižnih policah Dve nevesti v Taboru V Petrovčah srečanje mladih literatov Letošnje srečanje mladih literatov osnovnih šol občine Žalec je bilo v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah. Odbor za šolska kulturna društva pri Zvezi kulturnih organizacij Žalec je tudi letos razpisal literarni natečaj za vse učence od 1. do 8. razreda. Na razpis je prispelo 139 literarnih del v prozi in poeziji. Komisija je izbrala 44 prispevkov, od tega je bilo 17 nagrajenih, 27 pa jih je prejelo pohvalo, vsi pa so bili objavljeni v posebnem glasilu Beseda mladih. Nagrade in pohvale je podelil predsednik Zveze kulturnih društev Žalec, Stane Novak, na prireditvi pa so nastopili pevci in recitatorji šolskega kulturnega društva Petrovče. Mladim piscem je spregovorila glavna organizatorica Breda Šip. T. Tavčar 8. Pesem v maju V nedeljo, 17 maja, je bilo na Ponikvi znova lepo in veselo. Za to je poskrbelo tamkajšnje kulturno društvo, ki je organiziralo že osmo tradicionalno pevsko prireditev Pesem v maju. Zbralo se je okoli 150 pevcev iz petih občin. Ubrano so zapeli v desetih pevskih sestavih. Predstavili so se: vokalni sekstet Vigred z Dobrne, Dekliški pevski zbor Galicija, Moški pevski zbor Ponikva, Ženski pevski zbor Gotovlje, vokalna skupina Kompolčani, Savinjski komorni pevski zbor KUD Svoboda Žalec, Mešani planinski zbor Žalec, nonet Črnjanski pobi iz Črne na Koroškem in oktet Valvasor z Vač pri Litiji. Prireditev je dobro uspela. Zanimanje zborov za sodelovanje na Pesmi v maju je vedno večje, saj se pevci radi srečujejo na podobnih prireditvah, ki niso tekmovalnega značaja. Obnavljajo kapelo Braslovška županija je znana po svoji skrbi za sakralne objekte. Zgledno imajo urejeno cerkev in župnišče, podružnične cerkve, obnavljajo pa tudi kapele in znamenja. Prav ta čas obnavljajo več kot 150 let staro kapelo |aneza Nepomuka v Letušu. Kapela ni v zasebni lasti, temveč je župnijska. Sredstva za obnovo prispevajo krajani, nekaj pa je tudi prostovoljnega dela. T. Tavčar Nada |elen Tekmovanje Mladi gledališčnik Gledališka dejavnost je med osnovnošolci na Žalskem priljubljena in vrsta krožkov redno pripravlja zanimive prikaze. Z njimi so v preteklih letih nastopili tudi na občinski prireditvi. Prejšnji teden pa je odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih društev Žalec pripravil skupaj s Kulturno-umetniškim društvom Grifon Šempeter in Osnovno šolo Šempeter tekmovanje gledaliških krožkov z naslovom Mladi gledališčnik. Svojo ustvarjalnost je pokazalo 11 krožkov in priložnostnih skupin razredne in predmetne stopnje. Strokovni ogled je opravil igralec in režiser Iztok Valič iz Ljubljane, ki je po prireditvi, bila je v dveh delih, pripravil razgovor z mentoricami gledaliških krožkov. Natopajoči so tekmovali za najboljši odrski nastop skupine in posameznika. T.Tavčar Dramski krožek razredne stopnje OŠ Griže, ki se je predstavil z dramskim prizorom Kraljevi smetanovi kolački. \ vf,; MM m fw fl mHf 1 1 1 %. L Jm * ; L*3 . ^ Zlati Libojčani Lep uspeh libojskih godbenikov Godba Liboje se je 30. maja udeležila 18. tekmovanja slovenskih godb, druge težavnostne stopnje, v Kulturnem domu Krško. Tekmovanja se je udeležilo 18 godb. Namen tekmovanja je spodbuditi dejavnost slovenskih godb, jo programsko obogatiti, popestriti, njihove dosežke predstaviti javnosti ter omogočiti njihovo vrednotenje in primerjavo. Tekmovanja se lahko udeležijo vse godbe, ki so članice zveze slovenskih godb. Za zlato listino je bilo potrebno osvojiti 95 % možnih točk, kar je Libojska godba dosegla in se s tem uvrstila v prvo težavnostno stopnjo. Godba Liboje deluje že 64 let. Trenutno šteje 54 članov. V njej prevladuje mlajša generacija. Najstarejši po stažu pa je Feliks Srebot, ki igra že celih 46 let. Godba ima vaje dvakrat tedensko v prostorih društva upokojencev Liboje. Za nastop na tekmovanju v Krškem so se pripravjali že od meseca januarja, v zadnjih dveh mesecih pa so imeli kar 19 triurnih vaj, kar dokazuje izredno požrtvovalnost članov. Alenka Tumšek-|elen Skrita lepota lesa V župnijskih prostorih v Braslovčah je bila minule dni odprta likovna razstava pod naslovom Skrite lepote lesa, ki jo je pripravil in uredil braslovški župnik |ože Zidanšek. Otvoril jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je med drugim dejal, da narod, ki ima kulturo in vero živi... Sicer pa je bila razstava posvečena letu Svetega duha, pripravi na sveto leto 2000 in visokemu jubileju Prosvetnega društva Braslovče. Vstopnine ni bilo, vsi prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni za pomoč Posočju ob potresu. V kulturnem programu ob otvoritvi so nastopili: vokalna skupina Rožmarin in Nazarij pod vodstvom prof. Tadeje Cigale, tamburaški ansambel s Polzele pod vodstvom Mije Novak in Jože Bartol kot povezovalec in recitator. T.Tavčar Pogled na del razstave z avtorjem razstave, braslovškim župnikom jožetom Zidanškom in mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem Zbirka prijazno pohotnih pesmi Favn - pohoten gozdni duh, ¡e končno našel mesto tudi v slovenski poeziji. Z njim se je v svoji zadnji pesniški zbirki Favn -pesmičice kosmatičice - poigral rojak Enrin Fritz, ki je po besedah pesnika Toneta Pavčka tako poskrbel za resnično novost in norost v naši poeziji. Slovenci namreč doslej nismo premogli pesniške zbirke, v celoti posvečene erotiki. Favn se je med žalsko občinstvo podal prejšnji teden, ko sta v Savinovi hiši (erotična literatura pač bolj sodi v salone kot knjižnice) to knjižno novost predstavila avtor Ervin Fritz in njegov prijatelj, prav tako pesnik, Tone Pavček. Za prijetnejše razpoloženje v Savinovi hiši sta poskrbela flavtista (ernej Marinšek in Matjaž Debeljak, o erotiki v slovenski poeziji in Fritzevi novi pesniški zbirki pa je spregovoril Tone Pavček. Kot je pozneje povedal Ervin Fritz, je bil prav Pavček edini izmed njegovih prijateljev, ki je imel do tovrstnega pisanja ves čas pozitiven odnos. Erotike se je lotil, ker je v štiridesetih letih pesnikovanja izpovedal že vse resne teme, kljub temu pa ga je po lastnih besedah še mikalo igranje z besedami. Pri tem je prišel v deviško deželo, kajti Slovenci prave erotične literature skoraj ne poznamo. Glede na tematiko je Fritz lahko obudil tudi skoraj pozabljene pesniške zvrsti: balado, romanco in legendo, poleg njih in enega soneta so v zbirki tudi kratke in šaljive pesmi. 99 let po požigu Cankarjeve erotike je tako izšla prva slovenska erotična pesniška zbirka in čeprav bo morda pri nekaterih tudi ta vzbudila zgražanja, je po mnenju Ervina Fritza čisto spodobna, čeprav res kosmata. Tone Pavček pa je zapisal: "Dikcija pesmi, kar je za to tematiko hudo važno, je na ravni imenitnega verza, domiselne in svojske poetike. Fritz pesni in vragolira spretno in moško, redko kdaj robato in nikoli pritlehno. To so verzi, ki tudi "tiste stvari” vzdigujejo med upesnitve vredne, na “posvečeni oltaf prave poezije.” K. R-, foto: T. T. Mladinski pevski zbor OS Prebold Pevsko sezono zaključili s koncertom Pesem iz 150 grl V telovadnici OŠ Prebold so nedavno svoje pevsko znanje in kakovost pokazali vsi trije zbori preboldske osnovne šole. Skupaj z njimi pa so na tem, sicer vsakoletnem koncertu, ki ga pripravijo ob zaključku sezone, zapeli tudi gostje iz OŠ Anton Aškerc iz Velenja ter vokalna zasedba 10 pevcev in pevk iz preboldske OŠ. Prireditev so začeli prav v tem sestavu, ki ga vodi Bojan Flrovat. Tovrstni zbor je ogrel poslušalce in gledalce z narodnimi nošami in starimi ljudskimi pesmimi iz Bele Krajine in Prekmurja. Vokalna zasedba pa je tudi na državnem tekmovanju v Rogaški Slatini osvojila zlato priznanje. Za njimi so se zvrstili še drugi zbori. Najprej so zapeli prvošolčki pod vodstvom Vanje Kranjc, nato pa pevci in pevke otroškega in mladinskega pevskega zbora -oba pod vodstvom Bojana Flrovata. Ob koncu pa so nastopili še velenjski pevci in pevke, ki jih vodi jelka Repinšek. S svojim nastopom so obenem vrnili obisk Preboldčanom, ki so lani prepevali na njihovi šoli. Tako kot vsakoletni zaključni koncert je tudi ta zelo lepo uspel in popestril petkovo popoldne oziroma večer. Vsekakor pa je bil to nepozaben kulturni dogodek, ki bo vsem ostal v lepem spominu. D. Naraglav S poletjem Gališki dnevi Kulturno društvo Galicija se je tudi letos odločilo za organizacijo tako imenovanih Galiških dnevov, ki bodo tokrat že četrto leto zapored. Od 20. do 28. julija se bo zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev, k sodelovanju pa je kulturno društvo pod vodstvom Iva Lindiča povabilo vsa društva v kraju. Namen Galiških dnevov je namreč druženje krajanov iz krajevne skupnosti Galicija, v okviru teh dni pa naj bi se kaj dogajalo v vsakem zaselku. Gališki dnevi se bodo začeli to soboto, 20. junija, z regijsko likovno delavnico. |anin Klemenčič Maj bo predstavil svoj potopis iz Indije, na gori Šentjungert pa bo vesela Kresna noč, ki jo organizira planinska sekcija, v programu pa sodelujeta kulturno društvo in njegova športna sekcija. Pripravljajo tudi veliki ognjemet, ki naj bi bil najvišji v Savinjski dolini. Med prireditvami Galiških dnevov bo tudi koncert Adija Smolarja, koncert godbe na pihala Liboje, odprli bodo razstavo izdelkov kiparske delavnice in pripravili etnografsko razstavo s prikazom opreme stare kmečke hiše, kulinarično razstavo in razstavo ročnih del. Pri pripravi razstav bodo sodelovali aktiv kmečkih žena, dom Nine Pokorn in lovska družina. Na ogled bo tudi razstava fotografij |anina Klemenčiča Maja. V športnem delu Galiških dnevov bodo pripravili turnirje v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, vlečenju vrvi, košarki, streljanju, pikadu in skakanju v vrečah. Letos naj bi na pobudo organizatorjev s svojo ekipo na turnirjih sodelovala tudi ekipa občinskih svetnikov, sicer pa bodo tekmovale ekipe domačinov. Gališki dnevi bodo tudi finačno precejšen zalogaj, sofinancirala pa jih bosta Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Žalec. Prireditev so omogočili tudi številni sponzorji, med največjimi in najzvestejšimi je podjetje Emteks. Potočnik -vrtalno-minerske storitve in ognemeti bo priskrbelo ognjemet, vlogo za sofinanciranje Galiških dnevov pa letos prvič ni odobril svet krajevne skupnosti Galicija, ki je razen člana Iva Lindiča glasoval proti temu. Kljub temu pa je kulturno društvo letos prvič uspelo izdati tudi bilten, v katerem so navedene vse prireditve, dobila pa ga bodo vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Doslej so bili namreč krajani premalo seznanjeni z dogajanjem na Galiških dnevih, letos pa so to pomanjkljivost odpravili z biltenom. UR. Številni pereči problemi v kraju V junijski številki Savinjčana smo se odločili za podrobnejšo predstavitev krajevne skupnosti Prebold, ki se sooča s kar nekaj perečimi problemi. Več o tem pa predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar. Tudi sedanji svet KS Prebold deluje šele dve leti in v tem času jim je od v začetku mandata zastavljenih nalog nekatere uspelo uresničiti, druge pa ne. "Najprej smo si zadali za nalogo, da najdemo skupni jezik s člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na našem območju. Precej očitkov je bilo namreč, da svetniki delujejo neusklajeno. Uspeli smo, da so svetniki začeli prihajati na seje sveta KS in zastopati dogovorjena stališča, res pa štirje naši oziroma skupaj s svetnikom iz KS Šešče pet svetnikov niso vedno našli podpore v 36-članskem občinskem svetu. Drugi cilj, ki smo si ga zastavili, je bil, da smo poskusili oživiti ključna društva v kraju. Uspelo nam je na področju kulture in turizma, ni nam uspelo pri planinskem društvu, športne sekcije delujejo. Tretja naloga, ki smo si jo zastavili, pa nam je le deloma uspela oziroma še čakamo na rezultate, je začeti z dolgoročnim načrtovanjem razvoja v Preboldu. Ena od zahtev je, da se zagotovijo dokumenti za razvoj kraja, od posameznih dejavnosti do možnosti pozidave in da se v skladu s tem začne tudi delati. Žal tu nismo bili tako uspešni kot smo načrtovali." Zaradi neustreznih prostorskih dokumentov je prišlo pred kratkim do problemov pri gradnji nove telovadnice pri osnovni šoli v Preboldu. Zazidalni načrt je namreč star že Z5 let in tako postaja ovira razvoja. Prvič so v krajevni skupnosti na ta problem naleteli, ko so hoteli urediti avtobusno postajo, potem v primeru hotela, ko so ugotovili, da je središče Prebolda v zemljiško-knjižnih dokumentih še vedno takšno kot pred 30 leti, saj večina tega, kar je bilo narejenega v tem času ni nikjer evidentiranega. “Česar koli smo se lotili, smo naleteli na ta problem. Glede telovadnice je prišla z ministrstva pobuda, da šola in občina najprej izdelata koncept celovite zasnove celotnega prostora, se pravi prilagoditve šole devetletki z vsemi prostorskimi in gradbenimi posegi. To je možno edino s spremembo zazidalnega načrta. Zaradi tega je bila potrjena pobuda, da se revidira zazidalni načrt središča Prebolda, na drugih področjih pa očitno nismo bili dovolj prepričljivi." Med največjimi problemi v središču Prebolda je hotel, ki je zdaj v rokah državnega sklada. Prvo ponudbo Hmezada kot lastnika hotela za brezplačni prenos na občino je ta zavrnila, potem pa so stvari začele teči svojo pot. Občina si spet prizadeva dobiti hotel v last od sklada, ta ga je skušal najprej prodati sam, po mnenju Marjana Žoharja pa bo verjetno kmalu prišlo do sprejemljivejše rešitve, da bo sklad bodisi znižal kupnino ali pa hotel prenesel na občino, ki ga bo" lahko prodala pod drugačnimi pogoji kot sklad. Kanalizacija predstavlja precejšen problem. "Prebold ima precej razvit kanal- izacijski sistem, ki pa je žal star že Z0 do 30 let. Po ocenah je tega omrežja približno tri kilometre. Žal se del tega omrežja zaključuje v vodotokih, del je speljan v zunanje zbirališče, kjer se usedlina vsako leto črpa in vozi na čistilno napravo, nekega celovitega projekta kanalizacije pa ni bilo. Že prejšnje vodstvo KS je dalo izdelati idejni projekt za celotno krajevno skupnost, takoj po nastopu našega mandata pa se je zaradi izredno perečega stanja začela akcija gradnje primarnega kanalizacijskega omrežja v Dolenji vasi. Iz nam nerazumljivih vzrokov ta zadeva ni bila dokončana, kljub angažiranju krajanov. Letos se nadaljuje, zaradi tehničnih problemov pa je izdelovalec dokumentacije zahteval, da se trasa postavi na druga zemljišča. Ves čas pa se borimo s komunalnim podjetjem Žalec, da bi prevzelo obstoječo kanalizacijo. To naj bi se zgodilo letos, vendar se še nič ne dogaja na tem področju. Na ta način naj bi se začelo strokovno upravljati s kanalizacijo, odpra-vilo pa tudi nesmisel, da stanovalci blokov zdaj plačujejo kanalščino, stanovalci zasebnih hiš, ki imajo prav tako odločbe, da se morajo priključiti na kanalizacijo, pa ne. Problem pa je, da o gradnji kanalizacijskega omrežja sploh ni nobenih papirjev." Sicer pa nameravajo v Preboldu takoj po ustanovitvi lastne občine razpisati koncesijo za kanalizacijo, razmišljajo pa tudi o gradnji manjše čistilne naprave. Po pogodbi o koncesiji za plinifikacijo v občini, naj bi se gradnja plinovoda v krajevni skupnosti Prebold začela letos, vendar bodo zaradi zamikov drugod v občini letos predvidoma pridobljena šele dovoljenja. |e pa po besedah Marjana Žoharja dogovorjeno, kje naj bi potekal primarni plinovod in kje bodo stale podpostaje. Naslednje leto naj bi se začela gradnja. Tudi telefonija je v Preboldu precej razburila zlasti tiste krajane, ki so morali za telefonsko številko plačati več kot le osnovni prispevek, malo pozneje pa so se telefonske številke dobile po osnovni ceni. "To zadevo smo dedovali. Ko smo skušali zmanjšati to razliko je Telekom vztrajal, da velja • pogodba med občino, krajevno skupnostjo in Telekomom, po kateri mora- jo krajani plačati višji prispevek. Predlagali smo, da bi to razliko vrnili iz sredstev, ki jih je Telekom kot vračilo kredita nakazal občini, vendar s tem predlogom nismo uspeli." Svet krajevne skupnosti se že dalj časa ukvarja tudi z zahtevo po obnovi križišča v Latkovi vasi. Direkciji za ceste je skupaj s krajani zagrozila z zaporo ceste, če ne bo upoštevana zahteva po pločniku in prehodu za pešce. Ta zahteva ima zdaj realnejšo osnovo, saj cesta Ljubljana -Celje ni več magistralna, ampak regionalna, kot cesta Latkova vas - Trbovlje. Glede asfaltiranja slednje pa je pred dnevi Družba za dižavne ceste krajevno skupnost prosila za soglasje h gradbenemu dovoljenju. 'Lani smo po praktično enoletnem zastoju skupaj z občino pridobili kar nekaj manjkajočih soglasij na tej trasi, tako da je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Žal pa se bo asfaltiranje nadaljevalo s trboveljske smeri proti Preboldu in bo manjkal še dober kilometer, ki ga ne vključuje gradbeno dovoljenje." Brez podjetništva ni razvoja. Kako o tem razmišljajo v Preboldu? "Z lastninjenjem podjetij je občina postala lastnik precej zemljišč, na katerih je možno graditi poslovne objekte. Za Prebold je zelo zanimiva lokacija od Cestnega podjetja do Gradnje in na območju odlagališča odvečnega materiala z avtoceste v Latkovi vasi. Interes kraja je, da bi bila čim prej urejena prostorska dokumentacija za to območje, s katero bi lahko privabili podjetnike, ki nam zdaj uhajajo iz kraja in kupujejo zemljišča in objekte drugje, ker v Preboldu trenutno ni primerih zemljišč, namenjenih podjetništvu. Zazidalni načrt za mini obitno cono je bil narejen že pred desetimi leti, treba ga je le še zaključiti. Eden od zanimivih objektov, ki bi ga občina morala spustiti iz rok je nekdanja opekarna v Svetem Lovrencu, delu zemljišč se odreka Tekstilna tovarna, zelo zanimivo območje za podjetništvo pa je avtopoligon z okolico, kjer je bila delovna baza za avtocesto. Gre za idejo o obrtnih conah ob izvozih z avtoceste." Eden od projektov, ki ga je podpiralo tudi sedanje vodstvo krajevne skupnosti Prebold, je ustanovitev občine Prebold. "Kljub slabim napovedim, da v Preboldu ni kakšnega posebnega navdušenja nad lastno občino, so se tudi ljudje v Preboldu počasi zbudili. Prebold ima to smolo, da je bil v preteklosti preveč življenjsko povezan s Tekstilno tovarno Prebold in je bilo preveč zadev odvisnih od tovarne. Ko se je ta olastninila in se začela ukvarjati s svojimi težavami, je nastala v kraju neka praznina. Tovarna ni več dajala tistega kot nekdaj, Preboldčani pa niso bili navajeni hoditi v Žalec, čeprav bi bilo to nekaj normalnega. Zato je kraj dolgo praktično spal. Ideje, ki so nato začele prihajati na površje, pa niso bile uresničene, ker tudi v Žalcu niso naenkrat zmogli tega velikega zalogaja iz preteklosti. To pa pomeni veliko odgovornost vseh tistih, ki so sodelovali pri ustanavljanju občine, da postavijo resnično dobro ekipo, ki bo izpolnila dane obljube. Niso pa bili obljubljeni čudeži, ampak predvsem to, da bo začel kraj živeti in se razvijati tako kot vsi ostali kraji, kjer imajo možnost odločati sami o sebi." K. R. Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa Prebold, moj kraj Kako na svoj kraj, Prebold, gledajo krajani, kako ocenjujejo delo sveta KS, kaj si želijo, oziroma kaj pogrešajo v svojem kraju, v naslednji anketi: Edi Žličan "Zelo me moti hotel, ki sameva in propada že toliko let. Kraju je resnično v sramoto in bi že končno bil čas, da se nekaj z njim naredi. Ne vem, kdo bo to naredil, vendar tako kot je, večno ne more biti. Kraj s tako bogato turistično preteklostjo si tega gotovo ne zasluži. Glede kulturnega doma bi rekel, da podpiramo prizadevanje društva Svobode Prebold, vendar imam ob tem tudi pomisleke. Dejstvo je, da imamo že kinodvorano, v preboldski graščini pa so tudi prostori, ki bi jim veljalo vrniti namen, kateremu so nekoč služili. Vsekakor bi veljalo dobro premisliti, kaj in kam investirati. Izkušnje drugih nam bi nam morale biti v poduk. Tudi preboldski bazen vključno z nekdanjim kampom je potreben kompleksnega reševanja. Najti bi morali način za ponovno oživitev tega kompleksa in s tem dati turizmu novega poleta - z delom sveta KS nisem dobro seznanjen, tako da realne ocene ne bi mogel dati. Očitno pa je, da Prebold stagnira v svojem razvoju in da so verjetno za to odgovorni ljudje z imenom in priimkom." Avgust Dobriha: "Posebne ocene o delu sveta KS ne bi mogel dati, vendar vidim, da vseh teh funkcij, kot jih je nekoč imela krajevna skupnost, sedaj nima več. Ne morem reči, da je sedaj delo KS toliko slabše, če obstajajo za to objektivni razlogi. Upam pa, da se bo z novo občino marsikaj spremenilo na bolje. Ob tem pa ne gre pozabiti, da se v novo občino, če bo nastala, prenesejo tudi vsi dosedanji problemi in bo potrebnih ogromno naporov za njihovo reševanje. Marsikaj smo v minulih obdobjih naredili, tako da smo pri marsikateri stvari povsem zadovoljni, nikakor pa nam ne more biti v ponos zapuščen in propadajoč hotel, pa vedno problematični bazen, Dom Svobode in še kaj bi se našlo. Kot kulturnika me veseli, da se je začel reševati problem preboldske kulture, oziroma našega kulturnega doma. Hvale vredno je delo predsednice, ki je s svojim štabom korajžno zagrizla v to kislo jabolko ter z organizacijo dobrodelnih koncertov postavila osnovo za izpeljavo tega zahtevnega projekta". Dino Cestnik: "Na splošno sem še kar zadovoljen z življenjem v našem kraju pod Žvajgo, vendar mislim, da bi se dalo še marsikaj narediti, spremeniti in naše življenje narediti še lepše in prijetnejše. Občutek imam* da pri svetu KS ni prave pripravljenosti za reševanje želja in potreb krajanov. Niti ko gre za manjše stvari, kot je na primer javna razsvetljava. Mislim, da bo v bodoči občini marsikaj drugače in da se bo na probleme samega kraja drugače gledalo kot se sedaj. Sedaj je zelo malo posluha za izgradnjo novega kulturnega hrama s strani sveta KS in je glavno breme na ramenih predsedstva društva Svobode, ki se trudi po najboljših močeh ustvariti pogoje za izpeljavo tega zahtevnega projetka. Na krajevno skupnost pa bi tudi apeliral, da se posveti tudi reševanju manjših problemov, ki konkretno zadevajo manjše skupnosti krajanov. Med stvarmi, ki me v našem kraju zelo motijo, pa je vsekakor preboldski hotel. Kako rešiti ta problem pravzaprav ne vem, vsekakor pa tako kot je, ne more biti v nedogled, saj je s tem podoba kraja vsem nam v sramoto, pa čeprav mi nismo za takšno stanje prav nič krivi. Dejstvo je, da je lokacija že v osnovi zgrešena, vendar sedaj je, kar je. Tisti, ki so odgovorni za tovrstno reševanje problemov, bi morali končno stakniti glave in najti primerno rešitev za ta objekt. Marsikaj se je že kazalo kot rešitev, a na koncu ni bilo nič." Kadi Satler "Delo sveta KS ne poznam dobro, zato tudi ne morem dati realne ocene. Mislim pa, da se je v zadnjih letih precej upočasnil razvoj kraja. Stvari nazadujejo skoraj na vseh področjih dela in življenja. So tudi svetle izjeme, ki pa se izgubijo v množici akutnih problemov. Glede športa, na področju katerega sem in še delujem, bi dejal, da še najbolj deluje košarka, medtem ko so ostali športi v stagnaciji. Pred leti, desetletjem in več, je bilo povsem drugače. Končno je bila KS Prebold kar petkrat proglašena za najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji, kar je seveda povezano z Adijem Vidmajerjem, ki je znal motivirati društva za koordinirano in uspešno delo in nam športnim aktivistom ustvariti skupno vizijo športa v KS. Žal je zaradi nekaterih, ki so hote ali nehote pozabili na njegovo delo, ali mu celo začeli metati polena pod noge, zmanjšal svojo zagnanost v kraju in se posvetil drugim obveznostim. Z njim vred pa so počasi usihale tudi moči njegovim privržencem, kar se pozna pri marsikaterem društvu oziroma organizaciji". Boris Korun: Mislim, da bi v Preboldu, oziroma v preboldski krajevni skupnosti lahko bilo veliko boljše kakor je. Marsikaj bi bilo potrebno izboljšati, spremeniti. Veliko je problemov, ki bodejo v oči. Med njimi je na prvem mestu hotel, ki je namesto, da bi bil v ponos, kot takrat, ko je bil zgrajen, sedaj kraju v sramoto. Sprašujem , se, kakšna usoda čaka ta objekt v prihodnje in ali se bodo našli pogumneži, ki bodo pripravljeni spremeniti to sedanjo nesimpatično podobo objekta in ga oživiti. Kot vem, so že bile ponujene rešitve, a so zaradi počasnosti, oziroma nasprotovanj padle v vodo. Vlak je odpe-ljal, ko bo naslednji, ga ne bi smeli zamuditi. Podpiram akcije Svobode za izgradnjo kulturnega doma, ob tem pa mislim, da brez širše podpore projekt ne bo mogoče izpeljati. V kolikor bo Prebold postal svoja občina, se bodo morda tovrstni projekti lažje uresničevali. Glede športa bi dejal, da se vedno kaj dogaja in da Prebold v tem pogledu še vedno kaj velja". Milan lezemik: Povezanost šole in KS se odraža še posebno skozi razne proslave in prireditve. Mislim pa, da bi se dalo s skupnimi močmi še bistveno več narediti tudi na drugih področjih. Prav tako bi si želeli več sodelovanja s krajani, ki postajajo, ob siceršnih problemih, vse preveč izolirani. Delajo bolj vsak zase in za skupnost nimajo več pravega posluha. Tudi sicer mislim, da bi morala biti večja povezanost med KS in med ostalimi subjekti v kraju. Z boljšim sodelovanjem bi se lahko marsikaj izboljšalo tudi pri samem razvoju kraja, ki sedaj že precej časa stagnira, pa naj bo to na področju turizma, gostinstva, komunale ali na drugih področjih dela in življenja krajanov. Prebold je eden lepših krajev, še zlasti po zaslugi narave in preteklosti. Nekoč so znali to že dobro izkoriščati, danes pa je od tega ostala le bleda slika in propadajoči in zapuščen hotel. Rak rana vsega tega pa je v glavnem v neenotnosti, zaradi katere je v preteklosti propadel že marsikateri projekt. Žal se nam bo dogajalo tudi v bodoče, če ne bo prave sloge. Nova občina ne bo rešitev, če ne bomo znali preskočiti teh plotov in izvoliti takšne ljudi, ki bodo s svojim znanjem in avtoriteto ter priljubljenostjo, sposobni povleči voz nakopičenih problemov v pravo smer". Albina Kmecl: "Prebold je zame resnično lep kraj pod Žvajgo. Ko sem pred 30 leti prišla v to okolje, mi je takoj priraslo k srcu. Sedaj ko sem v pokoju, imam več časa za podrobnejše spoznavanje svojega bivalnega okolja in okolice, kakor tudi ljudi, ki sem jih že ob prihodu v Prebold vzljubila in jih jemljem kot dobre sosede. Kljub vsemu pa so v kraju stvari, ki me motijo in tudi žalostijo. Ko grem vsak dan v trafiko po časopis, mi pogled obstane na vedno bolj propadlem hotelu, ki je sedaj prava sramota kraja. Sprašujem se, kako so mogli dopustiti, da je sedaj v takšenem stanju. Nekdo bi za to moral odgovarjati. Ob vsej tej jezi pa me veseli, da dobro delujejo nekatera društva in da obstaja vrsta možnosti za aktivno življenje. V zadnjem času nas prijetno razveseljujejo razne kulturne dobrodelne prireditve, tako da je življenje v kraju kulturno mnogo pestrejše kot kdaj prej. Vse čestitke organizatorjem!". Franci Divjale Ocenjujem, da v svetu krajevne skupnosti ni pravega posluha za delovanje društev in organizacij. Prepuščeni smo bolj sami sebi in svoji iznajdljivosti, oziroma neiznajdljivosti, kar ne more rojevati najboljših rezultatov. Sam sem član turističnega društva in rečem lahko, da od KS nismo do sedaj dobili niti moralne, kaj šele materialne podpore. Zaradi tega je mnogim že umrla volja in danes smo pravzaprav še kolikor toliko aktivni samo štirje. Zaobljubili smo se, da bomo vsaj Gaj, v katerem je nekoč mrgolelo turistov iz vseh koncev Evrope, vzdrževali kolikor se bo le najbolje dalo. Pogrešamo sodelovanje, saj bi se s skupnimi močmi lahko v Preboldu marsikaj spremenilo in izboljšalo. Vsekakor pa bi se morali najti ljudje, ki bi bili pripravljeni znova oživeti kamp, saj so za to ob določenem investiranju še vedno dobre možnosti. Ob vnovičnem razmahu turizma pa bi v prvi vrsti morali nekaj narediti s hotelom, ki je pravo kriminalno skropucalo in v sramoto kraju. Zastrašujoč je pogled od blizu in skozi okno, saj v njegovi notranjosti že raste vegetacija. Prebold je kraj, v katerem rad živim in zato mi ni vseeno, kakšen je. Upam, da je takšnih še veliko". D. Naraglav Obnova Doma Svobode buri duhove Idejni projekt za obnovo Doma Svobode v Preboldu, ki je bil na ogled v prostorih krajevne skupnosti, je med prebivalci blokov ob domu povzročil precej negodovanja. Na krajevno skupnost so naslovili pritožbo, v kateri pravijo, da se z obnovo Doma Svobode sicer strinjajo, ne pa tudi z razširitvijo dvorane. Bloka v Graščinski ulici 14 in 16 stojita na zemljišču, last krajevne skupnosti in Tekstilne tovarne Prebold. Svoja stanovanja so odkupili, funkcionalno zemljišče pa je po šestih letih od odkupa še vedno neodmerjeno. Vsa leta skrbijo za zelenice oziroma že kar manjši park ob bloku, ki so ga nasadili sami in za urejenost okolice prejeli priznanje turističnega društva. Tik ob bloku Imajo svoje vrtove, z dovoljenjem takratne stanovanjske skupnosti pa so si postavili še lesene garaže (deset). Če ostanejo brez garaž, tudi parkirišč ob bloku za vse njihove avtomobile ni dovolj. Stanovalci Graščinske 16 so spomenikov, kakršen je hotel, je pač dovolj, trdijo. Predsednik režijskega odbora za obnovo Doma Svobode pri krajevni skupnosti Prebold Franc Cigler očitke stanovalcev zavrača. Idejni načrt ureditve okolice ni vključeval, pa tudi sicer po besedah Franca Ciglerja ni predvideno, da bodo za Domom Svobode parkirišča. Problem trenutno predstavlja odmera funkcionalnega zemljišča. S Tekstilno tovarno kot upravnikom stanovanj v omenjenih blokih je bilo dogovorjeno, da bo odmera narejena čim prej in da se bo začela urejati dokumentacija za obnovo doma. Brez Blok skrivajo zelene breze. Levo dvorana Doma Svobode, za njo pa lesene garaže. Prostora ni ravno veliko. poleg tega sofinancirali polovico stroškov za asfaltiranje dovozne poti do bloka. Zavedajo se, da vse omenjeno ne stoji na njihovem zemljišču, a so prepričani, da vsakemu objektu pripada primemo veliko funkcionalno zemljišče. Ogorčeni -so nad tem, da bi zaradi povečanja zadnjega dela Doma Svobode morali podreti 40 let stare breze in da bi tudi prostor za domom spremenili v parkirišče. Pravijo, da je asfalta v Preboldu že tako preveč, parkirišč pa bi bilo v primeru večje prireditve tako ali tako premalo in bi vozniki parkirali na zelenicah. Podobne izkušnje iz časa delovanja hotela so še zelo žive. Naj se dom obnovi v sedanjem obsegu, da bodo prostori primerni za knjižnico in delovanje društev, odmere se etažni lastniki ne morejo vknjižiti v tako imenovano E knjigo. Tudi očitke o predimenzioniranju obnove Franc Cigler zavrača. Dom Svobode naj bi se povečal v severnem delu, kjer bo oder - podaljšan bo za približno 4 metre, zato bodo garaže podrli. Zadaj bo tudi dovoz za rekvizite. V širino bo objekt povečan toliko, kot je zdaj širok sprednji del doma. Vendar osrednji del dvorane ne bo pravokotne oblike, ampak se bo proti odru ožil. Dovozna cesta do bloka in do ene stanovanjske hiše bo tako res prestavljena za dva do tri metre v zelenico. Fbrkirlšča ob domu (razen kot sedaj na sprednji strani) niso predvidena, uporabljala naj bi se parkirišča pred hotelom, pa tudi niže pri pošti. Potrebno pa bo po Ciglerjevih besedah najti lokacijo za osrednje parkirišče, saj denimo tudi zdravstvena postaja nima svojega parkirišča. To naj bi rešil noveliran zdaj že zelo star zazidalni načrt za središče Prebolda. Sprednji del doma naj bi imel tri etaže. V kleti bo približno 120 kvadratnih metrov velik in 3,2 metra visok prostor za godbenike, kot doslej bodo imeli v kletnih prostorih svojo sobo s prostorom za arhiv preboldski jamarji, pa tudi mladinci. V pritličju je predvidena avla z blagajno v enem kotu in garderobnim pultom v drugem, pri vhodu v dvorano naj bi stal majhen bar, levo od glavnega vhoda v dom pa bodo dozidane sanitarije in stopnišče (zidu ob spomeniku na zahodni strani doma ne bodo rušili). Desno od glavnega vhoda bo kot dosedaj knjižnica. V pritličju bo prostor za izposojo in čitalnica, primerna tudi za literarne večere, po krožnih stopnicah pa se bo iz čitalnice prišlo v prvo nadstropje, kjer bo hranjenega večina knjižnega gradiva. Poleg knjižnice bosta v prvem nadstropju soba za pevce in KO Rdečega križa, ena večnamenska soba in prostor za kinooperaterja. Tudi iz glavnega stopnišča bo vhod v prvo nadstropje knjižnice. Po idejnem projektu bo imela dvorana vhoda na levi in desni strani avle. Sedežev naj bi bilo od 260 do 280, zadaj je predviden tudi prostor za Invalidske vozičke, dostop do sedežev pa bo ob obeh straneh. Vsaka vrsta sedežev od zadaj naprej bo nekoliko nižja, oder pa bo v višini zadnje vrste. Oder bo imel prostor za orkester, mogoče ga bo poglobiti, z obeh strani čisto zadaj pa bosta še moška in ženska garderoba. Ocena vrednosti obnove po projektu je okoli 105 milijonov tolarjev, ker pa bo denarja malo, bo obnova potekala po fazah. Najprej naj bi bil obnovljen glavni del, za katerega po Ciglerjevih besedah tudi ni potrebno predhodno sprejetje sprememb zazidalnega načrta in soglasje sosedov. V celoti naj bi bil dom obnovljen v roku štirih let. Precej obrtnikov je pripravljenih določena dela opraviti brezplačno, v okviru dobrodene akcije pa je tudi nekaj kmetov ponudilo brezplačen les, kar naj bi pocenilo obnovo. K.R. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu fotokopiranje A 4 č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT vezava fotokopij od 260 - 300 SIT ? Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.ure ob sobotah od 8. do 12.ure Ê VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: m- 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570 sr 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu PRODAJA RABLJENIH VOZIL DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE ( ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE ) tel.: 063 / 718-222 mobitel: 0609 / 629-093 Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT Spominčice iz Spodnje Savinjske doline Eden izmed zrelih sadov medgeneracijskih skupin starih za samopomoč, ki delujejo v okviru žalskega centra za socialno delo, je knjiga življenjskih pripovedi članic skupin za samopomoč Upa, Dobra misel in Spominčice iz Griž. Knjiga s preprostim naslovom Spominčice je izšla s pomočjo Centra za socialno delo Žalec, društva Most Žalec in Andragoškega centra Slovenije. Nastanek knjige je vzpodbudila voditeljica skupin za samopomoč in direktorica centra za socialno delo Irena Pražnikar, ki jo je tudi uredila. Uvodne misli je zapisal docent dr. |ože Ramovš, vodja projekta uvajanja skupin starih za samopomoč pri Inštitutu Antona Trstenjaka in Združenju za socialno gerontologijo in geronta-gogiko. Med drugim je zapisal, da babice v skupini niso poklicne pisateljice niti narodopisne raziskovalke, da pa je njihov prispevek in popis njihovih življenjskih izkušenj krasno dopolnilo pisateljem in etnografom: prvi ohranjajo tisočletno tradicijo zanamcem v umetniško predelanih, drugi v znanstveno predelanih spisih. Članice skupin za samopomoč pa so to storile neposredno, skozi svojo izkušnjo. Deset tekstov v knjigi Spominčice dopolnjuje dvajset črnobelih fotografij iz družinskih albumov, šestnajst barvnih fotografij starih domačij in kozolcev ter slovarček narečnih izrazov. O Grižah in okolici je prispevek napisal tudi Franci ježovnik. Knjiga (naročiti jo je mogoče na centru za socialno delo Žalec) je namenjena članicam, članom in vodjem skupin za samopomoč, seveda pa tudi drugim bralkam in bralcem, ki jih zanima življenje naših babic in dedkov. K. R. osa Proračunsko lobiranje Sprejemanje proračuna na državni in občinski ravni je trd oreh, poln lobiranja, za opazovalce pa zanimiv medijski spektakel. Najprej je na udaru stroka, ki mora pred svetniki braniti zakonitost. Proračunska pogača, lobiranje in izkupiček pa je že druga zgodba, ki se konča ponavadi ob obravnavi zaključnega poročila. Če se spomnim samo lanskega, ko je del svetnikov raje proslavljal neko delovno zmago ob kozarčku rujnega, župan pa je moral delati in potrošiti denar še do novega leta. Kisle kumarice so svetniki po novem letu žvečili kar nekaj ur, vendar več kot želodčne kisline niso iztržili. Nekaj bodočih bodočih županov je bilo videti tudi na zadnji seji občinskega sveta, lobiranje z amandmaji pa je prineslo nekatere zanimive sklepe. Občinski svetnik, ki je hkrati član odbora za razvoj podjetništva, pa tudi nekateri strankarski kolegi so se zavzemali za zmanjševanje sredstev za delo podjetniškega centra, hkrati pa so mirno dvignili roke za 8 milijonov SIT, namenjenih za nakup gasilskega vozila.' Predsednik občinskega sveta je sodil, da župan ne potrebuje toliko sredstev za promocijo občine, saj si z nenehnim nastopanjem pred kamerami VTV kuje le volilno kampanijo. Sedaj kamermani VTV mrzlično iščejo na javnih prireditvah predsednika in svetnike. Rezultat boste lahko videli na ekranih televizije. Se ena cvetka. Svetniki so namenili Preboldu za obnovo sokolskega doma 20 milijonov SIT, župan pa ne ve, kje jih vzeti. "Se k sreči, da si tudi Preboldčani niso enotni, kaj sploh želijo in rabijo," pravi župan. Konec dober, vse dobro. Župan ima denar za promocijo, predsednik občinskega sveta in svetniki pa so uspeli počastiti s hladnim laškim pivom. ¡a. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, teL/faks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ j NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure Kuhinje in kopalnice gorenje AKCIJA V JUNUU vse za centralno ogrevanje Vabimo vas v prenovljeno prodajalno. Prodajalec traktorjev • vsi stari tipi v zalogi, • sprejemamo naročila za nove tipe, Prodajalec mobilnih telefonov uuia z. a Pri nas dobite tudi kartico in vas takoj vključimo v sistem. Za vse proizvode, kupljene pri nas, vam ponujamo) najnižje cene, ugodne nakupne in kreditne pogoje AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER tel.: 702-510, tel/faks: 702-610 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE! KAR TRIJE AVTOMOBILI MATIZ. SODELUJETE Z NAKUPOM ENEGA OD DAEWOO-jev PRI ACF -ŠEMPETER. ŽREBANJE BO OB KONCU LETA. Prihaja IANOS ROMEO in jUUjA ter novi malček MATIZ MONTAŽ6 Stenske stropne in talne obloge pohištveno oprema Montaža spuščenih stropov in predelnih sten. Uporabljamo materiale RIGIPS, ARMSTRONG, AMF. Telefon: 041 /649 -113 Tržnica, ki ni čisto prava tržnica V prejšnji številki Savinjčana smo kot pnri opozorili, da je na prostoru žalske tržnice skoraj čez noč nastal nov objekt, ki že po videzu tja ne sodi. V leseno in kamnito zasnovo tržnice se je vsilil objekt, zgrajen iz siporeksa. Kako se je to lahko zgodilo, smo vprašali direktorja Savinjske trgovske družbe, ki je lastnik tržnice. Le malo "pravega" blaga se prodaja na žalski tržnici •••••••••••••••••••••••••c Robert Čemažar je povedal, da je Savinjska trgovska družba leta 1993 tržnico kupila od Agrine in obdržala tudi vse dotedanje najemnike. Tudi najemne pogoje je obdržala takšne, kot jih je z najemniki sklenila Agrina. Na žalski tržnici je šest najemnikov: dve trgovini, prodaja sadja in zelenjave, slaščičarna, bistro in prodaja časopisov. Tržnica ima tudi upravnika, ki skrbi za red na tržnici. To je eden od najemnikov, Bojan Pučko. Po besedah Roberta Čemažarja se zato lahko zgodi tudi to, da kdaj za kakšno zadevo izvedo prepozno. Omenjen poseg v prostor tržnice je brez vednosti lastnika tržnice opravil Darko Marin. Po pogodbi o najemu bi moral za vsako obnovo dobiti pisno soglasje Savinjske trgovske družbe. Poseg je opravil na svojo roko, čeprav v okviru funkcional- Kaj s soglasji sosedov? Primer gradnje gostinskega lokala s sobami za tujce v Zgornjih Gorčah je pred dnevi vzbudil precej odmevov v javnosti in ugibanj, ali so v žalski občini za gradnjo lokalov potrebna soglasja sosedov ali ne. In če ne, zakaj jih upravna enota ponekod zahteva in upošteva, v drugih primerih pa ne. Na omenjen primer nas je opozoril Toni Ramšak, sosed Ivice Rovšnik, ki ji je že leta 1993 tedanji sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec izdal odločbo za lokacijsko dovoljenje za gradnjo gostinskega lokala s sobami za tujce in nadomestne stanovanjske hiše. Omenjena parcela leži med hišama Ramšakovih in Kurnikovih, pri katerih naj bi investitorka sicer iskala soglasje, vendar sta obe sosedi tudi v pritožbi na ministrstvo za okolje in prostor ter vrhovno sodišče zapisali, da sta podpisali prazen list papirja, da pozneje soglasja nista podpisali, ko pa sta prejeli v vednost odločbo o lokacijskem postopku, sta ugotovili, da je priloženo soglasje s podpisoma, ki ni njun. Zaradi tega je sprožena kazenska ovadba. S pritožbo na drugostopenjski organ in vrhovno sodišče pa kljub temu nista uspeli, ker njuno soglasje k predvideni gradnji sploh ni bilo pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja, po občinskem odloku pa tudi posebni pogoji glede odmikov od meja niso predpisani (iz sodbe vrhovnega sodišča, 5.10.1995). To je bilo seveda precejšnje presenečenje za tožnici. Tudi soglasje krajevne skupnosti Braslovče, ki ga je le-ta izdala pod pogojem, da se z gradnjo strinjajo sosedje, nima nobene teže, jima je bilo pojasnjeno. V Zgornjih Gorčah pa je prav zavrelo šele konec tega maja, ko je Rovšnikova začela z deli. Medtem je podaljšala lokacijsko dovoljenje in pridobila gradbeno dovoljenje. Ramšakova in Kurnikova sta zato zahtevali uvedbo obnove postopka, ker naj bi bilo priloženo soglasje k lokacijskemu dovoljenju ponarejeno in ker naj bi bil samo meter odmika od meje za gostinski lokal premalo. Ivica Rovšnik podpis soglasja na prazen list papirja zanika in poudarja, da ima za gradnjo vso potrebno dokumentacijo. Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar pojasnjuje, da do sprejetja pros-torsko-ureditvenih pogojev (t.i. PUP-i) leta 1996, kjer je bilo to popravljeno, soglasja sosedov niso bila potrebna, so se pa pri postopku običajno kljub temu upoštevala. Ker se sosedje z odločbo niso strinjali, so se pritožili, vendar je vrhovno sodišče glede na tedaj veljavne Skoraj pol leta za proračun V začetku junija so svetniki občine Žalec vendarle sprejeli letošnji proračun. Skupaj s predlogom strokovnih služb oziroma župana je bilo potrjenih še nekaj dopolnil svetnikov, ki niso bila pravilno vložena. Tudi to je eden izmed problemov, na katere opozarja vodja finančnega oddelka občine Lojze Posedel, župan pa je razmišljal tudi o tem, da bi zadržal njegovo izvajanje. Predlog proračuna je sicer uravnotežen, kar pomeni, da predvideva približno enako prihodkov in odhodkov, brez najemanja novega kredita ali odplačila starega. V proračun naj bi se letos nateklo 2.441.900.000 tolarjev, kar je nekaj več kot v lansketn letu. Proračun je bil sprejet pozno. Zakaj, po vašem mnenju? Lojze Posedel: "Priprava proračuna se je iz objektivnih in subjektivnih razlogov zavlekla iz konca leta 1997 v začetek letošnjega leta in celo do junija. Priprava proračuna je potekala na strokovnih podlagah, pri samem sprejemanju pa je prišlo do amandmajev, ki so bili izrazito politični. Na osnovi podpisov sedmih svetnikov je bila predlagana prerazporeditev denarja. Prerazporeditev pa ni bila predlagana na strokovnih argumentih ampak na osnovi kriterija števila prebivalcev. Sprejet je bil namreč amandma^ skupine svetnikov s Francem Žolnirjem na čelu, da se razlika med prvo in drugo obravnavo proračuna razdeli na osnovi števila prebivalcev. Med obema obravnavama predloga proračuna je bila seveda javna razprava, do prispelih pripomb so se opredelile strokovne službe, nekatere sprejele in nekatere zavrnile. Ker niso bile sprejete tiste, ki so jih hoteli svetniki, so sprejeli omenjen amandma." Prvotni osnutek proračuna je bil torej na prihodkovni strani nekoliko nižji. Zakaj je prišlo do te razlike, ali tega denarja, ki ste ga potem vključili kot prihodek v drugem predlogu, ni bilo mogoče predvideti že ob pripravi osnutka? Lojze Posedel: "Občina je dala pred leti kredit Telekomu za gradnjo telefonskih central. Načina odplačila kredita sta dva: po enakih delih ali najprej odplačilo vseh natečenih obresti in potem odplačila manjših obrokov glavnice. V prvem predlogu proračuna smo upoštevali prvi način, po katerem bi prišlo letos v proračun samo 26 milijonov tolarjev. Nato smo sprejeli predlog Telekoma, da v letošnje leto vključimo 200 milijonov kot takojšnje odplačilo vseh obresti." Že omenjen amandma določa črtanje vseh povečanj proračunskih odhodkov v drugem predlogu glede na prvotni predlog proračuna, razen investicij v šolstvo, vračilo kredita za KS Vransko in vzdrževanja gozdnih cest. Razlika znaša 243 milijonov tolarjev. Zakaj se strokovne službe niso strinjale z zahtevo, da se ves ta denar razdeli glede na število prebivalcevT Lojze Posedel: "Predlagatelj proračuna to dopolnilo ni zavrnil, ampak predlagal, naj se omenjeni znesek najprej zmanjša za nujne naloge, vezane na že sprejete sklepe in pogodbe, tako na primer za Rdeči križ (milijon tolarjev), naravno in kulturno dediščino (75 milijona SIT), nabavo knjig (1,5 milijona), izobraževanje (175), kanalizacijo (15,8) ali na primer stanovanjsko gradnjo (15 milijonov). Skupaj je ta znesek 79,8 milijona tolarjev, po ključu števila prebivalcem pa naj bi se krajevnim skupnostim razdelilo 163,6 milijona tolarjev. Kaj pa pomeni sprejet amandma: značilen primer je Rdeči križ, za katerega je bil v proračunu v drugi obravnavi predviden milijon tolarjev več glede na prvotni predlog, in sicer za nakup paketov s hrano za socialno ogrožene. Glede na sprejeti amandma bi morali ta milijon razdeliti po številu prebivalcev na krajevne skupnosti, Rdeči križ pa bi moral z vsako krajevno skupnostjo uskladiti, da bo krajevna skupnost ta denar nakazala nazaj na Rdeči križ za nakup hrane. Zato smo kljub takemu amandmaju sprejeli sklep, da se ves ta denar nakaže neposredno na Rdeči križ. Enako je za naravno in kulturno dediščino, kjer je bila postavka povečana za 7,5 milijona. Ta denar je bil predviden za javni razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi uporabniki te dediščine. V primeru, da izpolnjujejo določene kriterije, bodo denar dobili. Zdaj pa bomo t-eh 7,5 milijona tolarjev razdelili na krajevne skupnosti po številu njenih prebivalcev, te pa ga bodo namenile za obnove kapelic in podobnega. Denar se bo razpršil, ne bo mogoče uresničiti nobenega pametnega programa, pa tudi sofinanciranja s strani države ne bo, ker ne bo projektov." Ta denar bo nakazan neposredno na žiro račune krajevnih skupnosti? Lojze Posedel: "Naj bi bil, po sklepu amandmaja. Vendar pa je že v amandmaju zapisano, da se župan in strokovne službe s krajevnimi skupnostmi v 30 dneh dogovorijo o programu, ki se mora potrditi na prihodnji seji občinskega sveta. Ta pa bo predvidoma že 30. junija. Zato je predlagatelj že v obrazložitvi napisal, da bo priprava te-h programov zelo težavna in je ne bo mogoče uskladiti. To pomeni, da bo določena krajevna skupnost sicer dobila denar, ne bo pa imela pripravljenih programov za njegovo porabo. Tako se bo porabil tudi za zadeve, ki niso nujne. Določene investicije, ki so bile načrtovane v letošnjem letu, pa ne bodoy realizirane. To je posledica političnega kupčkanja, kajti drugi predlog je bil pripravljen strokovno, odločitev, da se deli po glavi prebivalca, pa je politična. Ob tem pa so si nekateri od glavnih akterjev tega amandmaja določena sredstva (na primer KS Vransko) že zagotovila mimo tega amandmaja, po glavi prebivalca pa dobijo še nekaj. Zato bodo nekatere krajevne skupnosti v boljšem, druge pa v slabšem položaju. Primer je KS Tabor, ki je imela v predlogu proračuna 17 milijonov tolarjev zagotovljenega denarja za investicije, zaradi vloženega amandmaja s strani KS Tabor za dodatnih 20 milijonov (ni bilo izglasovano) in ostalih amandmajev, s političnim kupčkanjem in preglasovanjem pa je prišla v položaj, da bo dobila le nega zemljišča, ki ga ima v najemu poleg pokritega prostora. Kljub temu pa tega posega Savinjska trgovska družba ni prijavila inšpekciji, ampak je sklicala pogovor z omenjenim najemnikom, nato pa se bo odločila za nadaljnje ukrepe. Drugi najemnik, ki je zasteklil del prodajnega pulta pri prodaji sadja in zelenjave, pa ima dovoljenje lastnika tržnice. Sicer pa Robert Čemažar poudarja, da žalska tržnica sploh nima značilnosti prave tržnice, saj se na njej prodaja zelo malo blaga, značilnega za tržnice. Večinoma je to samo sadje in zelenjava. Zato v prihodnosti Savinjska trgovska družba načrtuje spremembo namembnosti tega prostora. Občini je že predlagala, da poišče drugo lokacijo za tržnico (ena od omenjenih možnosti je bila lokacija na predpise odločilo, da sosedje niso stranka v postopku. Leta 1995 je postala sodba pravnomočna in se je lahko nadaljeval gradbeni postopek, v katerem se ne preverjajo več pogoji iz lokacijskega dovoljenja. Pred dnevi je upravna enota zaradi sprememb okoliščin in drugega dogajanja kljub temu izročila izvod odločbe o gradbenem dovoljenju Ramšakovim, jih s tem ponovno vključila v postopek kot stranko in jim tako dala možnost pritožbe na ministrstvo za okolje in prostor. Soglasja sosedov so po novih občinskih predpisih potrebna, razen tam, kjer so sprejeti izvedbeni prostorski dokumenti, kot so zazidalni in ureditveni načrti. Že pri njihovi obravnavi naj bi imeli namreč krajani možnost povedati, s kakšno dejavnostjo se kje strinjajo ali ne. Kako bo v primeru Zgornjih Gorč odločilo ministrstvo, pa je seveda vprašanje. K R. štiri milijone. Ob tem pa je treba reči še to, da je ves čas premalo sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in vodstvom občine oziroma županom. Zato so bili programi sicer pripravljeni, vendar ne tako, da bi jih vsi potrdili. V občinskem svetu pa je od prvega dne prevladovalo politično in ne strokovno odločanje. Ob stalnih razpravah in zahtevah svetnikov po analizah, koliko katera krajevna skupnost dobiva ali izgublja, je treba še povedati, da se te analize ves čas opravljajo, da pa glavnim akterjem ta slika ni všeč. Razprave potekajo v stilu, nič nam niste dali, potem pa se z amandmajem in strankarsko disciplino doseže njegovo izglasovanje." Kaj pa ostali amandmaji, ki so bili sprejeti? Za Dom Svobode Prebold je bilo izglasovanih 20 milijonov tolarjev. Lojze Posedel: 'Tudi ta amandma je bil vložen nepravilno, ker ni povedal, s katerega konta vzeti denar. Tu gre samo za zahtevo, da župan skupaj s strokovnimi službami zagotovi dodatnih 20 milijonov tolarjev, ne pa od kod. Drugo pa je, da so strokovne službe v samem postopku obravnave problematike kulturnega doma v Preboldu ugotovile, da v letošnjem letu ni realnih možnosti za začetek gradnje zaradi nesprejetega zazidalnega načrta, neizdelanih projektov in neizdanega gradbenega dovoljenja. Zato je v proračunu predvideno le milijon in pol tolarjev za projekte. V Preboldu je že padel projekt prizidka telovadnice zaradi nesprejetega zazidalnega načrta in tudi če bi občina danes imela zagotovljen denar, ne bi mogla začeti z obnovo, čeprav se vsi v strokovnih službah zavedamo problematike doma. V nobenem primeru pa niti Preboldu niti nobeni drugi krajevni skupnosti denar ne bo nakazan na žiro račune, ker se bo zagotavljala namenska poraba sredstev in zaradi nekaterih primerov nenamenske porabe v določenih krajevnih skupnostih." K. R. območju nekdanjega juteksa). Na mestu sedanje tržnice pa je predviden poslovni objekt, katerega gradnja je v dolgoročnem planu razvoja Savinjske trgovske družbe. V spodnjem delu novega objekta naj bi bila trgovina, zgoraj pa poslovni prostori. To je že vnešeno v predlog sprememb prostorskih planov, ki pa v občinskem svetu še niso potrjene. K. R. Še o občinah Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Žalec je pred dnevi v občinski dvorani pripravil pogovor na temo Ustanavljanje novih občin - volja ljudi. Namen tega pogovora naj bi bil ugotoviti, kakšne nove občine bi res bile najbolj po volji ljudi, izraženi tudi na nedavnih referendumih, na osnovi tega pa naj bi se poslanska skupina SKD v parlamentu lažje odločila, kako glasovati v zvezi z ustanavljanjem novih občin na območju žalske občine. Pričakovanih gostov z ministrstva in službe za lokalno samoupravo ni bilo, prisotna pa sta bila poslanca Jurij Malovrh in Ateljškova, prav tako predsednik občinskega sveta Franc Žolnir in župan Milan Dobnik Pogovor je vodil predsednik občinskega odbora SKD Ivan Kuder. Razpravljalci so večinoma predstavili že znana stališča. Alojz Cilenšek je poudaril, da je reforma lokalne samouprave takoj za lastninjenjem najpomembnejši projekt samostojne Slovenije, da je bil zakon o lokalni samoupravi slab in je povzročil konflikte med izvršno in zakonodajno občinsko oblastjo, da ni strahu zaradi nadaljnjega financiranja občin s strani države in da leta 1994 KS Gomilsko ni izrecno rekla, da je proti projektu novih občin. Namesto da bi zdaj sprejeli ponujeno priložnost in ustanovili nove občine, se v dolini ponovno prerekamo. Ivan Fale je govoril o delu iniciativnega odbora za ustanovitev občin in povedal, da je odbor ves čas podpiral samostojno občino Tabor. Ko pa so v Ljubljani zatrdili, da Tabor ne more biti občina in da v primeru vztrajanja pri tej občini tudi druge štiri občine ne bodo ustanovljene, so podprli valdni predlog. Braslovče ne zahtevajo od Trnave in Gomilskega, da sta v njeni občini, ampak je tako določila vladna služba. Ker lahko v primeru vztrajanja pri stari ali novi občini Žalec v teh krajevnih skupnosti pade celoten projekt, je Fale apeliral na vse prisotne predsednike krajevnih skupnosti, da vsaj za štiri leta podprejo nove občine, potem pa se lahko odločijo tudi drugače. Boris Fišer (KS Trnava) je ponovil stališče zbora krajanov, da ostanejo v novi ali stari občini Žalec in se vprašal, kdo je Trnavo sploh vključil v občino Braslovče, saj so sicer bolj povezani s Preboldom. Vsem pristojnim - od predsednika Kučana, vlade, državnega zbora do župana in občinskega sveta so poslali ugovore, vendar niso prejeli niti enega odgovora. Krajani zahtevajo, da upoštevajo njihovo voljo, izraženo tudi na referendumu. Vinko Drča (KS Gomilsko) je podrobno predstavil razprave v zvezi z novimi občinami na območju krajevne skupnosti Gomilsko, kjer so že leta 1994 na zboru krajanov zahtevali lastno referendumsko območje, ki se lahko razširi tudi na območje KS Trnava. Tudi ob sprejemanju sedanjega predloga za ustanovitev občir^ so ves čas zahtevali izločitev Gomilskega iz referendumskega območja za ustanovitev občine Braslovče, vendar so bili v občinskem svetu vedno preglasovani. Sta se pa vodstvi KS Braslovče in KS Gomilsko v zvezi s to temo srečali tudi na razgovoru, podpisali celo dogovor za primer ustanovitve skupne občine. Vendar pa je Gomilsko ves čas zagovarjalo stališče zbora krajanov, oziroma staro ali novo občino Žalec. Zato menijo da je bilo mnenje občinskega sveta za KS Gomilsko potvorjeno, državni zbor pa zaveden. Nato se je vnela ostra razprava med predstavniki Braslovč in Vinkom Drča in Braslovčani z Ivanom Faletom so razgovor protestno zapustili. Tudi Vida Slakan (KS Tabor) je nato predstavila že znana in ves čas nespremenjena stališča Taborčanov, da hočejo lastno občino. Ker jim državni zbor ni določil lastnega referendumskega območja, v drugem sklepu pa je tako mnenje podprl tudi občinski svet, so se odločili za bojkot referenduma. Za Taborčane je še vedno sprejemljiva samo samostojna občina ali občina Žalec. Kurt Kindlhofer je zatem spregovoril v imenu območnega odbora SDS Žalec. Med drugim je povedal, da so poslanci sami pred štirimi leti zrušili koncept lokalne samouprave, ko so namesto strokovnih argumentov upoštevali voljo ljudi. Vendar pa bi bilo pošteno, da bi danes ravnali po istih kriterijih. Opozoril je tudi, da je pred štirimi leti sklenjen koalicijski sporazum med občinskimi odbori SKD, SDS in SLS predvidel skupno stališče glede lokalne samouprave in da ta dogovor še vedno zavezuje tudi SKD. Razprava se je nato vedno bolj razvnemala, spregovorila pa sta tudi gosta iz poslanske skupine SKD. Jurij Malovrh je naštel argumente za in proti velikim oziroma majhnim občinam in priporočil predvsem veliko mero strpnosti. Med drugim je omenil, da bodo tudi po spremenjenem zakonu o financiranju občin manjše občine dobile nekoliko več sredstev kot če bi bile v skupni občini, oziroma to velja za nekdanjo skupno občino Šentjur. Poslanka Ateljškova pa je povedala, da vlada še vedno ni izdala, ali bo prevladala politična (ki podpira izjeme) ali strokovna odločitev v zvezi z ustanavljanjem novih občin. Od 20 predlogov, ki jih je vlada dala za določitev referendumskih območij, je bilo po mnenju Atelškove kar 16 političnih predlogov. Državni zbor bo podprl predlog vlade, pozna pa probleme v zvezi s tem v sedanji občini Žalec. Priporočila je, da krajevne skupnosti Tabor, Gomilsko in Trnava čim prej najdejo sprejemljivo rešitev, pri tem da v novi občini Žalec zaradi ozemeljske nepovezanosti ne morejo biti. Morda bi lahko predlagale tudi ustanovitev skupne občine, čeprav je vprašanje, kako bi na to reagirala služba za lokalno samoupravo. K. R. Zanimivosti Biserna poroka zakoncev Lesjak iz Žalca Skupno življenje obema v zadovoljstvo Biseroporočenca Lesjak in njuni otroci Alfonz, Majda in Štefka. Že zlate poroke niso prav pogoste, kaj šele biserne, to je 60 let skupnega življenja. Še manj pa je takih, ki ob tako visokem jubileju skupnega življenja lahko iskreno rečejo, bilo je sicer težko, toda lepo življenje. Zadovoljna in srečna sva, da sva vsa ta leta preživela skupaj. Ena takih sta biserna poročenca 82-letna Marija in 90-letni Florjan Lesjak iz Žalca. Daleč so že leta mladosti, predvsem otroštva, vendar se oba živo spominjata, Florjan svojih mladih let v Šmihelu nad Mozirjem, kjer se je rodil v družini osmih otrok in se izučil za krojača, in Marija svojega otroštva v rodnih Gotovljah. Medtem ko se je Marija, potem ko sta svoji življenjski poti združila, posvetila domu in družini, je Florjan z iglo in škarjami skrbel za dobrobit družine. IHudo je bilo med vojno, ko je bil v partizanski delavnici Šercerjeve brigade, vendar je tudi to minilo. Po vojni se je družina preselila v Žalec, leta 1968 pa so se Florjan, Marija in njuni trije otroci Majda, Alfonz in Štefka preselili v svojo hišo. Kot je povedala Marija, so bila tudi leta, ko so gradili novi dom, polna trdega dela in odrekanj, vendar pa okronana z velikim veseljem ob vselitvi. Ko govorimo o jubilantih, ne moremo mimo Florjanove še ene velike ljubezni, ki ga spremlja domala vse življenje. To je ljubezen do glasbe. Najprej je igral violino, potem kontrabas, bas kitaro in orgle. Igral je v številnih ansamblih, ustanovil več glasbenih skupin, imel svoj ansambel, pomagal mnogim mladim pri začetnih korakih, nazadnje pa vodil tamburaški orkester v Grižah. Še sedaj pa rad zaigra, seveda v veliko veselje svojih domačih, na orgle. Bister um, odličen spomin, mnogo optimizma, še dokaj dobro zdravje so popotnica, ki jo imata ob biserni poroki na poti k še žlahtnejšemu jubileju, železni poroki čez pet let. Vsi, ki so bili z njima, jima želijo, da ga dočakata. Obred biserne poroke, ki je bil v žalski župnijski cerkvi in so mu prisostvovali njuni hčerki, sin, njihove družine, šest vnukov, trije pravnuki in drugi sorodniki, je opravil pater Viktor Arh, v imenu Mestne skupnosti Žalec pa jima je čestital predsednik Eran Sadnik. T. Tavčar Dane Debič, ljubitelj narave Iunija Dane Debič iz Žalca praznuje 71. rojstni dan. V svojem dolgoletnem delovnem obdobju se je ukvarjal z različnimi stvarmi, predvsem pa s kulturo in urejanjem okolja. Kdaj vas je pričelo zanimati urejevanje okolja? "Narava in njene lepote so me pričele zanimati že v otroštvu. Odraščal sem na podeželju, kjer je bilo mnogo priložnosti za spoznavanje lepot, ki jih nudi narava, saj sem bil pravzaprav vsak dan v gmajni ter ob Savinji. Pozneje pa sem se tudi poklicno ukvarjal z urejanjem okolja in poskušal narediti kar največ za ohranjanje narave oziroma za njeno sožitje z urbanimi naselji." Kakšno službo ste opravljali v zvezi s tem? "V petdesetih in šestdesetih letih sem bil v Žalcu sprva gradbeni inšpektor, nato pa sem vodil Stanovanjski sklad. To so bila leta, ko Žalec še ni imel oblike mesta kot ga ima danes, temveč je bilo s stališča urbanizma vse te stvari še potrebno urediti. Pričele so se graditi mnoge zasebne hiše ter stanovanjski bloki in vse to je moralo potekati organizirano in v skladu s sodobnimi urganističnimi programi. Srečevali smo se z mnogimi težavami, trudil pa sem se, da bi imeli čim več zelenic in prostorov namenjenim otrokom za igro." Menite, da se danes uveljavlja drugačna urbanistična zasnova mesta? "Če omenim samo upravljanje z zelenicami, bi imel tu kar nekaj pripomb. Predvsem je mogoče reči, da jih je v mestu premalo, mnoge med njimi so slabo vzdrževane. Dodaten problem pri tem je tudi, da niso zasajene ustrezne rastline. Denimo sadijo drevesa, ki ne ustrezajo našim pticam, da bi si lahko naredila gnezda in zato jih je v mestu manj kot bi jih sicer lahko bilo. Romihova zlatoporočenca s Polzele Ljudje smo različni, eni radi vesele dogodke proslavljamo bolj bučno, jih delimo z drugimi, drugi pa takšni, da so ob takih priložnostih tudi radi bolj zase - v krogu družine. Med slednje sodita jožica in Ignac Romih s Polzele, ki sta pred kratkim v krogu družine praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ignac se je rodil v Šentjurju pri Celju, po osnovni šoli se je šel učit za čevljarja, večkrat menjal službo in bil znan kot prvi zasebni lastnik bifeja, ki je v Ločici pri Vranskem ob glavni cesti. Po nekaj letih je lokal dal v najem, sam pa se odpravil v Nemčijo. Tam je bil do leta 1968, ko je imel za sabo že deset let zakona. Z jožico, ki se je rodila v Ločici pri Vranskem in je bila vseskozi gospodinja, sta imela takrat že dva otroka. Sina Franca in hčerko Mojco, jožica se je odpravljala za možem v Nemčijo, takrat pa jih je doletela huda tragedija. Mojca je, stara komaj 21 let, umrla v prometni nesreči. Pozneje se je pridružila možu, vrnila pa sta se 1978. leta in si na Polzeli kupila že zgrajeno hišo. Pravzaprav je bilo njuno življenje polno preizkušenj in dokaj burno, morda jima prav zaradi tega sedaj godi čim več miru. Kot pravita, sta jima v največje veselje vnuka Andrej in Franci, za katera pravita, da sta zelo pridna in tudi v službi vestna. Kljub letom sta še dobrega zdravja, še vedno skrbita za hišo in vrt. T.Tavčar Nasmejana in še zdrava zlatoporočenca Romih s Polzele. Kljub zlatemu jubileju mladostna 70-letna Anton in Antonija Muhovič iz Grajske vasi v žalski občini sta te dni praznovala 50-letnico skupnega življenja - zlato poroko. Oba izhajata iz številčnih družin, sta pa bila sovaščana. Anton se je po končani osnovni šoli izučil za kovinostrugarja in je bil zaposlen v Garantu na Polzeli in šempetrskem SIP-u, kjer se je leta 1988 tudi upokojil. Antonija je ostala doma ter pomagala pri domačih opravilih. Dvajsetletna sta se na Gomilskem vzela in nekaj časa živela pri starših. Potem sta si zgradila svojo hišo in se leta 1958 vanjo vselila. Med tem, ko je Anton hodil na delo, je Antonija prevzela doma kmečka in gospodinjska opravila, ki jih ni bilo malo, saj sta imela štiri otroke. Žal je ena hčerka umrla. Sedaj imata že šest vnukov in dva pravnuka, za katere pravita, da v njun dom prinašajo sonce, dobro voljo in mladost, tako da sta tudi onadva zdrava in mladostna dočakala ta lep praznik. Civilni obred je v žalski poročni dvorani opravil Franci Žuža, cerkvenega pa v domači cerkvi v Grajski vasi župnik Martin Cirar. T. Tavčar Prav tako mnoga drevesa podirajo, kar samo po sebi ni sporno, vendar pa me moti, da ne poskrbijo za nove nasade, ki bi nadomestili odstranjeno drevje in tako poskrbeli za ponovno ozelenitev. Kako bi se to lahko izboljšalo? "Mnogo je odvisno seveda od nas, posameznikov, kako ravnamo z javnimi površinami, da jih ne onesnažujemo z odpadki, da jih ne poškodujemo, seveda pa ima pri tem glavno vlogo tisti, ki skrbi za zelenice. Mislim, da je v Žalcu to Mestna skupnost, ki ima za to področje kadre in sredstva za strokovno in kvalitetno reševanje tovrstne problematike in je predvsem v njihovi pristojnosti. Poznate še kakšen večji problem na tem področju? "Eden večjih v naši okolici je dogajanje okoli reke Savinje. Z nasipi, ki so jih naredili, so jo skoraj povsem odtujili od obiskovalcev. Na mnogih mestih se sploh ne da priti do reke. Nasipi tudi sicei niso najboljša zaščita pred poplavami, saj bi zato bilo boljše, če bi naredili vzporedne kanale, skozi katere bi se voda odtekala. Prav tako se zavzemam za to, da bi bil ob Savinji širok pas v katerem ne bi bilo kmetijskih površin, temveč naj bi bil neokrnjen in brez dodatnih posegov, z več rastlinja. S tem bi se povrnile mnoge živalske vrste, predvsem ptice, ki jih ni več zaslediti, saj so se odselile." Znani ste tudi kot pisatelj. Morda pripravljate na tem področju kakšno novost? "Nedolgo tega sem imel težave z zdravjem, kar me je precej omejilo pri delu. Sicer pa imam že napisan nov roman, ki še čaka na objavo, pred kratkim sem napisal eno črtico, imel sem tudi nekaj objav v revijah, sicer pa imam kar nekaj zamisli za nova literarna dela." B. Gorupič Kaplja vas Drugi aeromiting ultra lahke aviacije Sobota, 6. junija, je bila v krajevni skupnosti Prebold v znamenju zanimivega aeromitinga za lahko aviacijo, ki so ga že drugič zapovrstjo organizirali prizadevni člani Aero kluba Prebold. Žal jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno za letenje, saj je bil veter premočan. Kljub temu pa so vsaj večji del zastavljenega programa uspeli izpeljati in na večer, ko se je veter malo umiril, popeljati v višave tudi nekatere obiskovalce prireditve, ki je znova dokazala, da si ljudje želijo tudi tovrstnih dogodkov, pa čeprav je bilo letos morda za spoznanje manj ljudi kot lansko leto. Organizatorji so pripravili res bogat program, a kot že rečeno, vsega le ni bilo mogoče izpeljati. Predvsem ni prišlo do takoimeno-vanega krožnega preleta po mejah krajevne skupnosti Prebold, saj naj bi bilo ob tem v zraku okrog 300 plovil. Na robu lani odprtega vzletišča je bilo le nekaj plovil, med njimi tudi dva Edo Potočnik, predsednik Aero kluba Prebold ultra lahka aviona, ki so v Kapljo vas priletela že v dopoldanskih urah, ko so vremenske razmere bile še ugodne za letenje. Ostali zmajarji so zaradi vetra prihod v Kapljo vas napovedali v večernih urah. Pravi podvig pa je kljub slabim razmeram v zraku naredil jože Gajzer iz Murske Sobote, ki se je vso pot iz Prekmurja do Savinjske doline moral boriti z vetrom. Večini zmajarjem to ne bi uspelo, a |ože Gajzer je le v vrhu slovenskega zmajarstva in človek, ki ima za sabo že krepko prek 2000 ur letenja, hkrati pa je tudi inštruktor za ta zanimivi šport. Prav on, Marjan Beline iz Kozjega in Borut Pestotnik iz Kamnika (tudi ta dva imata za sabo prek 2000 ur letenja in sta tudi oba inštruktorja) pa so ob vetru bili sposobni leteti in uprizoriti nekaj atraktivnih preletov nad glavami udeležencev mitinga. Pozneje, na večer, pa so v višave poleteli tudi drugi. Adrenalin pa se je dvignil tudi nekaterim udeležencem, ki so zbrali pogum in se popeljali z zmaji kot sopotniki izkušenih zmajarjev oziroma z upravljalcema ultra lahkega aviona. Organizatorji, na čelu z Edom Potočnikom, ki ima tudi največ zaslug za ustanovitev in delovanje Aero kluba Prebold, so poskrbeli tudi za družabnost, dobro hrano in pijačo. Znova so pripravili tudi bogat srečelov in z ansamblom Hmeljarski instrumentalni kvintet v večernih in nočnih urah naredili prijetno veselično vzdušje. Že ob sami otvoritvi mitinga pa so njegov začetek popestrili godbeniki preboldske pihalne godbe, ki deluje pod okriljem Tekstilne tovarne Prebold. Med gosti so bili tudi tokrat župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar in pa nekateri glavni sponzorji prireditve, ki se jim člani Aero kluba iskreno zahvaljujejo, enako tudi vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov. Drugi aeromiting v Kaplji vasi je tako ali drugače uspel. Vsekakor pa je mladi, komaj tri leta delujoči klub dobro opozoril nase in obogatil prvo junijsko soboto z zanimivo in atraktivno prireditvijo. Hkrati pa je bil to tudi dokaz njihovega resnega in zagnanega dela, ki postaja vse bolj poznano in cenjeno širorn Slovenije. Z zmajem v višave NAROČILNICA Podpisani kraj: ulica: pošta: naročam časopis NOVI TEDNIH Začnite mi ga pošiljati dne: Podpis: Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. sstmtex Trgovina in storitve Talne obloge ŽahsCjŠlandHJVJTn^ljaj^it^ V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje - 4-naetrske tople pode m itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-metrske tapšsame. obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago. piiš. plato. skaj. predpražnike, namizne prte, mnltnptca material za polaganje talnih oblog - zavese «taradardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim obatstum blagom - lesene in medeninaste karnise vseh tfinsenzij z vso dodatno apnen»: obročki, ščipalke, žabice PVC - sampatea za kopahtice. hpMb gacaanare, umetni lažno. Na željo kupcev ’ brezplačno dostavimo i vse vrste tainifa oblog garniture in stole. obloge zarobi JETJE S TRGOVINO CIZEJ Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181 faks & tel.: 063 / 720 - 065 PONUJAMO VAM aklimat® MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - plin -vodovod -opremo kopalnic gorenje Kopalnice ^HFIN5n O armai radiatorji VOGEL & NOOT mmm viad: EUftOFIRE UGODNI KREDITI OD 1 DO 5 LET e EKOLOŠKI KREDIT « dostava na dom popust za takojšnje plačilo « montaža IZDAJA PREDRAČUNOV ZA REPUBLIŠKE STANOVANJSKE IN EKOLOŠKE KREDITE. NUDIMO TUDI BANČNO KREDIT PO ZELO UGODNIH OBRESTNIH MERAH. ZELO UGODNO - TOPLOTNE ČRPALKE MOŽNOST POVRAČILA DRŽAVNE SUBVENCIJE 50.000 SIT. Velika ponudba novih vozil RENAULT TVVINGO že od 1.275.000 SIT CLIO že od 1.404.000 SIT MEGANE že od 1.890.000 SIT LAGUNA že od 2.303.000 SIT SAFRANE že od 4.348.000 SIT KANGOO že od 1.614.000 SIT ESPACE že od 4.719.000 SIT ESPACE 2.0 RTE I. 1997 kovinska barva 4.059.000 SIT Takojšnja dobava - vozila v zalogi Ugodna posojila od T + 0% naprej Zamenjava vozil “staro za novo” Pestra izbira rabljenih vozil Prodajni center d.o.o. Levec tel.: 063 452 515 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA daa PRODAJNI CENTER - LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Tel.: 063/702-250, laks: 702-251 OD OPEKE...OO STREŠNIKA-in ¿e mnogo več...!!! V NAŠEM PRODAJNEM CENTRU VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! Pripravili smo POSEBNO PONUDBO tlakovcev,pranih plošč, porfido tlaka,... ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! AKCIJSKE CENE za ARMATURNE MREŽE!!!-10%-ni popust UGODNE CENE ostalega*gradbenega materiala: * strešnik BRAMAC,CREATON,TOGNANA,JAMINA * opeka MODULARNI BLOK POROTHERM in ostali opečni izdelki * IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT * zidarsko ORODJE * mešalci, cevni odri, podporniki... * stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a,... * in drugo potrebno za gradnjo in obnovo . NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD . Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19.ure, ob sobotah od 7. do 13.ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Šempeter - v Zadružnem domu 063/40 41 Servisne informacije: 041/ 66 15 77 Internet :http://www.msacelje-sp.si NAJVECJA IZBIRA TELEFONOV V SLOVENIJI SPECIALIZIRANI SMO ZA: - žične in BREZŽIČNE telefone - GSM aparate - telefonske CENTRALE • FAKSE na termo in navaden papir - TISKALNIKE vseh vrst SUPER UGODNE CENE GSM MOBITELOV ¡¡¡BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! ¡¡¡BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! hhožina s.p "% VERVIS s.p. Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJ E KOmi* Siffiždc GRRDHJC IH Djjy^No KIKOPKJKfiRJTUO Komise c>~ I/O*. h Šlandrov trg 5, Žalec - ugodne cene - velika izbira kakovostnih oblačil - velika izbira perila in kopalk - nudimo možnost nakupa spodnjega in zgornjega dela kopalk (ločeno). Vabljeni! GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE KOTfllK. Igor KOTHIK * Nikole Tesle 6, Žalec Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 HUMKI* vrtnarske tehnologije ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 V MESECU JUNIJU BELA TEHNIKA PRALNI STROIPS 512 PRALNI STROI PS 911 PRALNO SUŠILNI STROI INDESIT POMIVALNI STROI CANDY SUPER CENE video recorder SHARP glasbeni stolp SHARP TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS NA ODDELKU BELE TEHNIKE VROČE CENE 58.900.00 SIT 75.500.00 SIT 99.900.00 SIT 83.160.00 SIT 35.900.00 SIT 39.900.00 SIT AKUSTIKA . V času svetovnega prvenstva v nogometu AKCIIA TELEVIZORJEV GORENJE IN EVELUX BTV GORENJE 51 TTX 44.900,00 BTV GORENJE 55 STEREO TTX 58.500,00 BTV GORENIE 63 STEREO TTX 88.900,00 BTV GORENJE 70 STEREO TTX 94.600,00 Cene so za gotovino ali nakup na 3 čeke. MAU GOSPODINJSKI APARATI Rezervni deli za gospodinjske aparate, antene, stenski pribor (svetovanje,montaža), RTV senris. MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV - BREZPLAČNA DOSTAVA! mimm. msssB, mmm ft I I I ft I I I ft i ft i ft I ft i ft I ft DOBRIH TRGOVCEV ! ZANA ŽANA d.d. ŽALEC trgovska družba, d.d., Žalec ■---1 ^—_NOVO/-— 8 (^8/0gS f Tlob^Tkg čajna klobasa ^^BSl mini’ lkS .siltpššgr" aMvs mali princ pašteta s šunko, 50g MALI PRINC kumarice ‘¿eliktilesna panirani sir, 200g ledeni čaj, 1.51, okus breskve in marelice kumarice, 720 ml ribji kroketi, 400g ft klobasa, lkg pivska klobasa, v.p.* lkg tirolska salama mini lkg zimska salama, lkg vino mariborčan, 11 borovnice, mešanica ribeza in limone, 11 PEKA%^ ^ lurDik^ekarnie d.d. rženi kruh ajdov kruh rženi kruh s posipom po'nozmaí ž|vrrE ZDRAVO pakirano pecivo: koruzno, črno in biombc slano pecivo, 500g Treovska družba ŽANA d.d? ŽAL EC, Mestni tre 273310 Žalec SmSAVINJSKAJ trgovska mešani savinjski keksi, lkg ,, d.dtTŠlandrovlrg 35, 33TCH Žalec I * I I t Le I \.W<,00 ^ čoln - super jet, te 197cm bazen otroški 121x25 ^ + gratis slušalke WPHlLir^^ ekran 37cm 70 programskih mest blazina prozorna z naslonom videorekorder VR475, 4 glave, VPS, visoka kakovost snemanja plavalna očala + gratis 3 video kasete žoga 041 cm, različni motivi plavalni rokavčki hladilna torba 271 volum ležalna blazina, 165x5* _ podloga skaj VÎ90,0o 10% POPUST PRI NAKUPU TEKSTILA NAD 5.000 SIT V • VSEH ENOTAH fen rowenta PH 100, 1200w, dve hitrosti deodorant neutro robert bouget, trije vonji odstranjevalec vodnega kamna calgon, 500g ^US MARINU MUWOtf mehčalec kuschel weich, koncentrat, 11 briketi za muce, 2kg, okus govedina-jetra briketi zamuce, 4 različni okusi OB PRILOZITVI TEGA KUPONA PODARJAMO VSEM UPOKOJENCEM V ČASU SEJMA SENIOR OD 17. DO 19. JUNIJA 1998 4% POPUST V PC LENA LEVEC gel neutro robert, 250ml Ekologija ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE V ŽALCU DREVESA - SPOMENIKI OBLIKOVANE NARAVE Ko sem pred leti vzel v roke knjigo "Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije", sem bil močno presenečen, ko sem ugotovil, da velika večina naravnih spomenikov z območja spodnje Savinjske doline (jama Pekel, parki ob graščinah, drevoredi in markantna drevesa, ...) ne uživa nikakršne pravne zaščite. Morda smo deloma tudi zato letošnji Teden gozdov gozdarji celotnega celjskega območja posvetili posebni skupini spomenikov narave - DREVESOM. Popisali smo najdebelejša in naj-markantnejša drevesa v našem okolju, ovrednotili njihov pomen z vidika naravne dediščine in s tem zagotovili strokovne podlage za zagotovitev njihove pravne zaščite. Tudi v Žalcu smo ob koncu meseca maja in v začetku junija naša "NAJ DREVESA" na razstavi fotografij predstavili širši javnosti. Prav v času Tedna gozdov pa je žalski občinski svet že obravnaval in tudi sprejel (v 1. obravnavi) predlog odloka o razglasitvi den-droloških spomenikov oblikovane narave v občini Žalec, ki so ga pripravili na oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve na občini Žalec. S tem odlokom bodo po njegovem dokončnem sprejetju naša najpomembnejša drevesa razglašena za spomenike narave. To pomeni, da bodo poslej pravno formalno zavarovana, s posebnim programom pa je v okviru tega odloka predviden tudi način sanacije in vzdrževanja teh dreves. Občina Žalec bo na podlagi odloka lastnikom dreves lahko zagotovila tudi pomoč pri izvedbi nujnih sanacijskih in vzdrževalnih del v smislu podaljševanja življenjske dobe dreves in zagotavljanja varnosti objektov v njihovi neposredni okolici. V predlogu odloka je bilo predvidenih za zaščito 33 dreves, vendar je ta seznam v času javne razgrnitve možno še razširiti in dodati nova drevesa, odlok pa se bo seveda občasno dopolnjeval tudi še po njegovem sprejetju, saj vseh najmarkantnejših dreves zaradi velikosti žalske občine pri tokratnem popisu zagotovo nismo uspeli evidentirati. Tako smo le nekaj dni pred otvoritvijo naše razstave fotografij "NAJ DREVES" in obravnavo predloga odloka odkrili doslej najdebelejše drevo v naši občini, ki bo tudi dodano na seznam v odloku. Primat doslej najdebelejšemu Kočetovemu kostanju (obseg debla 593 cm) je prevzela Dežnikarjeva lipa, ki meri v prsnem obsegu že skoraj neverjetnih 890 cm, njen poprečni premer pa znaša 283 cm, pri čemer ima najdebelejši izmed štirih vrhov obseg 430 cm, drugi najdebelejši pa 390 cm. Ta velikolistna lipa (Tilia plathyphyllos) je zrasla iz večih dreves, vendar pa je oblika zraščenosti takšna, da je danes to eno drevo. Njeno deblo bi bilo še debelejše, če se od njega že pred leti ne bi odlomil eden izmed vrhov, žal pa je na mestu odloma deblo začelo trohneti, tako da bo rano v prihodnosti potrebno poskusiti šahirati. Lipa, v neposredni bližini katere je tudi zajetje 'pitne vode za Dežnikar*-jevo domačijo, ima ogromno krošnjo in je še zelo vitalna ter v zelo ugodnih rastnih razmerah naši oceni verjetno preko 250 let stara in približno 33 m visoka lipa raste v gozdu v bližini planinske poti, ki pelje z Žvajge mimo Počivalnika in Markove (Dežnikar) kmetije proti Preboldu. V preteklosti je verjetno rasla na prostem, kasneje pa je njeno okolico zarasel gozd in danes jo je zato kar težko opaziti. Če se bo kdo izmed bralcev odločil, da si pobliže ogleda to drevo, bo verjetno najbolje, če se odpravi do Dežnikarjeve kmetije in tam povpraša za točno lokacijo rastišča lipe. Prepričan sem, da bo ob srečanju s tem drevesnim orjakom verjetno vsakdo, ki ni ravnodušen do narave, pritrdil našemu mnenju, da so naj-markantnejša drevesa zares neponovljivi spomeniki narave, katerih usode ne gre prepustiti slučaju, ampak je, prav nasprotno, potrebno zagotoviti načrtno skrb za njihovo ohranitev. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva intenzivno prirašča. Če upoštevamo, da je tudi najdebelejše slovensko drevo, Najevska lipa, zraščeno iz večih dreves, lahko našo lipo mirno uvrstimo med najdebelejša slovenska drevesa nasploh. In kje raste ta enkratni orjak? Po Dežnikarjeva lipa (avtor fotogr. Orožim Miran) Som velikan SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA; • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NUjNIH PRIMERIH TAKOj • Ko govorimo o ribiški sreči, si ob tem predstavljamo ali veliko ribo ali pa več manjših. Vsekakor pa pravo srečo, ribiško namreč, predstavlja riba velikanka. In prav takšna sreča se je te dni nasmehnila dolgoletnemu ribiču, članu Ribiške družine Šempeter, Srečku Lahu iz Žalca. V ribniku v Preserjih, ki ga upravlja šempetrska ribiška družina, je ujel soma, ki je tehtal 22 kg v dolžino pa meril I.45 m. Kot nam je povedal srečni ribič, je to njegova največja trofeja, obenem pa je to največji doslej ulovljeni som v tem ribniku. T. Tavčar Pošljite svoja vprašanja ali opažanja v zvezi z varovanjem okolja na naslov: SOS Zeleni p.p. 63, 3310 Žalec POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER SKALETOVA 13f HUDINJA -CELJE 063 37-506 FELICIA od 1.360.088 SIT 0KTAVIA od 1.996.550 SIT - PRODAJA NOVIH VOZIL ■ SERVIS ZA VOZILA ŠKODA ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ MONTAŽA DODATNE OPREME ■ MENJAVA VOZIL ■ STARO ZA NOVO ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIL ■ KREDITI IN LEASING ■ VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA ■ KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE DARILO OB NAKUPU NOVEGA VOZILA ■ AVTORADIO IN... Del. las: od ponedeljka do petka od 8. ■ 12. In 13.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. SETVENI KOLEDAR ZA MESEC JUNI| IN JULIJ JUNII Datum; Del rastline: 18. četrtek list ,s ,.f 19. petek list do 18. ure, od 19. ure dalje plod 20. sobota 21. nedelja plod do 10. ure, od 11. ure’ korenina' 22. ponedeljek korenina 23. torek korenina do 22. ure 24. sreda "začetek časa za presajanje ob 12.uri, cvet 25. četrtek cvet do 15.ure, od 16.ure dalje korenina 26. petek list • „ ' v 27. sobota list do 14.ure; od, 15.ure dalje plod 28. nedelja plod do IZure 29. ponedeljek list do 13.ure, od 14.ure dalje plod 30. torek plod do 6.ure, od 12.ure korenina JUUJ 1. sreda * presajanje; korenina 2. četrtek korenina do 12.ure, od 13.do 20.ure cvet 3. petek korenina 4. sobota korenina do 12.ure, od 13.do 19.ure list 5. nedelja cvet do 18.ure, od 19.ure dalje list 6. ponedeljek list 7. torek list 8. sreda * konec časa za presajanje ob 15.uri, od 6. do 12. ure plod 9.četrtek plod 10. petek plod do 12.ure, od 13.ure korenina 11. sobota korenina 12. nedelja korenina do 13.ure, od 14.ure cvet 13. ponedeljek 14. torek cvet do 8. ure, od 9.do I8.ure list 15. sreda list v-: -, : NOVO AKCIJA "KOLPA" VSE ZA GRADNJO ADAPTACIJO TER OPREMO HIŠE NA ENEM MESTU KOPALNA KAD SONATA 170 25.890,00 SIT TUŠ KAD TANGO 80 14.490,00 SIT TUŠ KAD POLKROŽNA BOSSANOVA 13.890,00 SIT TUŠ KABINA 15.990,00 SIT AKCIJSKE CENE VELJAJO OD 15. 6. 00 12. 7. 1998 ZA PLAČILO Z GOTOVINO. MEDLOG 18, CELJE, tel. 451-515 in 471-011, faks: 471-320 ODPRTO: VSAK DAN od 7. do 19. ure, OB SOBOTAH od 7. do 13. ure NAJBOUŠI ZA US - SIOVSNIJAUS JUNIJ 1998 V družbi z mladimi planinci S “štrikom” po riti Dan, ki ga udeleženci ne bodo kar tako pozabili Planinstvo je najmočnejša oblika preživljanja prostega časa, Planinska zveza Slovenije pa z velikim številom planinskih društev ena od najmnožičnejših društvenih organizacij. V njene vrste je v sredo, 3. junija, pri domu pod Reško planino po dve in pol urnem pohodu stopilo tudi okrog 70 prvošolčkov iz OŠ Prebold, ki so tako postali člani Planinskega dmštva Prebold. Ta dogodek smo ves čas spremljali tudi mi in tako je nastala ta reportaža. 1 velikim pričakovanjem in nestrpnostjo so prvošolčki, ki bodo po Izidu časopisa samo še nekaj dni sedeli v prvih razredih, čakali dan, ko bodo tudi čisto zares postali planinci s planinsko izkaznico. To bi se moralo zgoditi že nekaj dni prej, a ker so vremenoslovci napovedovali slabo vreme in ker je ob lepem vremenu tudi takšen dogodek še veliko lepši, se je to zgodilo nekaj dni pozneje. Tokrat sonce ni bilo skrito za oblaki, ampak je že prav žgalo, tako das so pordečeli obrazi, roke in noge ter drugi izpostavljeni deli telesa. Tudi znoja ni manjkalo, lasje so se spremenili, majice so bile mokre, kljub temu pa je bilo pohodniško potovanje iz Prebolda v Marija Reko do planinskega doma prijetno, zanimivo, doživeto ... Naša četica koraka Kazalci na uri so se že približevali deveti uri dopoldan, ko smo vzeli pot pod noge. Otroci so se v šolski kuhinji najprej podkrepili z malico, starši in ostali pa smo popili jutranjo kavo. Začetni koraki po asfaltu niso bili ravno ohrabrujoči, a je bilo takoj drugače, ko je med krošnje kostanjevega drevoreda zaplavala pesem Nevenka Pader Naša četica koraka. Naša pot se je vila po začrtani in z markacijami označeni poti, ki so jo označili in zanjo tudi skrbijo preboldski markacisti. "Rdeče kolo, belo oko varno pripelje te na goro," je bilo večkrat slišati med mladimi pohodniki, ki so kmalu začeli spogledljivo škiliti proti svojemu nahrbtniku, ki je skrival osvežilno pijačo in še marsikak drug priboljšek. Zelo prav je prišel studenec ob poti ne samo njim, ampak tudi nam, da smo se malo osvežili. Nekaj staršev in še posebno Leon se je precejšen del poti trudilo z izdelovanjem piščali iz lubja in tovrstni orkester je postal vedno bolj hrupen. Po dobre pol ure hoje se je pred nami odprl čudovit pogled na Prebold in Savinjsko dolino. Tovarišica Nevenka Paderjeva, ki je bila tudi glav- Klementina Laznik na organizatorka , se je skupaj z Milanom Sušakom, predsednikom PD Prebold odločila za krajši postanek in ob ugibanju, kje je kakšen kraj v dolini, kje kakšna hiša, so se veselo odpirali nahrbtniki. Prileglo se je takorekoč vse. V duhu naravovarstvene kulture so izpraznjene vrečke in plastenke pijač bile kmalu skrbno skranjene nazaj v nahrbniku in pot se je nadaljevala ob spoznavanju dreves, cvetlic in druge vegetacije. Nad nami so veselo prepevale ptice, v dolgi koloni pa si je dajala duška bodoča planinska mladež. Nekateri, med njimi še posebno Sašo, so vso pot hoteli biti v ospredju, na čelu kolone in če se je le dalo, so malo pobegnili naprej. Nekateri starši in otroci so se po pri- hodu na sedlo, med dolino in Malo Reko, pošteno oddahnili, saj je najbolj strm del poti bil tako za nami. Kmalu smo zagledali Završnikovo Lobnikarjevo domačijo, kjer so pridno kosili travo, saj se je obetalo daljše obdobje lepega vremena. Znova smo Nejc Satler stopili na asfalt in po njem prišli do nevega sedla pri Breznikarjevih. Še nekaj makadamske ceste in nato znova v gozd takorekoč po ravnem do Planinskega doma. Pot je bila tako premagana. Pohodnike - prvošolčke pa je še čakalo mnogo zanimivih trenutkov. Še posebno pa so z veseljem in deloma tudi strahom pričakovali planinski krst in podelitev planinskih izkaznic. Preden pa se je to zgodilo, je vsak prejel še posebno medaljo z natisnjeno podobo planinca in napisom Mali planinec, ki je bila delo staršev. Lično izdelana medalja iz brezovega lesa in trakom slovenske trobojnice bo trajen spomin na ta dan, hkrati pa lep primer, kako lahko sodelovanje staršev in učiteljev omogoči izpeljavo tako prijetnega dne, ki so mu dali pomembno mesto tudi v Planinskem društvu Prebold. Konkreten dokaz tega je bil dober čaj ob prihodu in pa seveda prava planinska enolončnica. Planinski krst Po kosilu, ki je enim bolj drugim manj teknilo, saj so pred tem že veselo praznili vsebino kulinaričnih dobrot iz nahrbtnika, se je začelo pravo obredno dejanje planinskega krsta. V naslonjalo stola so bolj ali manj pogumni novopečeni planinci dajali svoje glave in nastavljali svoje zadnjice. Milan Sušak, predsednik PD Prebold, pa je ob aistenci tovarišic, ki so klicale svoje učence pred "obredni stol" in ob pomoči Marjana Plavčak, profesorja telesne vzgoje na prebolds- Katarina Smonkar ki šoli, z zvitkom planinske vrvi opravil še zadnje dejanje pred vstopom v planinsko organizacijo. Še stisk roke in izkaznica in kot po tekočem traku so se "rojevali" novi planinci in planinke, ki bodo morda že "jutri" gonilni motor preboldske planinske organizacije. Še preden pa so doživeli planinski krst, so prvošolčki zavzeto prisluhnili besedam Milana Sušaka, ki je izpraznil svoj nahrbtnik in jim razložil, kaj vse potrebujemo na planinski turi, kako se moramo obnašati, kakšne nevarnosti prežijo v gorah, kako se orientiramo in o drugih stvareh, ki jih mora pravi planinec znati in upoštevati. Vsemu temu dogajanju je nato sledil bogat kulturni program, ki so ga za starše pripravili otroci s svojimi tovarišicami. Peli so in plesali, deklamirali in spraševali, igrali na kitaro in flavte. Bilo jih je lepo Aleksandra Čvan poslušati in gledati. Marsikateri mamici - pa tudi očku so se orosile oči. Če ne prej pa potem, ko so jim njhovi otroci izročili lastnoročno izdelana darila in vizitke s pesmico in besedo zahvale. Za prijetno presenečenje pa so poskrbeli tudi učitelji oziroma učiteljice: Marjan Plavčak, Nevenka Pader, Marija Vršič, Ida Strožer In Nevenka Andoljšek, ki so devetim staršem, ki so sodelovali pri tem projektu, podelili posebna priznanja. S tem pa veselje v Marija Reki še zdaleč ni bilo zaključeno. Pred mladimi planinci so bile še razne igrice in tekmovanje v vlečenju vrvi in štafeti z nogami v Žaklju. Najprej so se pomer- ili v vlečenju vrvi. Na vsaki strani črte, ki je označevala sredino tekmovalnega polja, je bilo po pet parov tekmovalcev. Se pravi dvakrat po pet fantov in dvakrat po pet deklic. Kot pravi tekmovalci iz velikih tovrstnih tekmovanj so poprijeli za vrv in kar nekaj časa je trajalo, da se je vrv premaknila. Zmaga je v prvem kolu prišla v roke varovancem Nevenke Pader in tako je bilo potem tudi v finalu, ko so premagali C razred. 1. mesto so osvojili učenci A razreda, drugi so bili učenci C razreda in tretji učenci B razreda. Enak vrstni red pa je bil pozneje tudi pri štafeti. Ne glede na rezultate so bili vsi veseli in olimpijsko načelo je povsem ustrezalo tudi temu tekmovalnemu duhu. Spomini bodo živeli Že med sprejemanjem v planinsko društvo, ob krstu in pozneje sem z diktafonom krožil med množico razigranih otrok in staršev ter jih spraševal Sašo Korun o vtisih, počutju, o planinskih načrtih in podobno. Najprej sva nekaj besed spregovorila z Nevenko Pader. "Ideja, da na tak način sprejemamo naše učence med planince, je stara že kakšnih 12 let. Z njo je začela Vida Vidali, mi pa sedaj že vrsto let njeno delo nadaljujemo in bogatimo. Letos pa smo se prvič odločili, da na pohod povabimo tudi starše, dedke in babice in v sodelovanju z nekaterimi pripravimo in izpeljemo obsežnejši projekt. Una Mršič Ta je vključeval tudi zaključno prireditev za starše, na kateri smo jim pokazali, kaj znamo in jim izročili spominska darila. Mislim, da je bil naš namen dosežen. Predvsem pa upamo, da si bodo starši sedaj morda vzeli čas in šli z otroki v hribe, saj jih bodo na to, pogosto kot doslej, nagovarjali njihovi danes postali planinci." In kaj o današnjem dnevu menijo nekateri prvošolčki? Prva je svoje vtise strnila Klementina Laznik. Povedala mi je, da je prvič na Reški koči, da je tudi zelo lepo in da bo sedaj še večkrat prišla. Glede poti je dejala, da ni bila preveč naporna. Vsekakor pa je vesela, da je postala planinka. Naje Satler je povedal, da je tudi prvič na Branka Trivundža Reški koči, da je bilo prijetno hoditi po planinski poti , čeprav so ga malo bolele noge. Glede krsta je rekel, da je mislil, da ga bodo bolj udarili z vrjo. Vesel pa je, da je prejel izkaznico in da je sedaj pravi planinec. Podobno je povedala tudi Katarina Smonkar ter dodala, da je danes zanjo resnično lep dan, ki ji bo ostal v najlepšem spominu. Tudi Una Mršič je bila podobnega mišljenja. Dejala je, da je zelo vesela sprejema v planinsko društvo. Doslej je že bila na Golavi, pa pri Šmiglovi zidanici in tudi v planinski dom v Marija Reko bo še prišla. Dom pod Reško planino pa je že dobro poznan mo|i naslednji sogovornici Aleksandri Cvan, ki je že kar prava planinka, saj je že velikokrat bila tu gori, pa na Golavi, Homu in drugod. "Imam dosti kondicije in zato sem današnjo pot zlahka prehodila," je še dodala in veselo pomahala s planinsko izkaznico. V gneči otrok, ki je poslušala, kaj so povedali njihovi sošolci, ni bilo Saša Koruna, ki je skoraj vso pot hodil ob meni in hotel biti prvi med prvimi. Kmalu ga zagledam ob oknu doma in tako odločno, kot je hodil, je tudi spregovoril v diktafon. "Pot ni bila težka, nekatere je sicer zdelovala slaba kondicija, meni pa je bilo prepočasi in bi najraje kar tekel. Tovarišica me me morala kar nekajkrat kregati, a se imava vseeno rada. Sedaj ko sem pravi planinec, komaj čakam, da bom šel na Triglav. Sicer pa je danes res super." Tudi za Branko Trivundžo je bila pot lahka in jo je prehodila brez težav. Tukaj je že bila in vedno ji je lepo. Danes pa je tudi zanjo nepozaben, vesel, zabaven in lep dan, ki ji bo za vedno ostal v spominu. Tudi nam, ki smo bili tako ali drugače povezani s tem dnevom, s tem dogodkom, bo vedno prijetno, ko se bomo spomnili tega dne. Kaj ta dan pomeni staršem, pa so govorile tudi izjave ložice Stergar, Tatjane Štinek, Bernarde Rojnik, Darje Laznik in Eda Tominška. Skupna ocena vseh je, da je bil to dan, ki bi ga veljalo vedno znova ponavljati. Hkrati pa so izrekli vso zahvalo učiteljskemu kadru, planinskemu društvu in tistim staršem, ki so se angažirali in njim ter otrokom pripravili nepozaben dan. D. Naraglav Skupna fotografija vseh udeleženci pohoda Reportaža 50 LET KOLORADSKEGA HROŠČA V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI 23. maja 1948 so se na Gomilskem prvič v živo srečali z “zloglasnim” koloradskim hroščem. Leto 1948 se bodo nekateri spominjali po sporu z infbrmbirojem, ki se je za vrsto vojakov revolucije na Slovenskem klavrno končal. Drugi se ga bodo spominjali po nastanku židovske države, tretji po izdelavi prve mikrovalovne pečice (ZDA) in Hondinega motorja. Pri nas je porušena domovina počasi celila rane, potekala je prva petletka, izvedeno je bilo prvo povojno ljudsko štetje in posnet film Na svoji zemlji. Leto 1948 pa so zaznamovali tudi koloradski hrošči, ki so začeli napadati socialistično vzgojena krompirišča v Spodnji Savinjski dolini. Na invazijo "ameriškega" hrošča, ki je v tem letu okužil že večji del slovenskih pokrajin, se je odločno pripravila tudi oblast. Kmetijsko ministrstvo je že spomladi sprejelo plan za zatiranje koloradskega hrošča v Sloveniji in v 19 členih pojasnilo, kako ukrepati v primeru odkritja hrošča. V Savinjski dolini sprva okuženih in ogroženih področij še ni bilo, ker pa je obstajala resna nevarnost, da se bo koloradski hrošč pojavil tudi tu, je oblast celotno območje proglasila "kot ogroženo od koloradskega hrošča". To pa je pomenilo, da so morali povsod tam, kjer so bila krompirišča, lastniki ali zakupniki zemljišč, brez izjeme, enkrat tedensko pregledati vsa krompirišča. Da pa bi krompirjevega uničevalca pravočasno odkrili, je oblast odredila še obvezne množične preglede (vsakih štimajst dni), ki so se izvajali "v lepem vremenu, med 10. in 15. uro." V primeru slabega vremena se je pregled preložil na prvi naslednji lep dan. Množične preglede so vršile skupine do 10 oseb, ki jo je določil pristojni Krajevni ljudski odbor (KLO). Vodstvo KLO-ja je tudi nadziralo potek akcije in ugotavljalo morebitne kršitve in odkrivalo "saboterje' družbeno izjemno pomembne akcije. Še posebej intenzivno je (morala) pregledovati krompirišča , predvsem na državnih posestvih in posestvih kmetijskih delovnih zadrug", šolska mladina z učiteljstvom". O morebitnih najdbah hrošča so morali obvestiti pristojni krajevni ljudski odbor. Ob prijavi so morali "predložiti vse najdene hrošče, ličinke in jajčeca, ki so jih prej na licu mesta okužbe usmrtili s pomočjo vrele vode, špirita ali petroleja. Vsak krompirjev grm pa so morali takoj zaznamovati z vidnim znakom (palica ali krpa)." Kasneje je na "kraj zločina" prišla še posebna "antidoriforna skupina", ki je s kemičnimi sredstvi v razdalji 500 metrov od središča okužbe zapraševala njive in krompirišča. Prvi množični pregled krompirišč je potekal v nedeljo, 23. maja. Kot se kasneje izkazalo, so se Savinjčani na akcijo odzvali različno. "Uspešni" so bili samo na Gomilskem, saj so kot pivi v Savinjski dolini imeli "čast" v živo videti koloradskega hrošča. Za opravljeno delo so bili pohvaljeni tudi v nekaterih drugih krajih (na Vranskem, v Letušu in Šentrupertu), čeprav hroščev niso odkrili. Skrajno malomarno pa so k akciji pristopili v Preboldu, Taboru, Sv. Lovrencu in Grižah, kjer so "ljudje šli na njive šele takrat ko jih je okrajni aktivist podučil in jim pokazal nevarnost, ki jim preti od koloradskega hrošča". Nekaj dni kasneje se je Celjski tednik razpisal o akciji in poročal o njenih glavnih napakah: "Nekateri krajevni ljudski odbori so to organizacijo izvedli zelo površno. Niso sklicali ljudi na sestanke, da bi jim razložili nevarnost ki nam preti od koloradskega hrošča in namen pregleda. /7/ Opazilo se je tudi napačno mneje ljudi, da je dovolj, če pregledamo njihove njive sami pri okopavanju. Ti ne razumejo pomena istočasnega masovnega pregleda. Ko istočasno pregledamo vse njive, zajamemo vse škodljivce. Če pa pregledamo eno njivo danes, druge jutri, nam medtem lahko uide hrošč iz nepregledane njive na pregledano. Pri masovnem pregledu imamo najboljšo kontrolo o pregledu samem in vemo za to stanje nevarnosti. Sam posestnik bi morda zamolčal odkritje (!!!), ker bi mu ne bilo prav, da bi se reklo, da se je ravno na njegovi njivi pojavil hrošč. Ljudstvo pa bi zaradi tega ne bilo opozorjeno na nevarnost." Povsem drugače pa je potekala akcija štirinajst dni kasneje, ko je 12.200 ljudi, organiziranih v 1350 skupin, moralo pregledati 3.000 ha krompirišč. Vendar hroščev to pot niso našli nikjer, čeprav so bila krompirišča pri Gomilskem pod še strožjim nadzorom. Oblast je želela vojno proti koloradskemu hrošču uspešno končati, zato je pregledovalcem obljubljala tudi nagrade, še posebno vodjem skupin. Povsem nasprotno pa je nastopila proti kršilcem predpisov odredbe in plana. Okrajni ljudski odbor (0L0) je lahko "saboterja" kaznoval z denarno kaznijo (do 5000 din), v kolikor ni bilo dejanje kaznivo "po zakonu o nedovoljeni trgovini, nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži". Za slednje so bile predvidene stroge zaporne kazni, zaplenitev premoženja in odvzem državljanskih pravic. Koliko je bilo nagrajenih, ne vemo, kazni za slabo opravljeno delo pa so izrekali tudi na našem območju. Tako je OLO Celje-okolica "zaradi izrazite brezbrižnosti do akcije" posestniku A.F. z Gomilskega prisodil plačilo 500 din, nekaj članom komisij in vodjem ekip pri KLO-jih, ki so izvedli površen pregled, pa so izrekli "ukor, ki mu sledi kazen, če ne bodo naslednjega pregleda vestno izvršili". Napori zoper "imperialističnega agenta", kakršnega je v letih množičnih iskanj notranjih in zunanjih sovražnikov predstavljal tudi koloradski hrošč, niso rodili sadov. Krompirišča so vsako leto hranila več hroščev, temu primerno pa se je spreminjala tudi obramba zoper njega. Zato je parola, ki se je junija 1948 zapisala Celjskemu tedniku: “Pobijanje koloradskega hrošča je dolžnost vsakega državljana in se bo po njegovem odnosu do te koristne akcije, sodila tudi njegova pripadnost in sodelovanje za interese ljudstva", kmalu postala povsem brezpredmetna. Branko GOROPEVŠEK v- i Fanika Burjan V sožitju z naravo Iz Ptuja s tremi priznanji V Ptuju je bila letos že 9. razstava DOBROTE SLOVENSKIH KMETI/. Na njej so sodelovali razstavljala iz vseh koncev Slovenije. Iz žalske občine je tokrat prvič sodelovala tudi Fanika Burjan iz Zabukovice, ki je dala oceniti sadni kruh in suho sadje. Iz Ptuja se je vrnila s tremi bronastimi priznanji in s tem postala tudi najuspešnejša udeleženka iz celjske regije. Nedolgo nazaj smo jo obiskali na njenem domu v Zabukovici in o tem in njej pripravili zapis. Posebna komisija ji je podelila bronasti priznanji za suha jabolka in za suhe slive. Enako priznanje pa je prejela za sadni kruh, v katerem je več kot 50 odstotkov sadja. "Bila sem zelo presenečena, saj v takšni konkurenci, kljub temu, da je bil to že ožji izbor, nisem pričakovala tretjega mesta. To pa še tembolj, ker sem se razstave udeležila bolj po naključju. Zasluga, da sem šla na jDtujsko razstavo, pripada Andreji Žolnir iz Kmetijske svetovalne službe Žalec. Ko sem v februarski številki Savinjčana prebrala razpis za ocenjevanje kruha na Jožefovem sejmu v Petrovčah, sem poklicala Žolnirjevo in jo povprašala, če bo na sejmu tudi ocenjevanje sadnega kruha. Povedala mi je, da bi bila edina, zato mi je predlagala, naj na sejmu ta kruh prodajam. Predlog mi je bil všeč in spekla sem stopetdeset 40 dkg hlebčkov, ki jih je v petih urah že zmanjka- lo. Vsekakor je bil tovrsten kruh iskana roba in na ponoven predlog Andreje Žolnirjeve, sem se odločila sodelovati na ptujski razstavi domačih dobrot, kar je bilo lepo in nepozabno doživetje," je povedala Fanika ter se ob tem veselo nasmehnila. Nadaljevanje tradicije S Faniko sediva na balkonu njihove hiše, ki je obdana z zelenjem in se pogovarjava o njenem življenju, ki je še posebno v zadnjem obdobju močno povezano z naravo. Skoraj 30 let je delala v Keramični industriji Liboje kot slikarka. Ob stečaju tovarne je izgubila delo in pristala na borzi. Ker je ena od tistih žensk, ki brez dela ne morejo biti, se je intenzivno posvetila sušenju sadja in nabiranju zdravilnih zelišč. Pri Burjanovih v Zabukovici so bili že nekdaj poznani po sušenju sadja. To je počasi zamrlo, saj ni bilo več toliko povpraševanja po tovrstnem sadju. Pred leti pa sta se z možem Marjanom, ki je sicer tudi lovec in s tem velik ljubitelj Drešinja vas narave, odločila obuditi to nekdanjo tradicijo. Marjan je naredil novo sušilnico in sedaj letno posušita okrog 2,5 ton jabolk in sliv. Seveda pa to delo ni tako preprosto, kot bi morda mislili. Če želimo imeti res kakovostno sušeno sadje, je potrebno marsikaj znati. Kot pravita Fanika in Marjan, sta potrebovala kar štiri leta, da sta povsem zadovoljna s svojim delom. 0 tem pa prepričljivo govorijo tudi rezultati iz Ptuja. Glede sadja velja kot zanimivost povedati, da se slive sušijo 5 dni, krhlji jabolk pa 3 dni. Burjanovo suho sadje je res dobro in tudi sedaj, ko nastaja ta zapis, imam v ustih okusno suho slivo, ki se kar topi med zobmi. Enako velja tudi za Fanikin sadni kruh, v katerem je več kot polovica sadja. "Peke sadnega kruha sem se lotila po eni oddaji na televiziji. Oddaja je govorila o človeku z Gorenjske, ki dnevno speče 300 sadnih kruhov in jih prodaja v Avstrijo. Ob tem je bilo posneto tudi, kako se sadni kruh pripravlja in kakšne so sestavine ... Zdelo se mi je zelo zanimivo, zato sem si napisala recept in se lotila tega posla, kar je bil nov izziv za mojo dušo in roke. Tako kot pri vsaki stvari tudi tukaj sprva ni šlo vse tako gladko, kot bi si želela, vendar sedaj je to že zgodovina. Kot pravijo, vaja dela mojstra in tistih začetnih težav že zdavnaj ni več,", z nasmehom reče Fanika in naju za trenutek pusti sama z možem Marjanom. Z zelišči do boljšega zdravja Fanika Burjan je letošnjega januarja dočakala upokojitev. Kot že rečeno, vsa ta leta ni mirovala, ampak se je poleg sušenja sadja z velikim veseljem ukvarjala z zeliščarstvom. Vse do lanskega leta je bila vključena v Društo zeliščarjev Slovenije. Ker pa je bilo zaradi oddaljenosti to sodelovan- je otežkočeno, se je aktivno vključila v Društvo zeliščarjev Olimje, kjer je v nekdanjem samostanu na ogled tudi najstarejša lekarna v Evropi. Kako aktivna zeliščarica je Fanika, pa zgovorno pove tudi podatek, da skupaj z možem 20. junija organizira srečanje zeliščarjev tega društva ha Gozdniku.. Fanika je vse svoje življenje nekako povezana z naravo, sedaj ko se je posvetila zeliščarstvu, pa se je njen odnos do narave še obogatil. Prav tako tudi znanje do rastlin, ki že od nekdaj blagodejno vplivajo, kot npr. čajne mešanice, na človeški organizem, ga zdravijo in pomagajo ohranjati boljše počutje in zdravje. V Fanikini shrambi se prek leta nabere kar 40 velikih vrečk različnih zelišč. Z znanjem, ki ga poseduje, pa potem nastajajo razne čajne mešanice, ki imajo določene zdravilne učinke, kar že dobro vedo mnogi porabniki njenih čajev. Zdravilne rastline Fanika nabira v neokrnjeni naravi Gozdnika, Kala, Kamnika in tudi drugod. Nekaj sestavin za čajne mešanice pa pridelata na domačem vrtu. Sadike kupita na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Fanika je prijetna sogovornica in zato je preteklo kar precej časa, preden sva se poslovila. Od nje sem odhajal s prijetnimi občutki. Tudi najmlajši iz vrtcev Griže, Žalca, Liboj in Zabukovice so že bili pri njej in spoznavali skrivnosti zdravilnih rastlin. Če bi tudi vi želeli kaj več vedeti o tem, vam bo rade volje povedala. Poiščete jo lahko v Žabukovici 109 ali pa pokličete po telefonu na številko 716-472. D. Naraglav Dan odprtih vrat avtohiše Drev Porsche Slovenije se je odločil za zanimivo promocijo avtomobilov SEAT. Po vsej Sloveniji so minuli in ta mesec, skupaj z avto-hišami, ki prodajajo tovrstna vozila, pripravili dneve odprtih vrat. Obiskovalci so se lahko v spremstvu zaposlenih popeljali s Seatovimi avtomobili in si privoščili zabavo z električnimi mini avtomobilčki, popili skodeli- co ali dve kave Zamorček, se odžejali s pivom Aralovega predstavnika in se nasploh lepo imeli. Na tej promociji je bil s vojimi avtomobilčki prisoten tudi Iztok Grebenc iz Ljubljane, ki je za obiskovalce postavil posebno progo, na kateri so se lahko pomerili v spretnosti daljinskega vodenja avtomobila. Po poskusni vožnji pa je sledilo pravo tek- .Zamorček, ki sicer lepo govori slovensko, je kuhal zelo dobro kavo. movanje. V spretnosti daljinskega vodenja je bilo v začetku precej težav, saj ni manjkalo ne zaletavanja niti skokov čez postavljeno progo. Povsem drugače pa je bilo, ko je vzel v roke daljinca Iztok Grebenc. Avtomobilčki so s precejšnjo hitrostjo vozili iz ovinka v ovinek. Seveda pa je to razumljivo, saj Iztok dirka s tovrstnimi avtomobilčki oziroma s tistimi na bencin, ki dosežejo tudi 100 km na uro. Pravo atrakcijo in zanimivost je pri Drevovih med obiskovalci zbujal čisto pravi zamorec, oblečen v oblačila, kot jih ima na sebi zamorček s plakata istoimenske kave. Za sočne komentarje in vodenje prireditve ter glasbo pa so poskrbeli člani ansambla Hapy band. Prireditev je lepo potekala, čeprav jo je prekmalu zagodel dež. Škoda pa je tudi, da ni bilo več obiskovalcev, saj so se prireditelji zelo potrudili. D. N. Lesena cerkvica v vikinškem stilu Cerkvico Wang so po kosih prepeljali Avtobus se zažene na kakšnih trideset kilometrov dolgo pot iz Jelenje gore v Šleziji proti hribovski vasici Karpacz. Ker se ustavi za vsako hruško, traja vožnja debelo uro. Kljub temu čas hitro beži; mimo okna beži idilična pokrajina. Šlezijo si sicer predstavljamo kot kupe rude, rudnike za vsakim vogalom in umazane reke, vendar na rudnike spomnijo le z rudo naloženi vagoni vlakov in reke z železno barvo. Zelene trate se nadaljujejo v gozd in pašnike, ograjene z lesenimi ograjami. Kmet žene po prašni poti kravi, na obdelani grudi raste ogrščica. Ob cesti se zvrsti nekaj ribnikov, ob njih stojijo majhne brunarice z napisom ribé z roštilja. Bližje Karpaczu smo, gosteje so posajena drevesa, bolj je pokrajina hribovita. Ob cesti nas spremlja drevored. Vendar zastor pade, ko se peljemo skozi vasi. Kmetijskim objektom odpada omet, prašna ali s travo zaraščena dvorišča, ki jih jih ob dežju zalijejo velike luže in biato, čuvajo psi. Do vhoda vodi shojena steza. Kot bi se življenje tod ustavilo. Ostalo je le životarjenje. Kot da človek ne bi več ustrezal okolju. Jim je zmanjkalo denarja in so mlàdi poskusili srečo v mestu? Je ljudem ostalo le še čakanje na boljše čase? Od daleč rumeni pašniki sicer zelo lepo izgledajo, vendar agronoma stisne pri srcu. Travnik ripeče zlatice pač ne pomeni z znanjem (ali denarjem?) zasutega gospodarja. Območje okrog vasice Karpacz pa je urejeno turistično naselje. Predvsem zaživi pozimi, ko ga napolnijo smučarji iz Poljske in Nemčije. Navsezadnje je Nemčija nedaleč stran, območje pa je dolgo spadalo pod njihovo okrilje. Snežne zaplate na snežiščih ostanejo še dolgo v pomlad, čeprav so za nas Karkonosze le majhni hribčki. Granitno hribovje zavzema 36 kilometrov meje s Češko, premore pa le tisočake, povzdignjene iz gostih gozdov. Najvišji vrh je Snežka, visok 1603 metre. Po hribovju so posejane planinske koče, nekaj ur hoje iz Karpacza sta dve jezeri. Vendar je to hribovje za sicer z Norveške na Poljsko nižinsko deželo Poljsko pravo gorovje. Če ne zaradi smučarije in planinstva, je kraj zanimiv zaradi prikupne majhne lesene cerkvice Wang, postavljene na enem od hribčkov. Ob cerkvici, ki jo upravljajo luteranci, je majhno pokopališče; zapisi na lesenih in kamnitih nagrobnikih, ki so še v nemščini, so že davno obledeli, tudi sorodniki pokopanih jih verjetno že dolgo ne hodijo več oskrbovat. Zadnjega so pokopali tod leta 1949, velika večina ostalih nagrobnikov kaže letnice iz prejšnjega stoletja. Nadvse nenavadna in zanimiva je zgodovina cerkvice. Zgradili so jo v 12. stoletju v kraju Wang ob jezeru Vang na jugu Norveške. Po tem kraju ima cerkev tudi ime. V tistem času so naredili okrog 1000 podobnih cerkva, do danes še jih je ohranilo 30 na Norveškem in ta, ki so jo prenesli v Zgornji Karpacz. V 19. stoletju je postala cerkev Wang za norveško vas premajhna. Odločili so se, da bodo zgradili novo, denar zanjo pa dobili s prodajo obstoječe. Po naporih norveškega slikarja |ohna Christiana Dahla jo je za 417 nemških mark kupil takratni kralj Frederick William četrti. Po koščkih so jo v škatlah po številnih ovinkih nazadnje pripeljali v berlinski muzej. Kralj si je potem domislil, da bi cerkev morala služiti svojemu namenu, in začel je iskati prostor zanjo. Glede na to, da je imel razmerje z grofico Frederico von Reder iz kraja Bukowice, so cerkev leta 1842 prinesli v hribovje Karkonosze, da bi jo uporabljali luteranci, ki so živeli v Korpaczu in okolici. Tako je cerkev Wang zopet po delih potovala z barko po reki Odri, potem pa so jo naložili na devet konjskih vpreg. Cerkev Wang je zgrajena po najboljših vzorih skandinavske sakralne arhitekture, iz Norveškega bora, bogatega s smolo. Zgrajena je tako kot vikinške ladje: brez enega žeblja, vrhovi strehe pri vhodu so dekorirani tako, kot so bile dekorirane vikinške ladje. Na okvirju vhodnih vrat so isklesani zmaji in rastline, na stebrih ob vhodnih vratih so stilizirani levi v svoji simbolični vlogi pošasti, da stražijo vrata. Nad stranskimi vhodnimi vrati so izrezljani zmaji, ki trgajo vodoravno figuro 8. Ta ornament simbolizira večni dvoboj med bogom in hudičem. Na stebrih ob vratih, prav tako izdelanih v 12. stoletju, so v bizantinskem stilu izrezljane živali in morske rastline. Podporni stebri so bili najbrž prej stebri na vikinških ladjah. Svetloba prihaja v cerkev skozi 174 majhnih oken, sestavljenih iz majhnih, barvastih stekelc. Presenetljivo je, da so v tistih časih s tako pičlim orodjem, ki je bilo na voljo, izdelano iz kresilnega kamna, ribjih kosti in podobnega, sposobni tako mojstrsko izrezljati glave pošasti in njihove okončine. V starih časih so ljudje pustili svoje orožje in ribje mreže pred cerkvijo, čemur je bil namenjen majhen pokrit podaljšek cerkvice. Ob njej je štirindvajset metrov visok stolp, zgrajen iz granita, ki varuje malo cerkvico pred ostrimi sunki vetra, ki piha iz smeri najvišjega vrha v Karkonozsih in celem hribovju Sudeti - Snežke. Na zahodni strani cerkve je še spomenik z epitarfom v spomin grofici von Reden, ki ga je kralj Frederick William četrti postavil leta 1856. Barbara Čeh Mogoče manj znano o Jožetu Grobelniku Nikogar ne poznam, ki bi danes še glasno pel hvalo ženskam oziroma 'lepim deklicam’ vsaki natrosil vsaj nekaj sladkih besed in mimogrede še kakšno šalo na svoj račun. Denimo tisto, da je bil na pokopališču, pa mu je grobar rekel, da se mu tako ne splača več domov hoditi, ko je že toliko star. A jože Grobelnik še vedno hodi ne le domov, pač pa na vse mogoče turnirje, jih organizira (zlasti za invalide), nabira nagrade pri pokroviteljih, obiskuje invalidne prijatelje in znance in čeprav tudi njega muči bolezen (poleg sladkorne je imel že pet hudih operacij, pove) opravi marsikakšen opravek namesto invalidne prijateljice ali prijatelja na socialni, zavodu za zdravstveno zavarovanje ali v občinski stavbi. Kdor je zdrav vsaj enkrat urejal kakšne papirje, bo vedel, da lože očitno premore veliko volje in potrpežljivosti. Včasih pa je bil lože znan predvsem kot žalski Šefa'. lože Grobelnik se je rodil na Valentinovo leta 1939 v Celju, do desetega leta pa je odraščal v Vrbju. Nič obetaven ni bil začetek njegovega življenja in pravi, da mu je že gorela sveča. Nato je v Žalcu živel 2S let si ustvaril družino in postavil hišo v Vrbju, kjer živi tudi danes. Še vedno ima pivo ženo, se pohvali, pa tri otroke, ložetov oče je bil jamometer, zaposlen v rudniku Zabukovica. Z njim je prehodil skoraj vse rudnike v nekdanji /ugoslaviji, prav on pa ga je tudi navdušil za nogomet za katerega pravi, da bi tudi umri. Pozneje je peš hodil v Celje na tekme, ampak že tudi z očetom sta morala s tekme Francija - lugoslavija v Zagrebu peš domov. Kakšno slavje, ker so zmagali naši... Tudi lože je bil nogometaš. Igral je pri NK Partizan Žalec (bil je med tistimi, ki so klub postavili na noge) in zaradi dobrega 'driblanja' in tehnike se ga je prijel vzdevek žalski Šefa (za mlade: Šeki je bil svoje čase najbolj popularen jugoslovanski nogometaš). Opravil je izpit za nogometnega Sodnika, pridobil licenco za treniranje mladih nogometašev in vzgojil deset genearcij nogometašev. Kot strasten nogometaš je hodil skoraj na vse tekme. Do takrat ko je začel v nogometu pravzaprav glavno vlogo igrati denar. To ga danes v vseh športih najbolj moti in tudi tega ne more razumeti, da hočejo dandanes celo v društvih za svoje delo dnevnice. On nikoli ni ničesar dobil, sicer pa niti zahteval. V zvezi z nogometom še pove, da zelo nasprotuje rumenim in rdečim kartonom. Včasih je sodnik tistega nogometaša, ki se na igrišču ni znal obnašati, pač preprosto poslal iz igre. Sodnik ni bil rad, ker kot sodnik si za publiko vse, le človek ne. S srcem pa je delal z mladimi. Tudi v šoli se je pozanimal za ocene in če so bile preslabe, kakšen pionirček pač ni smel na tekmo. In mar- sikaterega je prav s treningi odvrnil od slabe družbe. Takrat okoli stadiona niso bile potrebne visoke ograje. Ampak tudi danes mladina ni slaba, se skoraj razjezi nad pogostimi očitki odraslih, samo nihče več se ne ukvarja z njo. lože Grobelnik poleg mnogega gradiva hrani tudi arhiv nogometnega kluba od leta 1927. la svoje nogometne zasluge je leta 1970 dobil njemu najbolj dragoceno priznanje Nogometne zveze Slovenije. Sicer pa je bil lože trgovec, od leta 1963 do invalidske upokojitve zaposlen v celjski Tkanini. Že tam je bil športni referent in organiziral je razne športe, na kar tudi v Tkanini niso pozabili in mu podelili priznanje. Čeprav po srcu nogometaš, se je lotil pravzaprav vseh športov, pomagal denimo pri ustanavljanju rokometnega in košarkarskega kluba, pri društvu invalidov pa kot prvi leferent za šport in rekreacijo ustanovil mnoge sekcije. Njegova strastna ljubezen je tudi šah, ki ga igra od devetega leta. lože Grobelnik je bil tudi pivi športni dopisnik in še danes poroča predvsem o dogajanju v društvu invalidov in društvu diabetikov. Ostro kritizira državo, da se ne zmeni za vedno večje število sladkornih bolnikov, večina katerih si sploh ne more privoščiti drago diabetično hrano. Politiki se ne zmenijo za bolezen, zaradi katere bolniki oslepijo, ostanejo brez udov, se jim okvari ožilje... Takšni so še posebej potrebni prijaznih besed, čeprav si pravzaprav želijo le, da bi bili spet zdravi. lože Grobelnik je bil tudi krvodajalec, ki je kri daroval 51-krat in prejšnji teden prejel priznanje Rdečega križa. Zato, ker bo kri morda kmalu tudi sam potreboval, se je odločil za krvodajalstvo. In jo je res. Nitka med zdravjem in boleznijo je zelo tanka, česar se zdravi vse premalo zavedamo. Veliko bi.še morali zapisati, če bi hoteli o (ožeto povedati vse. Da je bil tudi brigadir, da je bil predsednik iniciativnega odbora za gradnjo športnih objektov v Žalcu in Vrbju (med gradnjo skoraj dan in noč na gradbišču), da je bil v krajevni skupnosti Vrbje tudi govornik na pogrebih. Veliko prijateljev je že pospremil na zadnji poti in mnoge zelo pogreša. A dobra volja ga še ni zapustila in dokler bo v njemu kaj moči, bo pomagal svojim invalidom. KR JIH 1998 Nova igrišča - 2500 nastopajočih Letošnja republiška akcija za boj proti mamilom ima naslov Veter v laseh. V tej akciji so v žalski občini pripravili vrsto športno rekreacijskih prireditev, ki so bile dobro obiskane. Najbolj množičen je bil športni ci kot tudi drugi željni športa in dan za Zalčane v žalskem športnem parku, kjer so otroci, njihovi starši in učitelji nastopili v atletiki, igrali so odbojko na mivki, košarko, mali nogomet in druge rekreativne igre. Najbolj slovesno pa je bilo v Gotovljah, kjer so zgradili nova športna igrišča. Na slovesnosti so govorili predsednik ŠRD Gotovlje Božo Radič, ravnatelj I. OŠ Žalec Adi Vidmajer in žalski župan prof. Milan Dobnik. Nov športni objekt pri OŠ Gotovlje je vsekakor velika pridobitev za kraj, saj imajo na njem tako otro- rekreacije dovolj možnosti za izpolnitev svojih potreb. Poleg košarke, rokometa in odbojke je možno na njih igrati tudi številne druge igre. Po krajšem kulturnem programu so pričeli s športnimi aktivnostmi, ki jih je z metom na koš začel žalski župan. Slovesnosti v Gotovljah so se udeležili tudi pohodniki, ki so prišli s Ponikve. Vseh aktivnosti v žalski občini, ki so bile v okviru te akcije, se je v petek in soboto udeležilo okrog 2500 ljudi. T. Tavčar Izpolnili tudi cilj sponzorja Na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Dreti je bilo državno prvenstvo za šolarje in dijake v lokostrelstvu. Nastopilo je 186 tekmovalcev iz 46 osnovnih in 16 srednjih šol. Med nastopajočimi je bil tudi 14-letni učenec OŠ Braslovče Renato Šporn, ki je v kategoriji 7. in 8. razred v disciplini neomejeno lok zmagal in postal državni prvak. Renato, ki je doma iz Pariželj, je vzljubil ta šport pred dvema letoma, navdušil pa ga je Štefan Ošep, ki je tudi njegov trener. Za treninge ima Renato kar doma pri hiši svoj strelski poligon, sicer pa trenira v Mozirju in je tudi član LK Mozirje. "Vesel sem tega naslova, saj je to do sedaj moj največji uspeh. Na podobnem prvenstvu sem bil lani tretji. Upam, da bom s tem športom nadaljeval, rad pa igram tudi odbojko v Braslovčah," je dejal Renato Šporn, ki ni skrival veselja nad svojim uspehom. T.Tavčar Rokometašice juteksa Žalec je v žalskem hotelu ob zaključku letošnje, najuspešnejše sezone sprejel žalski župan prof. Milan Dobnik. Kot je povedal na sprejemu predsednik kluba, Milan Dolar, so rokometašice juteksa Žalec v minuli sezoni dosegle največji uspeh, odkar klub obstaja. Tretje so bile v državnem prvenstvu, kar jim zopet odpira pot v pokalno evropsko tekmovanje (EHF), v tem tekmovanju pa so se v minuli sezoni uvrstile v četrtfinale. Župan Milan Dobnik jim je za uspehe, ki so v zgodovini kolektivnega ženskega športa v občini Žalec do sedaj največji, čestital in jim zaželel še veliko podobnih uspehov kot do sedaj. Povedati velja tudi, da je bila Občina Žalec sponzor temu klubu za vse tekme pokala EHF v tujini, tako kot košarkarjem Kovinotehna Savinjska Polzela. T. Tavčar Zupan Milan Dobnik z rokometašicami in vodstvom kluba. Rokometašice juteksa Žalec so si z zadnjo tekmo, potem ko so premagale ekipo M Degra Piran, zagotovile tretje mesto v državnem prvenstvu v minuli sezoni. To je bil tudi njihov cilj, vendar pa so v zadnjih tekmah za boj od 1. do. 4. mesta pokazale dokaj slabo formo, tako da je bilo malo verjeti, da bodo osvojile zastavljeni cilj. tekme do tekme spremenljivo. Nekaj težav ji je predstavljala vožnja na trening iz Ljubljane. Premalo uporabnih žog je dobila Korotneva na krilo Sergeja Klinc, ki pa je sezono odigrala v mejah svojih zmogljivosti. Vratarka Korotneva je bila v zadnjem delu sezone zelo zanesljiva in je bilo pravo nasprotje , glede na začetek spomladanskega dela. Najboljša strelka sezone, Mojca Derčar je zelo napredovala in ker je odlično razumela moja taktična navodila, sem ji tudi v obrambi zaupal vlogo najbolj izpostavljene igralke. Barbara jelen je ob odličnem branjenju prve vratarke dobila bolj malo priložnosti. Prav gotovo pa so vse zaslužne za uspeh. V zadnjih krogih državnega prvenstva mi je bil cilj, da dvignem kvaliteto igre predvsem mlajšim, neizkušenim igralkam in da jim bodo ostale zaupale, ter da bodo začele med seboj komunicirati tudi v igri pri izvajanju taktičnih aktivnosti. V tem sem uspel toliko, kot je bilo potrebno za zmago v zadnjem krogu. Za kaj več pa čaka igralke še veliko trdega dela in strpnosti." T. Tavčar računali. Mislim predvsem na zunanjo igralko in strelko od daleč. Po končanem jesenskem delu se nam je priključila Olivera Oroz, vendar se je kmalu poškodovala, tako da do konca sezone ni več stopila na parket. Zaradi neprimernega odnosa do športnih zakonitosti smo prekinili sodelovanje z Vanjo Dolar. V play offu pa je dobila poškodbo dlani Mojca Vovol in na kolenu Biljana Lakič. Tako nam je od zunanjih igralk ostala le izkušena Sonja Zidar, ki je zadnjo tekmo s Piranom igrala res v velikem slogu. Začefi smo vključevati mlajše igralke mladinke v prvo postavo. Tu predvsem mislim na Katjo Majerle in Tanjo Raukovič, predvsem pa na Mojco |ager. Na mesto srednje igralke sem postavil Tanjo Dolar, kateri prehod z levega krila ni bil enostaven. Tina Randl je to sezono igrala od Državno prvenstvo je trener Juteksa Žalec, Bojan Požun ocenil takole: "S samim rezultatom moram biti zadovoljen, saj smo s tem izpolnili naš cilj in zahtevo spon- Bojan Požun zorja o nastopu v državnem prvenstvu. Vedel sem, da bo tak cilj težko dosegljiv, saj pred sezono nismo dobili okrepitve iz tujine, ki smo jo želeli in z njo tudi Rokometašice Juteksa sprejel župan Športna kultura za vsakogar - vsakemu pravi šport Izbor in usmerjanje Uspešnost v športu je odvisna od mnogih dejavnikov, ki izvirajo iz športnika samega, pa tudi iz njegovega fizičnega in socialnega okolja. Zaradi tega in dejstva, da je za uspešnost v večini športnih panog potreben zgoden začetek načrtne vadbe, ko še ni mogoče zanesljivo napovedati ravni za uspeh pomembnih dimenzij (lastnosti, značilnosti in sposobnosti) pri odraslem športniku, so napovedi uspešnosti le približne in nezanesljive. Kljub temu, da so dejavniki, ki vplivajo na usmerjanje kandidatov v posamezne športne panoge, večinoma znani, pa se v praksi ta problem pojavlja zlasti pri izboru oz. izgradnji ustreznega modela, ki določa način ocenjevanja posameznih odločitvenih kriterijev ter njihovega povezovanja v končno oceno kandidatove potencialne uspešnosti. Usmerjanje je gotovo eden najbolj pomembnih in univerzalnih problemov v športu, zlasti na področju vrhunskega športa. Posebno težavo predstavlja terminologija. Najpogosteje se uporablja termin selekcija (ta termin ima negativne asociacije - uporabljajo pa ga države vzhodne Evrope), slovenski sinonim je izbor in usmerjanje (na Zahodu pa uporabljajo pojem "ugotavljanje talentov ali iskanje talentov"). Težave so še toliko večje, ker raziskovalci in trenerji niso enakega mnenja glede ciljev, ki jih pripisujejo tem postopkom. Večina avtorjev pod izborom razume predvsem izbor nadarjenih posameznikov, ki imajo možnost za doseganje vrhunskih rezultatov, vendar pa nekateri poleg tega smotra (izbora) navajajo še izbor v rekreativne, preventivno-ter-apevske namene, kar je gotovo bliže stvarnosti. Tesno povezan s pojmom izbor in usmerjanje je pojem talent (talentiranost) oz. nadarjenost, ki ga praviloma ima mlada oseba, ki ima velik potencial, da ob ustreznih zunanjih pogojih uspe na določenem področju. Pri tem gre za potencialno ne pa trenutno uspešnost. Končna raven uspešnosti je namreč vidna šele po mnogih letih sistematičnega dela. Talent je torej odvisen predvsem od prirojenih in v zgodnjem otroštvu razvitih sposobnosti in lastnosti posameznika, njegova realizacija pa od pogojev, ki jih posamezniku nudijo starši, šola, klub oz. ožje ali širše družbeno okolje. Splošno sprejeto je stališče, da je talent osnovni pogoj in eden bistvenih dejavnikov za uspešnost v športu; če ima otrok talent, obstaja precejšnja verjetnost, da bo tak otrok v športu tudi uspešen, če mu omogočimo ugodne pogoje za razvoj. Praktično izvedbo postopkov izbora in usmerjanja ovirajo številne težave. V postopke je namreč pogosto vključenih veliko otrok oz. športnikov, ki se potencialno lahko ukvarjajo z velikim številom športnih panog. Posebno težavo predstavlja izbor med športnimi panogami, zlasti pri začetnem izboru. V kolikor izbirni postopek poteka ločeno za vsako športno panogo, predstavniki teh panog pogosto zastopajo zgolj lastne interese in v svojo panogo vključujejo otroke, ki bi bili bolj primerni za kakšno drugo panogo. Dogaja se tudi, da predstavniki nekaterih klubov oz. športnih panog otroke vključujejo v vadbo prej, kot bi bilo potrebno, zgolj zato, da jih ne bi prej vključili predstavniki drugih panog, pri čemer pogosto kar takoj začnejo z obsežno specialno vadbo, ker ne znajo ali ne zmorejo organizirati faze osnovnega treninga. Zaradi vseh naštetih razlogov ocenjujemo, da |e najbolj primeren čas usmerjanja v prvem (smučanje, namizni tenis, plavanje, gimnastika, tenis) in v tretjem razredu osnovne šole (atletika, košarka, nogomet, odbojka, rokomet, badminton, plezanje, veslanje). To seveda velja za otroke, ki imajo možnosti in se želijo ukvarjati s tekmovalnim (vrhunskim) športom. Za vse ostale velja, da jim lahko svetujemo tudi kadarkoli kasneje, celo v srednji šoli. Mitja Turnšek, prof. G4RriNr pohištvena industrija polzela 063 / 70 37 131 UGODNA PONUDBA V JUNIJU IN JULIJU DODATNI POPUST MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: I * SPALNIC,DNEVIH IN OTROŠKIH SOB,PREDSOB, J PISARN, JEDILNIC ; * SEDEŽNE GARNITURE, POHIŠTVO IZ MASIVE • * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ • NOVO NOVO NOVO NOVO novo VELIKA IZBIRA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH • PROGRAMOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH ZELO UGODNA PONUDBA KUHINJ - imitacija hrast N 0 V 0 - KUHINJE NINA V DVEH NOVIH BARVAH (jelša, beige) Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek: od 8.do 18.ure, l sobota: od 8.do 12.ure. OBVEŠČAMO VAS, DA IMAMO NA ZALOGI VEČJO KOLIČINO ŽAGOVINE IN LESNIH OSTANKOV PO ZELO UGODIH CENAH. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! ; PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITEt VABLJENI! * INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA 50 LET: Tel.:063 / 70 37 130,: ŠPORT JUNIJ 1998 Lokostrelci uspešni doma in na tujem Lokostrelci TVD Partizana Polzela nadaljujejo lanske uspešne nastope tako doma kot v tujini. Marca letos so uspešno zaključili nastope z osvojitvijo naslova državne prvakinje v disciplini campaund - Jožica Emeršič, Grega Emeršič je bil pri mladincih drugi, Zupanc pa pri veteranih tretji. V Nemčiji je potekalo evropsko dvoransko prvenstvo, jožica je osvojila solidno deveto mesto in v finalnih bojih nastreljala nov državni rekord. Poletna sezona se je pričela aprila z nasotpi na turnirjih fita in arrowhead, jožica Emerišič nastopa odlično, saj krepko vodi v skupnem seštevku za Alpski pokal,kjer sodelujejo Slovenija, Avstrija, Italija in Hrvaška. V tej disciplini je letos že dvakrat popravila državni rekord. Grega Emeršič je bil dva meseca poškodovan, vendar je na uvodni tekmi fita za evropski pokal, ki je potekal konec maja v Italiji, odlično nastopil in se vrnil domov z zlato medaljo, ki so jo za slovensko mladinsko reprezen- tanco osvojili v ekipnem delu tekmovanja skupaj z Marcelom in Stefanelom, posamezno pa je osvojil odlično peto mesto in je tako v samem evropskem vrhu. Do konca leta jih čakajo še mnogi pomembni nastopi za slovensko reprezentanco. Grega se bo udeležil evropskega pokala na Češkem v juliju, avgusta je svetovno mladinsko prvenstvo na Švedskem, jožica se bo udeležila svetovnega prvenstva v Avstriji in evropskega prvenstva fita v Franciji. Obe tekmi bosta avgusta. Skupaj z obema trenerjema se bodo na novo urejenem strelišču, ki so ga uredili sami, trudili, da bodo obdržali vrhunsko formo in se na teh prvenstvih tudi primerno izkazali. jožica brani srebrno medaljo z zadnjega svetovnega prvenstva v arrowheadu iz Kranjske gore 1996. Sašo je na služenju vojaškega roka v Ljubljani, konec leta pa se bo pridružil tekmovanju. T. Tavčar I. ekipa Braslovč Matjaž Kralj, Anja Tavčar in Rok Polajžer, ki so zasedli osmo mesto. Kot so povedali, so pričakovali več. Memorial Pera Cestnika V dobri organizaciji SD Braslovče in pod pokroviteljstvom KS Braslovče je bilo minuli konec tedna 15. memorialno strelsko tekmovanje v spomin na odličnega slovenskega strelca, svetovnega prvaka, Pera Cestnika. Nastopilo je 28 ekip iz raznih krajev Slovenije, ponovno pa so zmagali Celjani v postavi jeram, Frece in Zdovc in ekipno zasedli prvo mesto. Med posamezniki pa je prav tako zmagal Celjan jeram. Vrstni red ekipno: 1. SD Celje 531 krogov (jeram 181, Frece 180, Zdovc 170), 2. Moris 524, 3. SD Trzin 504,... 8. SD Braslovče I. itd. Posamezno: jeram (SD Celje) 181 krogov, 2. Bertolj (Moris) 180, 3. Frece (SD Celje) 180 krogov,...10. M.Kralj (SD Braslovče) itd. T. Tavčar Novi košarkarji Polzele Košarkarski klubi že oblikujejo ekipe za prihodnjo sezono. Kako bo pri Kovinotehni Savinjska Polzela še ni povsem jasno. Polzelani pa so se že okrepili z Radom Trufunovičem, ki je igral za Helios Domžale. Kot so povedali nekateri, v tem klubu ni videl možnosti za uveljavitev, kako bo na Polzeli pa bomo kmalu videli. Poleg tega igralca bo dres Kovinotehne Savinjska Polzela oblekel še novinec iz Siska Danilo Miljanič, ki je visok 212 cm in star 21 let. V katere klube pa bodo odšli ali ostali nekateri igralci, ki jim poteče pogodba pa do zaključka redakcije še ni bilo jasno. T. T. SIP Šempeter tretji V telovadnici OŠ Šempeter je bil finalni turnir državnega prvenstva v mini odbojki za dečke. Nastopile so štiri ekipe, prvo mesto je osvojila ekipa Žuženber-ka, ki je v treh srečanjih izgubila le en niz. Rezultati turnirja: SIP Šempeter : Žuženberg 0 : 2, Žuženberg : Termo lubnik Škofja Loka 2 : 0, Termo lubnik Škofja Loka : Galea Maribor 0 : 2, SIP Šempeter : Galea Maribor 0 : 2, Žuženberg : Termo lubnik Škofja Loka 2 : 0, Termo lubnik Škofja Loka : SIP Šempeter 0 : 2, Galega Maribor : Žuženberg 1 : 2. Vrstni red: 1. Žuženberg (6 točk), 2. Galea Maribor (4), 3. SIP Šempeter ( 2), 4. Termo lubnik Škofja Loka (0). T. T. Lokostrelsko državno prvenstvo Finale državnega prvenstva 22. maja je v Šmartnem ob Dreti potekalo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Tekma se je odvijala po prilagojenih razdaljah, kategorijah in skrajšanih serijah. Mladi člani Lokostrelskega kluba Žalec so dosegli odlične rezultate v svojih kategorijah in stilih. Prvič so se tekmovanja udeležili leanine Čoh, Matija Kuder in Gregor Cestnik Udeleženih je bilo 64 šol, vsega skupaj 185 tekmovalcev, to so vsi tisti, ki so na predtekmovanjih dosegli norme za nastop na državnem prevenstvu. Učenci od 1. do 4. razreda - C0M- PAUND LOK 2. mesto |ure Veler, 5. mesto Matevž Uratnik (oba OŠ Žalec); učenke od 5. do 6. razreda - C0MPAUND LOK: 4.mesto leanine Čoh (OŠ Braslovče); učenci od 7. do 8. razreda - 0UMPI|SKI LOK Matija Kuder (OŠ Prebold); učenci od 7 do 8. razreda - C0MPAUND LOK: 2. mesto Uroš Uratnik (OŠ Žalec) in Gregor Cestnik (OŠ Prebold); dijaki od 1. do 4. letnika - OLIMPIJSKI LOK 6. mesto Peter Virant (Srednja vrtnarska šola); dijaki od 1. do 4. letnika-COMPAUND LOK 6.mesto Mitja Veler (Srednja ekonomska šola). L Uratnik Na poligonu Kinološkega društva Pluton na Polzeli in v bližnji okolici je bilo finale državnega prvenstva šolanih psov v sledenju, poslušnosti in obrambi. Tekmovalo je 47 psov z vodniki iz Slovenije in Hrvaške v treh kategorijah. VIPO 1 je prvo mesto zasedel janez Finžgar s psom Ralom iz KD Naklo, peta je bila Simona Baš s psom Sanom iz KD Pluton, v kategoriji IPO 3 je zma- gal Mirko Flere s psom Hanes Nirvana iz KD Ljubljana, sicer pa doma iz Letuša, v kategoriji ISPA pa sta prvo mesto zasedla Mitja Geržin s psom Ikar in Henrik Zaletelj s psom Sila, ob^ KD Grosuplje, tretja pa je bila Petra Marjetic s psom Sindi iz KD Pluton. Tekmovanje je sicer dobro potekalo, motila pa je predvsem huda vročina. T. Tavčar RAZ TANČIC IN POLNA LUNA Nekdo mi sveti z lučjo v oči. Obrnem se in luč ugasne. Ni mi jasno, kdo naj bi bil tako predizen, da bi naju prišel motit v najino depandanso na Misurino. Obrnem se in zopet je luč tu. Ko se malo predramim, dojamem, kaj se dogaja. Polna luna mi sije naravnost v obraz Še dobro, da me ni : I odneslo iz spalke na kakšno drevo, ali pa bi se sprehajal po šotorih, ki so čez cesto v kampu. Pogledam proti avtu, ki se kar iskri od ivja. Stekla na avtu so popolnoma zaledenela, tu v spalki pa je prijetno toplo. Bine, moj soplezalec, ki spi poleg, se je pravkar obrnil. Njegovo enakomerno dihanje mi da vedeti, da je še vedno v onostranstvu, kjer ni pehanja za vsakdanji kruh in ne j sten, ki bi se nam postavljale nasproti. Preprosto si svoboden v svojem notranjem svetu. Sprašujem se, kaj počnem tu. Zakaj sem prišel tako daleč? Dolomiti v Italiji so najino pivo potepanje po tujih gorah. Še vedno me malo bolijo prsti na rokah od včerajšnjega plezanja v najmanjši Cini - Projsova poč Lepo plezanje je motil samo mraz ki je bil kar strupen. Na stojiščih sem | komaj čakal, da lahko pričnem plezati. Nekajkrat sem se tresel kot šiba na vodi in prosil Svetega Petra naj nama pošlje nekaj sončnih žarkov v pozdrav. Za danes imava v načrtu Raz tančic v Cime della Madonna v skupini Rala. Sva pa pod Cinami, ura pa je nekaj minut do treh zjutraj. Vse močneje mi prihaja v zavest ta čudovita smer, o kateri je napisanega toliko lepega. Tine Mihelič . piše v svojem vodniku: Raz tančic je želja vseh plezalskih gurmanov. Že nekaj let je v meni želja splezati ta dolomitski biser. Ne zdržim več in pokličem Bineta. Strinja . 1 se z mano, da odpeketava. Spakirava vlažne spalke In se odpeljeva proti Cortini. Avto je hladen in ne teče mirno. Poleg tega pa se še stekla močno rosijo. Coitina spi spanec pravičnega, najini žarometi pa tipljejo proti prelazu Falzarego. Cesta je popolnoma prazna, le kdaj nama prekriža pot kakšna lisica, ki se vrača s kakšne kurje gostije. Bine se je šele v avtu pogrel, kajti tanka spalka ni ¡1 bila dovolj za tako nizke temparature. V roke vzame avtokarto, da se ne bi odpeljala po kakšni bljižnici v San Martino. Dolomitske ceste so zavite kot muflonovi rogovi. Ko sva se spustila s prelaza Falzarego, zavijeva levo proti Civetti - Dolomitskim orglam. Ta stena je primerna samo za dobro | pripravljene naveze. Kakšnih lažjih smeri tam praktično ni. Še normalen pristop je zahteven za I; povprečne planince. Prej je tam potekala plezalna smer, nato po so jo okovali v železje. Na desni pa bolj slutiva Marmolado, kot jo pa vidiva. Ko se bližava prelazu Rolle, se tam okoliški j vrhovi že zavijajo v meglo. V meni začenja vrtati čiv.' Bo vreme zdržalo T se sprašujem. Pogledam nazaj proti Cortini, nebo je še popolnoma jasno. Daleč spodaj pa zagledam lučke San Martina. Pokaže pa se tudi silhueta skupine Fble. Spustimo se v mesto, ki živi izključno od turizma. Poleti pohodništvo, tenis, plavanje. Pozimi pa smučanje in ostali zimski športi. Precej je žičnic, ki so vključene v sistem SUPER SKI DOLOMIT. Mislim, da je eden izmed največjih sistemov na svetu. Iz mesta se odpeljeva po stranski cesti še dva kilometra, do gostilne, ki je tudi izhodišče za kočo Velo. Ura je nekaj čez šest pričenja se daniti. Midva se na hitro pripraviva in že hitiva proti najini gori. Odlično se počutim, da me kar nese po čudovito speljani poti. Vse v stilu smeri, v katero sva namenjena. Pot pelje najprej čez pašnike, nato zavije v gozd, zadnji del pa je odprt in skalnat V gozdu je bilo precej podrtega macesnovega lesa. Izbrani so bili le najboljši. Ko prideva iz gozda, se nama odpre pogled proti Madonni s svojim v nebo kipečim razom. Tako eleganten in dominanten je, da me je kar stisnilo pri srcu in pospešilo moje fiziološke potrebe. Še dobro, da sem to opravil na ravnem in ne kje v smeri, kot v Igličevi pred mesecem dni. Zadnji del pelje čez melišče, nato pa preko krajše strme stopnje, ki je odlično zavarovana. Koča je na višini 2358 m. Do tu sva rabila 2 uri in 10 minut kar je skoraj za uro boljši čas od predvidenega. Pred leti je bil tu še bivak odprtega tipa. Sedaj pa je ta koča že napol hotel, kjer so tudi cene hotelske. Za dva čaja z žganjem plačaš 16.000 lir, kar je enako kot za cesto do Treh Cin. Malce sva pozna, pa tudi vrne ni nič obetavno, zato se nič kaj ne obirava. S sabo vzameva en nahrbtnik, da bo lahko pivi plezal bolj tekoče in varno. Do vstopa je dobrih 15 minut. Vstopiš kar iz planinske poti, ki povezuje kočo Velo in pa kočo Pradidal. Tu dohitiva nemško navezo, ki se ravno navezuje. Ker je stena lahka in bogata s čvrstimi oprimki, še nekaj časa plezava nenavezana. Bolj ko se bližava razu, bolj je strmo. 'Potrebno se je bilo navezati in malce umiriti mojo zagnanost. Tu sta naju Nemca dohitela. Vitki je bil precej uren in spreten pri plezanju. Z Binetom sva si bila edina, da malce pospešiva. Prvi del je bil razmeroma lahek in nama je to kar lepo uspevalo. Držala sva primerno razdalijo, verjetno zaradi mraza, ki te je na stojišču kar dobro ohladil. Ko je smer pripeljala na raz, je postalo plezanje še lepše. Oprimkov in stopov je bilo v izobilju. Težavnost okoli 4 stopnje ali malo čez, počutje pa za 10. V tej svoji vnemi sem postal malce raztresen in nisem pravočasno zavil okoli raza. Raz se mi je postavil popolnoma pokonci in klinov je zmanjkalo. Prečim na desno do luske, kjer je bil zabit klin. Zaslišim dva Italijana, ki sta se pogovarjala za razom. Ko vidim kje sta, sem spoznal, da sem se malce zaplezal. Potrebno bo cel raztežaj ( 40 m) sestopiti in nato zaviti okoli raza. Nekje na polovici srečam drugega Nemca, ki pa je bil malce bolj" obilen’. Kjub opozorilu pleza naprej in se mi smeje. Kasneje pa mu to vrnem na podoben način, ko spozna, da smo se zaplezali. Pri sebi sem sklenil, da drugič, ko plezam to smer, bom narisal veliko puščico na desno, za vse tiste, ki ne poznajo smeri. Priplezam do kamina, ki je ozko grlo te smeri. Med tem časom, ko sem videl pive-ga v navezi, pa do takrat, ko sem dohitel zadnjega, se vodeči Italijan skoraj ni premaknil. S skrajnimi napori se vleče skozi ozek kamin. Pokličem Bineta, da mi sledi, ko je pri meni mi pove, da vitek Nemec ni moški temveč ženska, le da glas in postava se malce razlikuje od naše - moje predstave o ženskah. Sedaj nisem sposoben razmišljati o spolu, kajti pred mano je ključno mesto smeri. Opazujem zadnjega Italijana, kako se muči z nahrbtnikom. Pomislim na mojega soplezalca, kako bo še njega oviral velik KARIM0R ALPINIST. Italijanovi podplati mi zginejo pred očmi, sedaj sem jaz na vrsti. Ker je ta raztežaj kar dobro nabit, mi je to v psihično oporo. Zagozdim se v kaminu in le počasi napredujem. Vzpenjam vse kar dosežem, kasneje pa prepenjam v višje ležeče kline. Kamin me ogreje tako, da plezanje postane vse bolj tekoče. Tudi nad kaminom so še vedno težave spodnje pete stopnje. Ravno toliko, da lahko maksimalno uživam v strmini, ki je nekje že malce previsna. Dobri oprimki in $topi pa to strmino nekoliko omilijo. Vrv se končuje, ko priplezam do stojišča, ki je pravo orlovsko gnezdo. |e nekakšna votlinica, ki jo ravno takrat obsije sonce. Udobno se namestim in pokličem Bineta. Z Italijanom se zapletem v pogovor. Tudi on uživa v čudovitem plezanju. Pove mi, da je doma iz Verone in končuje študij ekonomije. Pleza pa že preko 10 let. Med tem, ko midva klepetava v polomljeni angleščini, pa se moj prijatelj muči v kaminu. Preklinja nahrbtnik, Dolomite, sebe in verjetno še mene. Vse to mi pove, ko je pri meni. Ta dolomitski krst je kar hud, pa tudi moj pred mnogimi leti ni bil bistveno drugačen. Ko se vse postavi pokonci in ko izpostavljenost postane malce drugačna, kot smo jo vajeni v apnencu, iz njega kar vre, kot iz vulkana, ki pa se počasi le unese. Sedaj je pred mano najlepši del smeri. Smer je speljana dobesedno po razu. Ko sem plezal, sem imel občutek, da sem na nebeški lestvi. Poganjel sem se od oprimka do oprimka. Sonce se je izmenično odkrivalo in zakrivalo, strmina pa ni popuščala. Napravila sva nekaj posnetkov, ki bodo za zimske dni, ko nam bodo opešale moči in ko korak ne bo več tako prožen in gotov. Priplezava do drugega težkega mesta, na nekakšen stolp. Tu je treba prestopiti v gladko steno ih nadaljevati po razu. Kar nekaj časa pozabim, da se odločim za prestop. Vpnem se in poizkusim v tej gladki steni. Prvič mi ne uspe čez manjši previs. Spustim se malo nižje in se malce spočijem ter ponovno poskusim. Tokrat mi uspe in okoli ušesa napeljem zanko in se vpnem. Sedaj postane stena že malce bolj razčlenjena, prehodi bolj jasni. Klinov ni ravno v. izobilju, tako da kdaj pa kdaj zataknem zatič, za boljše počutje. Stojišča pa so zelo solidno urejena. Višni greben je precej razbit. Stisk rok na vrhu je za vsakega izmed naju priznanje. Vesela sva, da sva splezala to čudovito I smer kiju težavam v smeri, ki pa so že pozabljene. Vpiševa se v novo nastavljeno knjigo, kot druga naveza. Obvezno je tudi fotografiranje, nato pa se spraviva nad dobrote iz nahrbtnika. Kdaj pa kdaj se pokaže vrh SASS MAORA ki slavi s svojo 1000 metersko steno. Na žalost ta pada v drugo dolino, kot sva midva namenjena. Daleč spodaj pa je San Martino in najina kobilica. Na vrh priplezata še Nemca. Ko se znebita čelad vidim, da gre res za žensko bitje. Sedaj se mi šele razveže jezik, da ga komaj brzdam. Skupaj sestopimo do VVinklerjevega kamina, kjer se pričenjajo spusti. Prvi spust je kar zračen. Nemčeva dvojna vrv nam precej olajša spuste. Na sedlu sestop zavije v grapo, ki nas potem skoraj pripelje do koče Velo. V koči si malce priveževa duši in napolneva prazne malhe. Nemca nama povesta, da bo sledil dan slabega vremena, nato pa se bo vreme zopet izboljšalo. Odločiva se, da še ta večer sestopiva do avta in da ne plačujeva dragih prenočišč. Preden se spustiva v dolino, še enkrat pogledam najin raz, ki mi je nudil toliko lepega plezanja. Sklenem, da se vrnem in še enkrat ponovim to smer za gurmane. Tokrat sem bil ob pravem času na pravem mestu. Priprave na celjskem gradu in pri nas v gorah, so se mi pošteno obrestovale ali pa se motim. Mogoče bi se moral zahvaliti obisku ponoči - POLNI LUNI. . FRANCI HORVAT Ji / H Drus 1, ÖÖ 5. /) SERVIS IN NADOMESTNI DEU USODEN LEASING-PREDNOST DOBREGA NAKUPA OB NAKUPU DO 30. JUNIJA 93 POSEBNO PRESENEČENJE Sedaj je pravi čas za nakup ! A1IVA I? I II? EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN Alf I U 1# la ■■tl K d.d. DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO Ipavčeva 21, CELJE tel.065/490-56-31, 38-591e-mail: ¡nfo@avto-cefe.si httpf/wwAvtoCe|e.si POOBIAÄÖENI TROOVCI: AC LEPOŠA d.o.o AVIA d.o.o.. Oonftka 86, 0270 Ajdovščina, tal.: 006/941-290; A> 063/624-296; AVTO CSRBINEK d.o.o., 2« Ivancijevo naaaUo 2, 9101 Muraka Soboto, tol. 069/22-119; m. vrO6/641 -290; AVTO KDO ».p,, Orliča 10. 3241 Podplat, tol.. __________ Zogrobftka o. 66. 2000 Maribor, tol.: 062M24-600; AVTO ZUNTBR i:p., Okonlna 16. 3333 Ljubno ob Savinji, tol.: 063/641-173; AUTO HUMMER d.o.o., Colovška 162. 1060 M-333; RKDARIN d.o.o.. atopnlk 30. 3306 Vraniiko. tol.: 063/726-377. KMETIJSKA -K. Braalovča 23. 3314 Braatovta. tat.: 003/706-072; KMETIJSKI CENTER LAH. a.p.. Klano« 13.1216K«monda. tol.; 061/641-022. y ubijem», tok; 061/1 ZADRUOA BRASLOVČE. Po SVETO JUNIJ 1998 Potovanj e(a) v času praznika pomladi Na Kitajskem obstaja praznik, ki pomeni največ Ne bom trdila, da več kot kakšen naš, vendar ljudje živijo le zanj. Beseda je o Prazniku pomladi, t.j. čas, ko na Kitajskem nastopi novo leto. Kdaj to je, je povsem odvisno od lune Letos je bilo 27. januarja. Na chengdujski univerzi smo pričeli počitnikovati sredi januarja in študentje so počasi odhajali na svoje domove, da preživijo ta pomemben dogodek v objemu svoje družine Ogromno trgovin se zapre in ponovno dvignejo železno zaveso pred svojim kotičkom nekje proti sredini februarja. Profesor nam je pravil, da se jih zapre do 80%, a realna slika danes kaže drugače. Malo me je spominjalo na Slovenijo; pred leti so bile na državne praznike trgovine zaprte, danes se že najdejo takšne, ki skrbijo, da ljudje v tako pomembnih dneh ne bi shirali. Sploh si nismo tako različni! Kot večina tujih študentov v tej velikanski azijski državi, ki se za počitnice niso vrnili v svojo domovino, sva tudi medve s cimro izkoristili prosti čas za potovanje. Čas odhoda je bil 24. januar, najhujša vročica prihajajočega tigrovega leta, ko so vse železniške proge močno oblegane in so dodani vagoni; dobiti vozovnico ta čas je hud problem, še posebej če hočeš poceni varianto. Nakup vozovnice za vlak Kitajka, ki redno prihaja na obisk v najino stanovanje, pravi: "Vsi tujci imate Lonely planet China'. Dejansko je res tako. Vsaj tisti s težkimi nahrbtniki ga imajo. Preden sva šli po vozovnici, sem prebrala, da je nakup vozovnice v Chengduju velika težava ter da večina tujcev obupa In raje plača nekaj več, samo da se izogne problemom. Ogromno je agencij, ki ti uredijo to stvar, tudi rezervacija je možna. Ampak... če rezerviraš vozovnico, ne moreš uveljaviti popusta (40-50%), nekateri tudi pravijo (ne vem, koliko to drži), da v tem času tujci niti ne moremo storiti tega, ker za nas ta praznik ni tako pomemben. Ce potem nočeš na agencijo, ti ostane železniška postaja, ki ti res naredi težke trenutke. Po telefonu ti povedo o pričetku prodaje vozovnic 3 dni pred odhodom, na samem mestu v enem dnevu prej. V želji in potrebi po tem malem, a tako pomembnem listku ves ta čas.hodiš tja in poizkušaš. Vrste so dolge in ljudje neusmiljeno pritiskajo nate. Bedasto se jim zdi, da kot tujec z veliko denarja ne sedeš na letalo iri hitro opraviš stvar (na relaciji Chengdu -Peking 15-krat hitreje, vožnja z vlakom traja približno 36 ur, z letalom pa 2 uri), tako pa jemlješ prostor Kitajcem. Vsi imajo predstavo: tujec 8, denar. Dopovedati nasprotno do stopnje, da ti verjamejo, je težko. Kakor koli že, za potovanje so na voljo 4 opcije: trdi sedež, najcenejši, najlažje dobljiv, najbolj krut; trdi spalnik, težko dobljiv, udoben; mehki sedež je malo boljša varianta trdega; ostane še mehki spalnik s katerim še nimam izkušenj, vendar pravijo, da ni vreden svoje cene. Ko se tako mučiš po teh postajah in v mislih prosiš ne vem koga vse za želeno opcijo, povsem razumeš tujce, ko se odločijo za lažjo varianto, da jim hotel ali kakšna agencija uredi vso stvar. Realno gledano, kako naj nekdo, ki niti ne govori Kitajsko, gladko kupi karto? O.K., lahko ti je v pomoč kakšen Kitajec z znanjem angleščine ali okence, posebej za tujce. Kaj pa če tega ni? Povedala vam bom, kaj se je zgodilo nama s cimro. Ne rečem, da je najina kitajščina perfektna, a lahko se vse zmeniva, kar se mi zdi glavno. Bili smo v Nanningu, t.j. glavnem mestu province Guangxi, na jugu Kitajske, od koder smo nameravali prek Guiyanga v Kali (provinca Guizhou). Dvakrat sva poudarili Guiyang, dobili pa vozovnici za trdi spalnik na hitrem vlaku (zahtevali sva navadnega) do Guilina. Dve popolnoma različni mesti, v dveh različnih provincah. Toni pismenk obeh pismenk so različni, pismenke so različne _ Brezveze sva izgubili veliko denarja, ampak k sreči sva se imeli potem v Yangshouju, majhnem mestecu uro stran od Guilina, krasno ter ostali tam 8 dni. Sreča v nesreči bi lahko rekli, kar pa ni nujno vedno tako. Zaradi takšnih stvari oz situacij popolnoma razumem ljudi, ki se jim zdi trapasto stati v vrsti ter čakati,čakati... Pred zmešnjavo v Nanningu je bila še večja zmešnjava v Chengduju (verjetno tudi drugje). Glavni del praznikov je bil v bistvu mimo, ampak ljudje so še vedno drveli sem ter tja. Prvi dan na železniški postaji sva se raje obrnili, kajti očitno je bilo - nič vozovnic za danes. Naslednje jutro sva prišli še preden se je odprlo okno za prodajo vozovnic tega in naslednjega dne. Takrat si nisva niti v sanjah mislili, kako dolgo bova stali tam. Postavili sva se v kolono za vojake, študente, učitelje, novinarje, tujce. Ta se nama ni zdela predolga, vendar sva kmalu ugotovili, da je moški, ki je stal prej v sosednji vrsti vzporedno z nama, že skoraj na cilju. Kako?! Imeli sva srečo kot le malokdo; za naše okence so bile kar tri kolone, ki so se na koncu združile z nemalo muk v eno. Stvar ni nikamor napredovala, ljudje so se prerivali, da je bilo že preveč grozno (grozno je tako in tako) in končno so uslužbenci železniške postaje ukrepali; poslali so vojaško policijo z električnimi pendreki, katerih nisem do prihoda na Kitajsko nikdar videla in srčno upam, da mi jih tudi v bodoče ne bo treba. Z aktivacijo le-teh se je zadeva uredila, a ne bi mogla reči, da v najino dobro. Kitajci so že tako izvežbani v prerivanju, da sva zlahka izgubili boj ter pristali na zadnjem, zdaj končno le enodelnem delu vrste. Lahko sva le še upali, da dobiva spalnik do Nanninga; mukotrpno bi bilo sedeti na trdih sedežih 40 ur, kolikor traja pot. Sreča je bila tokrat na najini strani, saj je večina ljudi šla v Peking Shanghai ali Kunming Po vsem tem človek res premisli, ali je drenjanje po postajah vredno 400 SIT več (naša 40-uma pot je stala po normalni ceni 4.700,00 SIT, s spalnikom). -NE. Trdi sedež Si ga želim? Nikakor ne, ampak včasih ni drugega, treba je stisniti zobe in zdržati nekaj ur skoraj živalskega življenja. To živalsko mislim čisto resno z upoštevanjem dejstva, da sem zahodnjakinja, kajti doživeti trdi sedež pri nas ni mogoče. To izkušnjo je možno preživeti le na Kitajskem (verjetno še kje, a na zahodu gotovo ne). Pravzaprav se lahko vožnja z njim opiše zelo na hitro, v enem stavku če je treba, možno pa je napisati roman. Kot sem že rekla, je dobiti vozovnico sila preprosto, če zmanjka sedišč, so še vedno stojišča. Ogromno Kitajcev ima slednje in ko pridejo na vlak, hitro posedejo v upanju, da se lastnik ne bo pojavil, ali da bo zgolj prisedel. Dostikrat je tako, da jih pustijo, a še največkrat jih naženejo dol. Ce vstopiš na začetni postaji, je ozračje dokaj prebavljivo, vendar po petih... Ne vem, kako opisati vso nesnago, ki se ponovno nabere takoj, ko gre metla mimo in je na koncu vagona kupček prav zgledne višine; ali zmožnost spanja ljudi kratkih nog v raznoraznih položajih, medtem ko se ti neutrudno premetavaš z ene na drugo, razmišljaš, kam bi vtaknil noge, glede na to, da je vse skupaj narejeno najverjetneje po kitajskih merah. Ne boste verjeli, moj razvajeni bratec, vajen vsega “hudega", je nemalokrat skoraj doživel živčni zlom, če je le malo preusmeril oči ali premaknil nogo. Povsod, res povsod so bili ali ljudje ali paketi. Iščem besede, ki jih ni. Dejansko se ne da opisati. Doživiš pa zelo zanimive prigode. Enkrat je bil v čakalnici moški z ogromnim kotlom za kuhanje žganja. V višino je kotel meril približno 2 metra, s tem da je sodil poleg še velik železni krožnik, podoben satelitu, plus cevi. Ni nam bilo jasno, kaj človek namerava, a pot ga je vodila v naš vagon. Očitno je bilo, da je kotel njegova prtljaga. Nisem še videla tega: če ne pridrviš dovolj hitro na vlak, zmanjka prostora za torbe ipd. Zasedejo ga ponavadi tisti s stojišči. Kotel-človek res ni mogel dovolj hitro teči s tolikšnim bremenom, zato mu ni preostalo drugega, kot da da svoji domišljiji prosto pot. Prebrisano je privezal zadevo nad svojo glavo, na poličko za prtljago. Res je izgledalo smešno vse skupaj; kot kakšno vesoljsko plovilo v filmu D produkcije. Tako je bilo kakšne pol ure, nakar se pojavijo sprevodniki z opozorilom, tako pač ne gre, zadevo je treba umakniti! Potovanje (plovilo) se lahko prične. Moški je ves zmeden, s kotlom na sebi, hodil gor in dol po vlaku, iščoč ustrezen prostor. Našel ga je v umazanem kotu na prehodu vagonov in tam je potem ostal do svojega cilja, ki najverjetneje ni bil po treh urah. Naj se vam ne zdi nenavadno prebiti vožnjo na tleh, kajti to je nekaj čisto običajnega. Ko zmanjka sedežev, se prične poseljevanje tal, podsedežnih predelov, od koder se da idealno izvajati rop in to tudi prakticirajo, miz, umivalnic... Skratka vsega, kjer se zdi možno sedeti oz ležati - t.j. povsod. Problem nastane, ko je treba na stranišče, ki je po nekaj urah poplavljen z urinom, posrano ... Kako priti do 4 metre stran oddaljenega kotlička? Prehoditi je potrebno kar nekaj nog ki se nikakor ne nameravajo umakniti. Dostikrat bi človek najrajši ne pil, a to je težko na več kot 10 umi vožnji. V bistvu moraš slej ko prej tja, če piješ ali ne. Da le driske nimaš! Uh, in preden sploh prideš do vlaka! Gneča je že v čakalnici. Pol ure preden pripelje vlak, se ljudje postavijo v vrsto ter prično čakati na prvo pregledovanje vozovnic. Ko jih spustijo skozi ograjo na peron, ljudje poletijo. Nič jih ne ustavi, zdijo se kot konji s ščitniki na očeh. Tečejo le naprej, da bi čim prej prišli do sedeža. Pogosto je mera polna In poseči mora policija (z električnimi pendreki po možnosti), da naredi red. Njih se bojijo, drugih ne, a še njih le za trenutek. Kot je izgledalo, niso nič kaj preveč prizadeti ob švigu elektrike skozi njihova telesa. Kaj je z njimi?! Ali se jih vsa ta kontrola sploh ne dotakne? Vozovnice kontrolirajo trikrat. Prvič preden vstopiš na peron, drugič na vlaku, ko se v vagon vsuje sedem uslužbencev (težko uiti) in tretjič ob izhodu z izstopne postaje (ne uideš). Če te dobijo brez vozovnice, moraš plačati celotno vožnjo. Noro je, res. Lahko bi pisala v nedogled, a ne da se predstaviti tega nekomu, čigar noga še ni stopila na kitajsko zemljo. Ne da se prenesti vonja, zvokov, množice ... Ne da se prenesti Kitajske. Moraš jo doživeti sam. Tamara Borštner Na posnetku udeleženci turnirja Sinu Dejanu gorsko kolo Športno društvo Leteči Celje oziroma športno združenje policistov postaje prometne milice Celje je na nogometnem igrišču v Trnavi organiziralo spominski nogometni turnir v spomin na pred sedmimi leti tragično preminulega sodelavca in kolega Milana Matjašiča, ki je življenje izgubil na gotoveljskem križišču žalske obvoznice. Ob novi telovadnici v Trnavi se je zbralo približno 80 nekdanjih Milanovih sodelavcev, prijateljev iz rojstnega kraja, domačinov iz Trnave, kjer si je Milan ustvarjal svoj dom in drugih povabljenih. Med udeleženci spominskega turnirja, ki naj bi postal tradicionalen, je bila tudi Milanova mama iz juršincev iz Prekmurja, pa žena Vesna in sin Dejan, ki sicer tudi obiskuje šolo v Trnavi. Po pozdravnem govoru nekdanjega Milanovega sodelavca in prijatelja ter glavnega organizatorja turnirja Borisa Topiča iz Športnega društva Leteči Celje, se je začela prva tekma. Prvo mesto so osvojili nogometaši iz juršincev, drugi so bili domači nogometaši iz Trnave, tretje in četrto mesto pa so dosegli policisti iz Celja oziroma Kopra. Vse ekipe so prejele pokale, Milanovi mami Mariji in ženi Vesni pa so organizatorji podelili posebni spominski plaketi. Posebno presenečenje pa so nekdanji Milanovi sodelavci iz Celja pripravili sinu Dejanu. Podarili so mu gorsko kolo z vso pripadajočo opremo in tako še potrdili vezi prijateljstva, ki so povezane z imenom njegovega očeta Milana Matjašiča. D. Naraglav Odštekani popotniki v zraku Tudi letos so se odštekani popotniki iz Žalca odločili za dokaj nenavaden izlet. Lani so kolesarili, tokrat pa so se z dvema balonoma dvignili v zrak. Po uspešnem štartu s Športnega centra v Žalcu so srečno pristali v Ptuju. |. K. Digitalno omrežje z integriranimi storitvami je Dcmemben me-- k v razvoi.u sodobnega ISDN - “Temu se reče mir v hiši !’ !vr«zp % >. avtor JANEZ KORENT KRAJ PRI VRANSKEM SUVANJE Z ZADNJIMA NOGAMA NAZAJ VRSTA MESNE JUHE POSODA ZA SHRANJEVANJE MASTI ABRAHAMOV IN SARIN SKLON V NEKATERIH JEZIKIH, ZVALNIK V v k PENEČE LAT. IME IT. REKE ZA POLTON ZNIŽANI D ŠPORTNIK COURIER IT. K V VITAL MESTINJE O PRVINA VISEÉ A CVETNA MAČICA UMAZANIJA IGRALEC GABIN RADIJ NEIZBEŽNA PISATEU MORAVIA LETOVIŠKI PELJEŠCU PEVSKI ZBOR FRNIKOLA SKLA- DATELJ IBLAGOJEI risba KIH CELIC ENAKE OBLIKE Tmr IGRALKA (BER- NARDA) TOLUEN DRŽAJ, ROČAJ POLOG V BANKI MISLEC DESCARTES KRAJ V SLOV. GORICAH AVBELJ STARI OCE KNEZOVA ŽENA KRAJ PRI BRASLOV. SL DRAM. IMILANI ZAČIŠC. PLUGA RATKA VOZILO KRPANOV TEKMEC' ODISEJEVA SOPROGA "V MISTER AJ NA KOČEVSKEM CANKARJEV ALP. RES. SANI ZOLAJEV CENCA PRIPADNIK LJUDSTVA NASKRAJ. IT. PREMIER GR. REKA EVROTAS GLASBENIK TURNER SLADKOV. ROMAN L TOLSTOJA STATUA SOHA VITAL MESTINJE > STRUNA PRI LOKU EDINI SIN AMERICIJ SPOJ, KONTAKT POSODA ZA KRMLJENJE ŽIVINE NAD- STROPJE DODATEK K POGODBI MICHAEL JORDAN VODNA RASTLINA PUBUCIST TUMA MLEČNI NAPITEK VITAL MESTINJE SAMEC PRI OVCAH 'UŠČAVSKI RIS . DANV TEDNU UNIČEV. REKAV V OSEBNI ZAIMEK MEHANIČNO SREDSTVO PROTI SPOČETJU DRŽAVNIK NAGY JELENOVO OGLAŠANJE MESTO NA MADŽAR. AMERIČAN GORSKO Se V ŠVICI PODZEM. HODNIK PAVIE JERŠIN PERZIJSKI KRAU TIBET. STARORIM. VOJSKO- VODJA FR. FILM. REŽISER IRENEI FRAKTURA ODREZEK NAZIV OEC OSTREŠJA PEVKA PISEC ZGODBO BAMBIJU SAVINJSKI OBČAN KOMOLEC MESTO V NEMČIJI SORODNIK ZAMORSKIH MAČK ZEMEU. PLIN VRJNA HIŠICA UMRLI SL DRAM. IGRALEC REKA V FR. POKRAJINI NORMANDIJI VRSTA VRBE POKRAJINA V GRČIJI KEMIJSKI ELEMENT (ZNAK Ati UBOJ TEKSTILNI IZDELEK TOČKA V IZLET PO AFRIKI Z OPAZOV. ŽIVALI SL PLAVALEC IT. KEMIK IGIUUO) ALENKA PINTERIČ LUŠČEK HITER TEK TRAČNICA SLOVITA VOHUNKA JEZIK STARIH GRKOV IME MARKO ELSNER EVROPSKA DRŽAVA POŽRTIJA SPODNJI DEL POSODE ŽALUZIJE > VZHOD- NJAŠKO BODALO NADZORNIK JAVNIH ZGRA08 V RIMU FIGURA PRI PLESU IN DRSANJU NEPO- MEMBNEŽ PREPIR ALFI NIPIČ SPAJANJE GORUIVIH SNOVI S . KISIKOM OČRT MRAVLJI IOBNA IPSKA PECIVO ENES ČENGIČ NASE OBMORSKO LETOVIŠČE GLASBENIK HRUSOVAR TONE KRAU BAT TOLXAC HRV. SLIK. STARORIM. STENOGRAF KRAJ INKSV OBČINI ŽALEC HUNSKI VOJSKO- VODJA UMI UMETNIK MESTO V ZGORNJEM EGIPTU OB NILU BIVALIŠČE MRTVIH V GERMAN. MIT. STALNA RUBRIKA V ČASNIKU NAČRT NATRIJ PODELITEV IMENA STARI VITAL MESTINJE t> MESTO V LORENI «tl , DEL ČREVESA REKTUM SORODNIKI PO OČETOVI STRANI SVETILO POTOMEC ARTHUR MENIČNO JAMSTVO PRITOK KOLUBARE (SRBIJA) MLEČNE PREDELAVE PREDLOG MOČVIRNIK TANTAL RADIJ Z OKOPI OBDANA UTRDBA POMLADNA SETEV ČEBEUI PRODUKT, MED PALEC, INČ PREBIVALEC DRŽAVE V AZIJI VITAL MESTINJE O JOSIP BROZ DRŽAVNA BLAGAJNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v majski številki Savinjčana: PREMIJA, KLJUČ,ŠKODA KASKO, RENTA DODATNO - NEZGODNO - ZAVAROVANJE, ZLATI, DOBIČEK, POTRES. Izid žrebanja: 1. MARJANCA KOREZ, Letuš 104, Šmartno ob Raki 2. MIMI ŽLKAR, Na Terasi 1, Prebold 3. METKA LIPOVŠEK, Tomšičeva 1, Žalec Nagrajenci se oglasite v našem uredništvu, kjer boste prejeli denarne nagrade, ki vam jih podarja ZAVAROVALNICA MARIBOR - PE CELI EL- POKROVITELJ JUNIJSKE KRIŽANKE JE VITAL MESTINJE - Proizvodnja brezalkoholnih pijač, d.d_ Nagrade pokrovitelja so njihovi lastni proizvodi, vrednost nagrad pa je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke - samo gesla iz označenih polj s puščico, pošljite na dopisnicah na uredništvo Savinjčana, do 6.julija 1998. JUNIJ 1998 Zanimivosti Deset let pozneje Matjaž Debelak je povabil svoje prijatelje S*®,«: Na posnetku z leve proti desni Gregor Ahčin, Luka Koprivšek, Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan in Lojze Gorjanc. V znanem športnem centru Prodnik so se zbrali dobitniki olimpijskih odličij iz Calgarija, smučarski skakalci, trenerji, novinarji in drugi prijatelji Matjaža Debelaka, nosilca srebrne in bronaste medalje. Po srečanju na njegovem novem domu so mnogi odšli na rafting, nekateri na tenis, Primož Ulaga, ki zaradi poškodbe tetive ni mogel dan preživeeti rekreativno, pa je s prijatelji obujal spomine na Calgary. Po napornem in zanimivem raftingu se je vesela druščina zbrala v gostišču Prodnik, ki je ob obujanju spominov na ta pomemben dogodek preživela lep dan. Čeprav Matjaž pravi, daje bilo to srečanje njegovih prijateljev, pa je vendarle bilo čutiti, da jim ni vseeno, da je slovenska športna javnost prezrla jubilej in največji uspeh slovenskih smučarskih skakalcev. J. K. FOTOGRAFI|A MESECA • FOTOGRAFIJA MESECA Skrb za kužka Da so med nami še taki, ki imajo srce ne le zase, temveč tudi za druge ljudi in živali, so dokazali Peternelovi iz Podsevčnika v Andražu. Njihovi hčerki Saša in Maja sta pred dnevi v bližnjem gozdu slišali milo tožiti dve nebogljeni živalci. Izkazalo se je, da sta to dva, pred kratkim skotena in zavržena psička. Prinesli sta ju domov, kjer so na hitro sklenili, da ju bodo spravili gor s stekleničko. Sedaj znata že pridno vleči, kar se jima tudi pozna, saj sta, kot rečemo, bolj široka kot dolga. T.Tavčar Ustanovili društvo atletskih veteranov HL A Jj. iSS4Wi|8jr L H V žalskem hotelu sta župan Milan Dobnik in predsednik Športnega cetra Žalec, Lojze Posedel pripravila sprejem za nekdaj uspešne atlete iz Savinjske doline, ki so bili člani Atletskega društva Kladivar. Ker je atletsko društvo Kladivar ob praznovanju visokega jubileja pozabilo na Savinjčane, je bilo to srečanje priložnost za obujanje spominov, vsi pa so pohvalili namero gostitelja. Ob tem velja še poudariti, da so sklenili ustanoviti društvo atletskih veteranov, ki bo pomagalo ponovno oživiti atletiko v Žalcu. Temu pa bo sledila tudi obnova športnega centra s preplastitvijo atletske steze. J. K. TURISTIČNI OCVIRKI Važno je, da imamo nov prometni zakon in da smo z njim ukrotili divjake in alkoholizirane voznike, očitno pa je manj pomembno, kakšno imamo prometno signalizacijo. V križišču na žalski obvoznici stoji prometni znak, ki zapoveduje obvezno smer, za koga, pa ugibajte sami. Ali pa se za smer vožnje odločite na lastno odgovornost. Da ne bo pomote, tale posnetek smo napravili lani, ko so učenci žalske glasbene šole nastopili na Mastnem trgu. Žal pa nam letos podobnega posnetka še ni uspelo narediti, očitno pa tudi domače kulturno društvo deluje bolj v ilegali. Za promocijo občine so nekateri svetniki znižali sredstva iz štirih na dva milijona, hkrati pa so bili soglasni, da poravnajo dolg šempetrskih gasilcev (8 mi-slijonov SIT) za nakup novega gasilnega vozila. Če torej turizem, gostinstvo in trgovina ne bodo uspešni v letošnjem letu, jim bodo priskočili na pomoč šempetrski gasilci. Na turistični ocvirk iz Gotovelj je bil precejšen odmev, še največ kritik je bilo izrečenih na račun inšpektorjev in Krajevne skupnosti. Poklical pa nas je tudi bivši solastnik in povedal, da se je sedanji solastnik preselil k sorodnikom v Žalec, drugi pa zaradi njega ne more obnoviti hiše. Da imajo v Žalcu na avtobusni postaji zgledne sanitarije, se lahko prepričate sami. Še prej pa boste morali plačati 50 ali 20 tolarjev, kar je tudi zgleden primer. Očito je to pomemben prihodek mestne skupnosti. Kandidatov za novo (ostanek sedanje občine) občino je vsak dan več. Dosedanji župan Milan Dobnik je svojo kandidaturo že napovedal, s posnetka v Gotovljah pa bi lahko rekli, da meri visoko. 0 kandidatih za ostale (nove občine) je bolj malo slišati, če jih ne bo, bodo na pomoč priskočili sedanji predsedniki krajevnih skupnosti. Izkušenj za to imajo dovolj. BREZ ZADRŽKOV