s
Hrvati   slavimo  tudi   Slovenci  velikega skladatelja, ki je praznoval začetkom leta pet-indvajsetletnico svojega delovanja v hrvaški domovini    in ki je ob jed-nem prekoračil    50.   leto, odkar   deluje na glasbenem polju.
Zaje je velik, plodovit skladatelj: do dne 1. vel. srp. 1. 1894. je na-rastlo število njegovih skla-deb   na   850.
Iv. pl. Zaje se je porodil dne 3.vel.srp. leta 1834. na Reki. Njegov oče je bil ka-pelnik voja&ke godbe v polku baron Maver št.45. in je prišel 1. 1830. na Reko, kjer je po izstopu iz vojaške službe ostal kot profesor glasbe in vodja mestne godbe. Ivan pl. Zaje  je  torej
pravcat glasbarski potomec. Igranja na klavirju in na goslih se je učil pri očetu, in že šestletni deček je igral v gledišču na Reki velike koncertne skladbe s posebno pohvalo. Sviranje „DOM in SVET"   1895, št. 4.
Ivan pl. Zaje.
(Spisal A. Sušnik.)
pa ni dokaj prijalo mlademu umetniku. Izprva je pisal male komade, pozneje ouverture in fantazije, katere so vse igrali javno.
Ko je bil star 1 3 let, seznanil in spri-jateljil se je z nekim mladim pesnikom, z imenom Vale; ta mu napiše li-bretto (besede) za opero »Marija Terezija". Seveda ni šlo vse tako gladko, kakor si je izprva mislil dečko. Mali skladatelj niti ume-val. ni, kaj je instrumenta-cija; njegov oče pa,  ki je
hotel sina vzgojiti za odvetnika in ne za glasbarja, ni maral sina učiti teh stvari j. In tako se je opera skrivaj priredila za glasovir in Ivan pl. Zaje.                                                      harmoniko,
kar je očeta jako iznenadilo. Zato mu je popolnoma prepovedal ukvarjati se z uglasbovanjem. Seveda je bila ta prepoved —- bob v steno. Mali Ivan je glasbaril odslej s podvojeno marljivostjo in
98                                      Fr. Kovačič: Josip  Dobre
še v šoli ni odjenjal. Naposled pregovore očeta učitelji, naj dovoli sinu, da živi in dela po prirojenem poklicu.
V 15. letu dospe Ivan Zaje v Milan na glasbeno izobraževališče ali konservatorij. Tu pokaže ravnatelju Rossiju svoje do op. 18. zvršene skladbe. Do 1. 1854. ostane na konservatoriju; leto za letom so ga odlikovali s prvimi svetinjami. V tem je pa tudi pridno uglasboval, in sicer do op. 78. Početkom leta 1855. da ravnatelj Rossi vsakemu gojencu libretto „La Tiro-lese" kot odlično delo za uglasbovanje. Zajčevo delo so priznali za najboljše, in še isto leto dne 4. vel. ttfavna se je izvajalo v gledišču na konservatoriju z velikim uspehom.
Ko je Zaje dovršil učenje na konservatoriju, podelili so mu mesto namestnika koncertnemu mojstru v gledišču „Scala" v Milanu s pogojem, da spiše v jednem letu opero za gledišče. Tedaj so mu pa umrli stariši, in moral je torej odpotovati zaradi rodbinskih razmer na Reko. Tu so ga pregovorili znanci, da je ostal v rojstve-nem mestu in sprejel ravnateljstvo mestne godbe in mesto profesorja glasbenega zavoda.
Leta 1858. se oženi z ljubeznivo Rečanko, rojeno Natalijo Jesenkovo. Nato pa nagloma hudo in nevarno zboli. Ko je zopet okreval, ni hotel dalje ostati na Reki, dasi je med drugimi operami zlasti „Amelija" nad vse prijala občinstvu; Zajca so sijajno slavili in mu ob tej priliki izročili zlato voditeljsko paličico.
Josip Dobrovsky,
(Spisal
(Dalje.)
V elike zasluge si je pridobil Dobrovsky Češki jezik, a še večje s tem, da je osnoval primerjajoče slovansko jezikoslovje. On je prvi primerjal slovanske jezike med seboj na znanstveni podlagi in jih pretresoval kot sorodna, bratska narečja. Torej je on tudi prvi znanstveni ozna-njevalec slovanske vzajemnosti, katera je bila oživljajoči sok narodnemu preporodu pri Cehih, kakor tudi pri nas na jugu.
*
skv,  slavni  učenjak češki.
Zaje je odšel na Dunaj; tukaj je skladal operete. Spisal je n. pr. za ravnatelja Lehmanna v Karlovem gledišču opereto v treh dejanjih: Plesna slavnost. Dne 15. grudna leta 1863. so igrali prvikrat z velikim odobravanjem opereto Mornarji na krovi v Karlovem gledišču.!) Za to so sledile z jednakim uspehom: Fit^li Put^li, Neapeljski la\aroni, Noč v Kajiri, Mojster Puf, Der Meisterschuss von Pottenstein, Mesečnica, VMeko, Rop Sabink, Čarodejnica i\ Boissy i. dr., katere operete so igrali z jako ugodnim uspehom tudi v Berolinu, Draždanih, Hamburgu, Londonu, Pragi, Gradcu, v Ljubljani in v mnogih drugih  mestih.
Zaradi prijaznih vabil in ker je hrepenel, da bi deloval v ožji domovini, prišel je leta 1870. v Zagreb, kjer je postal ravnatelj in pevski profesor na glasbenem zavodu. Tu je ustvaril Hrvatom narodno opero. Narod je mnogokrat slavil sloveČega skladatelja. V Zagrebu je uglasbil opere: Zrinjski, Ban Seget, Mislan, Ličinka, Pan Tardovski in še mnogo drugih, ki so nam Slovencem še neznane, v glasbeni povestnici Hrvaške pa so za vselej zapisane.
Hrvati so hvaležni možu, ki je zapustil v ptujini najboljše stališče, da bi se popolnoma posvetil domovini. Zato ga s ponosom in veseljem slave letos. A ž njimi se radujemo tudi Slovenci • in želimo velikemu skladatelju še mnoga leta.
1) Ta se je lani ponavljala z burno pohvalo tudi na slovenskem odru.
slavni učenjak češki.
Fr. Kovačič.)
Ideja slovanske vzajemnosti je navdihnila Kollarju njegovo „Slavy Dcero", ta ideja se tako lepo  zrcali tudi v  „Djulabijah"  Stanka  Vraza.
Dobrovsky sam niti slutil ni, koliko sadu bodo obrodila njegova dela. Kar je on pridelal na znanstvenem polju, to so znali drugi rodoljubi uvesti v javno življenje.
Njegova zasluga je največ to, da je vlada 1. 1792. osnovala stolico Češkega jezika na praškem vseučilišču. Leta 1791. se je namreč dal cesar Leopold II. kronati za kralja češkega, in