USPEH Ze prvi rezultati voli-tev študentskih pred-stavnikov v organe družbenega upravljanja na Ijubljanski univerzi so pokazali, da so volit-ve uspele, tako glede uolilne udeležbe, kot glede izvoljenih kandi-datov. Ko imamo sedaj pred nami tudi podrob-nejše rezultate, nam ti gornje še bclj potrjuje-jo, obenem nam pa omo-gočajo, da analiziramo eventuelne slabosti, ki smo jih že pred ali pa med samimi volitvami opazili. Po podatkih Univerzi-tetne volilne komisije J2 od 5.474 redno vpisa-nih štikdentov volilo 4.680, kar predstavlia 87%. Ta odstotek rednih je skoraj enak na vseh fakultetah, saj je bila najnižja volilna udelež-ba na tehniški fakulteti 84,1%, najvišja pa na agronomsko - gozdarski 89,51%. Glede na soraz-merno kratek čas, ki je bil na razpolago za predvolilno propagando, smo mnenja, da je tak ) odstotek realen in da bi zaradi že omenjenega vzroka bilo težko doseči kaj več. Drugaino sliko pa do-bimo, če k rednim štu-dentom prištejemo še izredne in absolvente, ki so pravtako ime.li volil-no pravico — v tem slu-čaju pade odstotek po-vprečne volilne wdelež-be na vsej Univerzi pre-cej nizko in sicer na 75%. Vendar mislimo, da za splošno analizo uspeha volitev tega od-stotka ne moremo vze-tt, to pa iz pousem ob-jektiunifo pogojeu. Zna- ' no je, da absolventje, posebno starejši, zelo malo ali pa, sploh ntč ne žive s fakulteto (razen redkih izjem, seveda) in zato tudi v slučaju, da so za volitve vedeli, niso nanje polagali take važ-nosti, kot bi jo morali. Se težja je situacija pri izrednih, ki so v službi in to mnogokrat izven Ljubljane. Prav gotovo pa smo v neki meri za tako nizko udeležbo zadnjih krivi tudi sami. — Čeprav je bilo po na-šem dnevnem časopisju in radiu sorazmerno ma-lo propagande za te vo-litve (oziroma je bila le zadnja dva dni) smo kljub temu pozabljali v objavah m oglasih po-sebej ^oudarjati volilno pravico izrednih in ab-solventov. To napako bo pri prihodnjih volitvah , treba brez dvoma p®-praviti. Kot smo pričakovali, s so bili izvoljeni izključ-• no kandidati, ki jih je predlagala Zveza štu-dentov, ker nihče drugi ni vložil nobene druge kandidatne liste. To dej-stvo je dokaz, da je Zve-za študentov na Ijub-Ijanski univerzi postala res množična študent-ska organizacija in da ne obstajajo nikake ile-galne ali legalne skupi-ne, ki bi delale prott njeni politiki. Če bi bilo nasprotno, bi prav goto-vo zabeležHi kako /can-didatno listo razen one, ki jo je predlagala Zve-za. Volitve so torej za na-mi in zopet je Zveza opravila zelo pomembno akcijo. Vendar je to šele začetek cele vrste novih nalog, ki se pred njo postavljajo s pravico študentskega soodloča-nja pri upravljanju Uni-verze. Od našega nadalj-njega političnega dela pa bo odvisno, kako bo-do naši predstavniki v univerzitetnem in fa-kultetnih svetih izpol-njevali svoje naloge in kako bodo zastopali sta-lišča Zveze študentov. Tega se moramo zave-dati vsi, tako Zdrnže-nja po fakultetah, kot vsak posameznik. B. P. Dne 10. dec. je bila redna letna konferenca Zveze študentov Jugoslavije na ljub-Ijanski univerzi. Kakor vsako leto, so se tudi letos zbrali na letnih konferencah fakultet izvoljeni delegati, da poslušajo poročila Univerzitetnega odbora ZŠJ v preteklem delu in da na njihovi osnovi odobrijo ali kritizirajo naše enoletno delo. Pa še drug pomen ima ta skupščina. Na podlagi doseženih uspehov v našem delu bo skupščina morala analizirati pake v bodoče odpraviti. Poleg tega bo skupščina dala tudi mnoge nove smernice za tudi napake, ki smo jih delali in iz njih dobiti tiste zaključke, ki bodo pomagali te na-bodoče delo, tako za združenja po fakultetah, kot za Univerzitetni odbor. Kajti z dose-ženimi rezultati v preteklem letu še zdaleč nismo izčrpali vseh naših nalog, mnogo jih je ostalo še odprtih, mnoge pa se vsakodnevno pojavljajo in zahtevajo takojšnje in dobre rešitve. Redakcija Tribune se zaveda tega pomembnega zasedanja naše Zveze in zato po-sveča v tej številki obe prvi strani letni konferenci ZSJ. Iz že navedenega poročila smo izbrali nekaj najzanimivejših ugotovitev, ki zadevajo skoraj vsa podroja delovanja Zveze študentov v preteklem letu. Te ugotovitve smo dopolnili z našimi lastnimi opažanji in jih v komentirani obliki posredujemo našim bralcem. Upamo, da bodo vsi študentje — člani ZSJ iz teh navedb lahko videli uspehe, h katerim so pripomogli sami s svojim poštenim in predanim delom, poleg tega pa iz njih izbrali tudi tiste probleme, ki še zahtevajo svoje rešitve. Vedno več članov ZŠJ na naši univerzi - toda še vedno ne dovolj Osnovna orientacija v ka-drovskem vprašanju v pre-teklem letu je bila zaostritev odpora proti poizkusu sek-taštva in oženja ZŠJ ter vna-šanja toge discipline proti nepravilnim kriterijem pri sprejemanju in izključeva-nju članov. Vendar v tem pogledu stanje še ni zado-voljivo. V Zvezi študentov je na vseh ljubljanskih fakultetah, akade-mijah in ostalih višjih šolah včlanjenih 5443 članov. Nasproti 5974 rednim študentom je ta šte-vilka precej visoka. Toda upo-števati moramo, da je po naših fakultetah tudi zelo veliko šte-vilo absolventov, ki ta odstotek zelo znižajo. Absolventi, pred-vsem starejši, nimajo z Zvezo tako rekoč nobenega kontakta več, čeprav bi ga morali imeti. Ta napaka ne opravičuje Zdru-ženj, neglede na to, da je pri-tegnitev in aktivizacija absol- ventov morda težja, kot pri red-nih študentih. Zato lahko mirno trdimo, da večina naših Zdru-ženj po fakultetah v preteklem letu ni nič ali pa zelo malo pri-spevala k razširitvi organizacije. Tudi morebitna sprejemanja novih članov in izključitve ti-stih, ki nimajo v naši organiza-ciji kaj iskati, niso bila izvede-na tako, kot je treba. Po našem statutu lahko sprejema ali iz-ključuje člane ZSJ izključno letna konferenca na fakulteti. Tega v mnogih primerih naša Združenja niso upoštevala in so tako kršila osnovne postavke statuta. Za konec še nekaj šte-vilk, ki jasno kažejo, da bo tre-ba kadrovsko politiko v Zvezi temeljito spremeniti: v prete-klem letu je bilo v ZŠJ spreje-tih 413 študentov, istočasno pa jih je bilo izključenih 143. Torej številka, ki kaže, da bi z večjo skrbjo, posebno za novince, la-hko bila riaKa* organizacija še bolj množična. 13 klubov, kolikor jih je bilo ustanovljenih v preteklem letu, več ali manj dobro izpolnjevalo. Seveda so bile tu začetne orga-nizacijske težave, pomanjkanje izkustev pri delu, iskanje naj-primernejše oblike delovanja. Toda eno je gotovo — v krat-kem času svojega obstoja so ti klubi povsem upravičili svoj namen. Posebno v zaostalejših okrajih se je vloga teh klubov hitro odrazila v najrazličnejših oblikah, predvsem kulturne in politične, pomoči študentov svo- jemu Ijudstvu. Studentje, kl y nekaterih mestih in okrajih predstavljajo veliko število na-predne inteligence so v oviru svojih klubov zopet prišli do ti-ste organizacijske forme, ki jim omogoča njihovo vsestransko dejavnost. Delo teh klubov so tako vo-dilni politični forumi kot prebi-valstvo naših mest in okrajev pozitivno ocenili. Sicer je še vrsta napak, med katerimi je morda najvažnejša nepovezanost z določ&nimi družbenimi faktor-ji v okraju, toda z dobro voljo in večjo politično vzgojo svojih članov, pa tudi samih vodstev klubov bo tudi to popravljeno. Da naši ljudje na podeželju od svojih študentov mnogo priča-kujejo in jih tudi prisrčno spre-jemajo, so številni dokazi v na-stopih kulturno-umetniških sku-pin študentov, njihova predava-nja, organiziranje knjižnic itd. Naj omenimo, da je v preteklem letu dosegel najlepše uspehe s svojim delom to in onstran naše državne meje prav Klub koro-ških študentov, ki je eden naj-močnejših klubov, in to ne samo po številu članstva, ampak tudi po svojem delu. Intervju z rektorjem dr. ing. Kuhelj Antonom Za redno oddajo radijske »Studentske Tribune« smo zapro-»ili novoizvoljenega rektorja ljubljanske univerze tov. dr» ing. Antona Kuhlja, da bi nam odgovoril na nekatera vparašanja o družbenem upravljanju unlverze in vlog4 študeaitskih predstav-nikov v univerzitetnih in fakultetnih organih. Tovariš rektor je naši prošnji rade volje ugodll. Ker smo preprliand, da so ata-lišča tov. rektorja o xeh vprašanjih zanimiva, za vse naže bralce, odgovore v celoti objavljamo. Bili bi veseli, če bi imeli tako menzo OBLIKA POLITIČNEGA DELA, Kl SE JE DOBRO OBNESLA Naloga mestnih oziroma okrajnih klubov ZSj je, vzgajati svoje člane s poli-tičnim in ideološkim delom, pri tem pa se posluževati primerih in pestrih oblik. Sodelovati v vsem politič. življenju mesta ali okraja. Po sposobnosti in v okviru možnosti pomagati okrajnim polltičnim forumom pri nji-hovem delu. — Razvijati v okraju kulturno - prosvetno in športno dejavnost. Iz tega dela poročila so dobro vidne vse važnejše naloge, na katere je Univerzitetni odbor mislil, ko je dal pobudo za usta-novitev okrajnih in mestnih štu-dentskih klubov. Te naloge j« Dober del našega priza-devanja je bil usmerjen na ustanovitev Osrednje štu-dentske menze, ki bi imela vse ekonomske pogoje za uspešno in racionalno po-slovanje ter lastno finansi-ranje. Pri našem prizade-vanju smo naleteli na vse-stransko uvidevnost in pod-poro pri merodajnih foru-mih. Dan za dnem narašča v Osrednji študentski menzi na Miklošičevi cesti število abo-nentov, tako da je menza že davno presegla kapaciteto, za katero je bila grajena. Dan za dnem je v opoldanskih urah te-že priti na vrsto, zato je tudi dan za dnem več nezadovolj-stva. Pri tem pa malo kolegov pomisli na nemogoče razmere v bivši Prosvetni in na veliko ra-zumevanje prlstojnih foruinov, ki so nam oinogočili, da smo dobili enega najlepših lokalov v Ljubljani. Pred kratkim je bila v tej menzi tudi skupina študentov z neke nemške fakultete (Heid&l-berg). Ne samo, da jim je bila nerazumljiva nizka cena hrane, niso se mogli načuditi tudi te-mu, kako lepo je menza ureje-na in da študente kot take ni stala niti dinarja. »Taka menza je pri nas samo želja, veseli bi bili, če bi jo imeli,« je izjavil vodja skupine. Sram nas je bilo povedati tem kolegom, da se pa mnogi naši tovariši ne zavedajo, kaj smo s to menzo dobili. Premajhina paizljivost na inventar, nepri-merno obnašanje nasproti strež-nemu ln ostalemu osebju v menzi, manipulacije z bloki ln še druge podcbne stvari ne ka-žejo ravno prevelike zavesti ne-katerih naših študemtov. Prav gotovo bo v bodoče treba tudi to urediti. Vpražanje: Novi univerzitetnl zakon ie prinesel velike spre-membe v razvoju naše univerze. Združitev neka-terih samostojnih fakultet v nove združene fakultete in posameznih visokih šol v enotno univerzo zahteva nove oblike dela. Kakšen pomen imajo te združitve z ozirom na upravljanje in delo po novem univer-zitetnem zakonu? Odgovor: Splošni univerzitetni zakon daje novim fakultetam znatno večjo samostojnost v vpraša-njih notranjega upravljanja, kakor so jo itnele doslej. Zato je tudi bilo mogoče misliti na ponovno združitev vseh viso^ kih šol v enotno univerzo, ka-kor smo jo imeli pri nas pred reorganizacijo visokega šol-stva. Kolikor morem presoditi, je prinesla takiatna ločitev 'n s tem zvezana osamosvojitev vsaj nekaterim fakultetam do-ločene prednosti; na drugi strani pa so se pojavljali se-veda tu in tam tudi nedostatki, ki jih je mogoče delno pripisati dejstvu, da so sc zelo razrah-ljale vezi tned visokimi šolami in med včasih zelo sorodnimi ustanovami na teh šolah. No-vi zakon vsebuje vse elemen-te, da se bomo iz>agnili v novi, zdmženi univerzi starim te-žavam in da bomo na drugi strani izkoristili vse možnosti, Precej, toda ne dovolj zanima-nja za probleme naših fakultet Zveza študentov Jugosla-vije kot celota je pričela z reševanjem strokovnih pro-blemov že v predpreteklem letu. Z bolj sistematičnim urejanjem tega vprašanja pa smo pričeli po oktobrskem (1953) zasedanju CO ZŠJ in po kongresu ZŠJ v Skopju. Pri UO je bila ustanovlje-na v ta namen posebna ko-misija, ki pa je bila zgolj koordinacijski organ, ki je reševal taka vprašanja le načelno. TežišČe dela je za-radi tega slonelo izključno na posameznih fakultetnih vodstvih. Ta pa svoje nalo-ge v tem pogledn niso ved-no dobro opravila. Predaleč bi prižli, če bi na tem mestu hoteli naštevati vse mogoče probleme, ki se v tem sklopu pojavljajo na posamez-nih fakultetah. Kot sama šola, so tudi učni programi in načrti ter vse tisto, kar spada zraven, izredno živi organizmi, včasih morda prav za študenta preveč živi. Zato samo nekaj načelnih ugotovitev. Malo je fakultet, tudi starej-š!h, kjer bi bilo vprašanie učnega načrta in programa do-končno rešeno. Predvsem so bili zaradi tega prizadeti sluša-telji nekaterih tehniških fakul-tet, kjer se je zaradi neureja-nih učnih razmer študij zavle-kel daleč preko normale. Po-štena prizadevanja študentov in študentskih organizacij, da se to uredi, niso vedno naletela na razumevanja in zato je prišlo tudi do znanega bojkota pre-davanj na gradbeni fakuKeti. Napake, ki so se pri obravna-vanju teh problemov dogajale, so bile obojestranske — mno-gi profesorji niso dopustili vmešavanja študentov v »stva-ri fakullete« in fakultetnih sve-tov, po drugi strani pa so mno« ga naSa združenja postavljala vse prevelik odpor napram štu-dijskemu osefoju na fakultetah, kiljub ternu, da bi morala iskati raje več skupniih gledišč in sti-kov med tistimi profesorji, ki so nam bili pripravljeni pri tern pomagati. Vsekakor bomo mo-rali prav takemu sodelovanju v bodoče posvetiti več pozor-nosti. Če k temu prlštejemo 5e vse težave s študijskimi pripomočki, Bkriptami, knjigami, po-tem vprašanja akademskega oaelo-va za diplomante nekaterih fa-kultet itd., se lahko zavedamo, kako veliko vlogo bodo morali odigrati naši predstavnikd vno-voizvoljenih organiti družbeae-ga upravljanja na univerzi. Po drugii strani pa nam pravica so-delovanja v fakultetnih ia uni-verzltetnih svetih daje tudi ga-rancijo, da bo prihodnje dele ZSJ na tem področju bolj hva-ležno in kronano i večjdml uspehi. DENAR ZNAMO UPORABITI KORISTNO Glavna vseblna našega de-la na ekonomsko-socialnem sektorju je bila, da sred-stva, ki jih daje socialistič-na družba za šolanje naših študentov, čimbolj racio-nalno in smotrno izkoristi-mo in tako stimulativno vplivamo na razvoj visoke-ga šolstva. Prav zaradi te-ga je bilo torišče dela so-cialno-ekonomske komisije pri UO v nasprotju z lan-skim Ietom tembolj na kon-kretnem reševanju kom-pleksne tcr vsakodnevne problematike. Velik napre-dek se kaže tudi v tem, da je pri tem delu sodeloval zelo širok krog študentov. Ta del poročila Univerzitet-nega odbora je tisto poglavje v naših doseženih uspehih, o ka-terem bi se dalo zelo, zelo mno-go pisati. Naš list je skozi vse leto budno spremljal to pro-blematiko, zato ne bomo po-navljali 2e znanih stvari. Kljub temu pa besedo ali dve o naj-važnejših vprašanjih. Predvsem se moramo zaveda-ti, da danes naša družba daje študentom ogromne vsote de-narja, ki jih je nemogoče pri-merjati s tistlnu, M emo jih študentje dobivali pred vojno. Bodisi da je ta denar dan v ob-liki štipendij, otroških doklad, dotacij menzam in domovom ali za izgradnjo študentskega naselja — je to vse denar našili delovnih ljudi, česar se pa mnogokrat ne zavedamo dovolj. Da je skoraj 135 milijonov di-(Nadaljevanje na 2. strani) Z volitev na prirodoslovni matematični fakulteti Predstavniki UO pri tov. Kraigherju Na svojo željo so bili pred kratkim sprejeti pri predsed-niku Izvršnega sveta LRS, to-varišu Borisu Kraigherju predstavniki Univerzitetnega odbora. Tovariš predsednik se je z njim zadržal v daljšem pogovoru, kjer so obravnavali probleme družbenega uprav-ljanja in vloge študentov v univerzjitetnih in fakultetnih organih, o sklepih Izvršnega sveta o reorganizaciji visokih §ol, o vlogi in pomenu ljub-ljanskih znanstvenih inštitu-tov ter o nekaterih socialno-ekonomskih problemih štu-dentov. Napotki, ki jih je o teh vprašan.iih dal tovariš Kra-igher predstavnikom študen- tov, so velikega pomena za pravilno usmeritev dela v Zve-zi študentov. Glede na aktu-alne probleme študentskih do-tnov in menz je tovariš pred-sednik obljubil odobritev za-prošenih dotacij, pri čemer pa je poudaril, da je subvencio-niranje teh ustanov Ie izhod za silo ter bo potrebno v bo-doče te probleme reševati .? izdatnejšim štipendiranjem, kar bi bilo vsestransko bolje in pravilneje.. Glede prostorov za družabno življenje študen-tov in ljubljanske mladine je tovariš Kraigher pritrdil po-trebi tega, vendar pa bo ta problem poirebno reševati v skladu z finančnimi možnost-mi dnižbe. kl Jlh prinaša zdmžitev viso-kih šol v enotno univerzo. Pri spojitvi fakultet v večje enote je očitno igrala važno vlogo predvsem misel, da Je za uspešno opravljanje funk-cij, ki jih nalaga novim fa-kultetam Splošni zakon o uni-verzah, nujno potrebna raz-meroma velika enota. Prepri-čan sem, da bodo vse naše fa-kultete ustregle v tem pogle-du vsem zahtevam, ki jih stavlja Splošni zakon o uni-verzah; praksa v bližnji bo-dočnosti pa bo tudi pokazala ali niso nekatere skupine v njih tako močno razvite, da bi mogle uspešno delati tudi kot samostojne fakultete. Vprašanje: Undverzitetni zakon predvideva družbeno upravljanje na naših naj-ydšjih znar^tveaižh ustano- va^a. Tako bodo poleg pro-fesofjev prvič v upravlja-nju univerze sodelovali tudi predstasrsiiM družbe. Menimo, da to sodelova-nje lahko privede do ve-likih rezultatov. Prosiiiio če nam poveste Vaše miš-ljenje o vlagi predstajviji* kov družbe pri1 upravlja-nju univerze? Odgovor: Težko si je zamisUtl razvoj univerze in njenih ustenov brez aktivnega sodelovanja ekstemih faktorjev. Tu ne mi-slim samo na materialno Jn moralno poraoč družbe, brez katere bi bilo seveda vsako organizirano znanstveno in pedagoško delo znanstveni-kov-profesorjev nemogoče, temveč tudi na neposredno so-delovanje pri določanju smev-nic za notranje delo ua uni-verzah. Z novim Spiošnim za-konom o univerzah pa je do-ločeno, da naj se odslej vefik del tega družbenega upravlju-nja odvija v ©kviru maiverze same, v univerzitetnem svetu in v fakultetnib. svetih. aii-sliim, da je treba to misel po-zdraviti, ker bo gotovo pripo-mogla k tesnejšim stikom med vsemi faktorji, ki so na razvo-ju univerze zainteijSsIrani in ker bodo tnogli dobiti na ta način tudi ekstemi člani zgo-raj omenjenih organov druž-4?enega upravljanja globlji vpogled v delo in problemati-ko univerze in fakultet. Pre-pričan sem, da bodo mogli zato ravno ti zunanji činitelji na eni strani marsikaj poma-gati univerzi ln njenim orga-nom s koristnimi nasveti, na drugi strani pa b večjo avlo-riteto pojasnjevati naši javno-sti delo in težnje univerzitct-nih ustanov. Vprašanje: Študentje prvikrat so-delujejo v upravljanju uruverze. To pomeni za nas zgodovinski dogodsk. S tem stopajo pred nas nove dolžnosti in naloge. Kaj menite o vlogi štu-dentskih predstavnikov v univ. in fak. svetih in na kakšen način lahko le-ti pripomoreja k lispešnej-šemu delu na univerzi? Odgovor: Sodelovanje zastopnikov študentov v organih družbe-nega upravljanja pomeni za vse študente gotovo pomem-ben dogodelc Kakor vidite žo iz prejšnjih odgovorov je tre-nutno pravzaprav zelo težko navesti že podrobnejše pro-bleme, ki jih bodo morali re-ševati razni univerzitetni or-gani y bližnji bodočnosti. Zato Vam tudi ne morem veliko po-vedat4 o vlogi šludentskih predstavnikov v univeizitei-nem svetu in fakultetnih sve-tih. Eno pa je gotovo: sodelo-vanje študentov pri dmžbe-nem upravljanju vam bo omo-gočilo veliko globlji vpogled v celotno problematiko uni-verze in fakultet, ki je izredno komplicirana in, ki jo je treba »ato reševati z veliko previd-nostjo. Zdi se mi, da boste morali v bodoče še bolj teme-ljito premisliti vse korake, ki jih boste napravili pri preso-janju razmer na univerzi in pri predlogih za njihovo iz-bol.jšanje kakor doslej. To pa bo brez dvoma mogoče če bo-do našii vaši zastopniki v org. družbenega upravljanja poti in sredstva. da bodo seznanili vse tovariše s svojimi opažaiiji in izkušnjami, ki sl jih bodo pridobili pri svojem delu. ZIHVRLJl Odbor Združenja ZŠJ f^ozof-ske fakultete se v imenu štn-dentov toplo zahvaljuje tovari-šem profesorjem filozofske fa-kultete za dcnarne prispevke Samopomoči. VIDNI USPEHI NA VSEH PODROČJIH VIDNI USPEH NA VSEH POLJIH (Nadaljevanje s 1. strani) narjev, ki smo jih prejeli brez investicij za menze in domove, zelo visoka vsota, nam bo prav gotovo vsakdo potrdil. Vendar pa tudi tukaj nastaja nekaj načelnih vprašanj,ki se tičcjo predvsem štipendij in po-moči študentom s stranl okra-Jev in komun. Ze večkrat smo naglašali, da otroške doklade ne Btimulirajo dovolj študija, tudi o nesorazmerju med vsotami Štipendlj smo že govorili. Pri-bijmo danes še enkrat, da se bomo borili za to ,da se otro-ške doklade ukinejo in se na-mesto njih uvede štipendiranje, kjer bo mesečni iznos vseh šti-pendij tako visok, da bo štu- LjubUa»#!Lti organizacija Zveze študentov je v preteklem lettu napravila ogromett razvoj, ki se odraža v vse večji aktivnosti članstva, v demokrati-zaclji članstva in v pestrosti vsebine njenega* dela. Danes lahko trdimo, da se je politična situacija na naši univerzi bi-stveno zboljšala, pri čemer ima Zveza študentov Jugoslavije odločitao vlogo. S poglobljenim delom v politično vzgojni smeri in z odločnim regevanjem vseh tistih problemov, ki tarejo študenta, smo organizacijo pribljižali štu-dentom tako, da so se končno zavedli pripadnasti tej organizaciji? ki zanje skrbi in obratno, da imajo zaradi tega člani do nje tudi večje ojbveznosti. Pomembne akcije so držale našo organizacijo v stalni napetosti in delu. To delavnost so tvorlli različni dogodki, ki so: univerzitetna sktipščina v letu 1953. univerzitetna konferenca ZKJ, razširjeni plenum ZSJ, kongres ZSJ v Skopju, bojkot predavanj študentov gradbene fakultete, borba za Osrednjo študentsko menzo, akcija za dograditev Studentskega naselja, za nadaljnje poslovanje Zdravstvenega fonda itd. Ta neprestana razgibanost je dala povod za začetek diferenciacije med članstvom v tem smislu, da smo pričeli ostreje ločevati pasivne in aktivne člane naše Zveze. Končno smo lahko v veliki meri prenehali z jadikovanjem o iskanju novih oblik dela, da bi tako lahko vključili v politično iai drugo delo Zveze čim več njenih članov. Mnogo pa je pripomoglo k večjemu raz-voju naše organizacije tudi nadaljnje utrjevanje in ustanavljanje študent-skih klubov po naših m«stih in okrajih, ki so v svoje vrste vključevali vedno večje število študentov. Vse te aktivizacije in šlrine pri delu in končno — tudi velikih uspehov pa ne bi mogli doseči, če se ne bi otresli preživelih metod dela in če ne bl sledili zgodovinskim zaključkom VI. kongresa ZKJ in drugih političnih forumov. (Iz uvoda letnega organizacijskopolitičnega poročila Univerzitet-nega odbora ZSJ ljubljanske univerze na IV. letni konferenci.) dentu zagot^l zivljenjskl mi- ^^ ^ ^ _ ^. {q .^ ^, našega življenja Izl9 VOliteV SW3enlsRlfi SpfcnumaCOKJ predstavnikov v organe družbenega IBogiobiuio upravljanja na Ijubljanski univerzi (Po podatkih univerzitetne volilne komisije) namum. Da bi morali okraji in bodo-če komune več prispevati za svoje študente kot doslej, smo že pisali. Kot je znano, so vse dotacije za menze in domove, ki se ne morejo vzdrževati sa-mi iz lastnih sredstev, šle do-slej izključno na račun - MLO Ljubljana. To je nepravilno, saj v teh domovih stanujejo in se hranijo predvsem kolegi iz dru-gih krajev in le malo iz Ljub-ljane. Prav gotovo bo predlog Univerzitetnega odbora, da naj tudl okraji prispevajo v ta fond, sprejet. Scimopcmoč pomaga revnim študentom Od 1. novembra 1953 do vključno oktobra 1954 je od-bor Samopomoči podelil 1433 podpor v skupni vrednosti skoraj 3 milijonc dinarjev. Povprcčna podpora je zna-šala 2000 din. Vsota pode-ljenih podpor v tem študij-skem letu se je v priraerja-vi s prejšnjim letom pove-čala za 51'/». Ce nikjer drugje, nam tukaj gtevilke res povedo vse, vsaj kar se tiče materlalnih sred-stev, s katerimi je študentska Eamopomoč razpolagala ali pa jih podeljevala. Te številke pa nam ne povedo, da je od Sa-mopomoči v obliki redalh pod-por dobivalo štipendije ca. 90 študentov, da je bilo posredo-vanih toliko in toliko inštruk-cij in honorarnih zaposlitev ttd. Iz številk tudi ne zvemo, da ne-katere fakultete niso v redu opravljale poslov, ki so se na-našali na Samopomoč, ko so priporočale prošnje takih pro-Eilcev, ki niso imell nobene po-litične all Studijske kvalifikaci-je za tako pomoč, kar je delo cdbora seveda precej otežko-čalo. Pa še mnogo drugega ne povedo te številke — da daje SamopomoS več rednlh podpor vojnim sirotam, da je pomaga-Ia tudi tovarišem iz krajev, pri-eadetih po elementarnlh nesre- Cah in kar je najvažnejše —da je dobila večino sredstev od naših delovnih kolektivov in ne od študentov, kot bi morala. Tudi o tem bo vredno razmi-sliti. Kulturno-prosvetna dejav-nost je v letošnjem študij-8kem letu dosegla večjo aktivnost in pestrost, Mnogo je študentov, ki jim je delo naših kulturno-umetniških sekcij znano le z nastopov ali pa morda z vsakoletnega festi-vala. Toda obiščite enkrat Aka-demsloi pevski zbor pri njego-vih vajah ali pa si oglejte navdušenje, kl so ga deležni na-ši folkloristi ob nastopih za na-še delovne kolektive, pa boste videli, da je v teh društvih pri-jetno. Seveda ne vedno, včasih so tudi težave, objektivne in subjektivne, ki pa mladim Iju-dem ne morejo vzeti volje, da ne bi delali v kateri od že na-štetih skupin ali pa pri baletu, pri plesnem klubu, pri »muzi-kantarjih«, igralcih itd. So pa v njihovem delu tudi pomanjkljivosti, preko katerih SKRB ZA NAŠE ZDRAVJE Po osvoboditvi se je zdrav- stvena zaščita študentov Univerze in njej sorodnih šol močno razvila. To se vidi iz podatkov o denarnih sredstvih, ki so bila izkori- ščena v zdravstveno svrho študentov preko Zdravstve- nega fonda Univerze. Zopet številke, toda tokrat take, od katerih je v veliki me- ri odvisno zdravje študentov. V 23 milijcnih dinarjev, izdanih za zdravljenje študentov od le- ta 1948 pa do danes, niso vse- bovana samo manjša zdravlje- nja, popravila zob, okrevanja in letovanja, posledice nesreč, ampak tudi velik uspeh pri zdravljenju poklicne bolezni ne- kdanjih študentov — tuberkulo- ze, saj je odstotek obolelih na tej bolezni enkrat manjši kot leta 1948. Po zaslugi dobre zdravstvene zaščite danea tu- berkuloza ne predstavlja več množične bolezni študentov, saj je odstotek obolelih za to bo- leznijo tako nlzek, da ga mno-ge druge, manj nevarne bo-lezni, presegajo. Kogar zanima-jo podrobnejše številke, si jih bo gotovo ogledal na pristoj-nem mestu, mi pa zaključimo z ugotovitvijo, kako velika je uvidevnost ljudske oblasti, ki daje sredstva za to koristno zdravstveno dejavnost. ne smemo. Glavna pomanjklji-vost je brez dvoma v majhnem ali pa prav nobenem političnem delu. Zanemarjene so biie de-bate in dosečeno minimalno za-vzemanje pozitivnih političnih stališč. Sodelovanje koinuinistov v teh skupinah sploh ni prišlo do izraza. Prav tako je bila za-postavljena tudi splošna kul-turna problemaitika in reper-toarna politika skupin, ki ima v veliki meri nacionalno-etno-grafski značaj, kar ovira sku-pine, da bi težile k izvimemu in samoniklemu izrazu kultur-nih specifičnostl naše sodobno-sti. Velik del krivde za tako stanje nosijo vodstva posamez-nih sekcij, prav tako pa tudi politični forumi naše organiza-cije, ki so kulturno problema-tiko pri študentih mnogokrat poenostavljali, zavzemali v ne-katerih vprašanjih absolutna 6tališča brez podrobne pro-učitve, v drugih pa široko do-puščali vrsto nejasnosti. OBCNI ZBOR APZ Pred nedavnim je bll občni zbor Akademskega pevskega zbora. Razpravlijali so pred-vsem o bodočih nalogah. Zbor bo priredil v januarju koncert L novim stilnim prograimom slo-venskih narodnih pesmi; v na-črtu pa imajo tudl več gosto-vanj (Koroška, Jugoslavija). IZID VOLITEV STUDENTSKIH PREDSTAVNIKOV V urviverzitetni svet je bil lzvoljen tovariš Bulc Marko, študent oddelka za kemijo na tehniški fakulteti. Y fakultetne svete so bili izvoljeni sledeči tovariši: 1. Prirodoslovno-matematična in filozofska fakulteta: Lipužič Boros, absolvent geografije. 2. Pravno-ekonomska: K r č Ivo, absolvent prava. S. Tehnlška fakulteta: Lipič Drago, absolvent geodezije. 4. Medicinska fakulteta: V a 1 i č Ivo, absolvent medicln©. 5. Agronomsko-gozdarska fakulteta: V i d r i h Jože, študent gozdarstva. y univerzitetno skupščino so bili izvoljeni tovariši: 1. Prirodoslovno-matematična in filozofska fakulteta: Lipužič Boris, Čami Ludvik, Ferenc Tone, Pivk Valentin, Petrovič Oton, Hočevar Anica, Cupin Valerlja, Matekovič Blaž. 2. Pravno-ekonomska: Urbanc Hinko, Krč Ivo, Levlčnik Andrej, Turk Rado, Teršavec Ančka, Sfiligoj Gabrijel, Sinkovec Janez. S. Tehniška fakulteta: Spacapan Franc, Rode Vitja, Bodlaj ViMor, Borec Janez, Beznik Lado, Beravs Janez, Kolar Drago, Lipdč Drago, Bratina Lojze, Golc Vinko, Mušič Vladdmir, Zvekič Vo-jislav. 4. Medicinska fakulteta: Cvetkovič Trajko, Jakša Iztok, Mlakar Milan, Pleževičnik Drago, Vadnjal Jakob. B. Agronomsko-gozdarska fakulteta: Legan Jože, Jelačin Ivo, Korber Vid. Volilna udeležba: 87% za redne; z izrednimi in absolventi 75%. Volilna udeležba za posameczne fakultete — odstotki v oklepajih z izrednimi in absolventi: 1. Prirod.-mat. in ftloz. 89,25 (68,56) 2. Pravno-ekonomska: 89 (59,4) 3. Tehniška: 84,1 (82,9) 4. Medicinskat 86,2 (82,0) 5. Agronomsko-gozd. 89,51 (67,36) Ideološko- politično delo In še mnogo drugih Ostala nam je še' vrsta pod-ročij našega udejstvovanja, o katerih bi se še dalo pisati in ki jih organizacijsko poročilo tudi omenja ln ocenjuje. Vze-mimo na primer samo marljiva tovariše pri Študentski zvezi za tehniško vzgojo, ki so že pre-magali prve težave in postajajo vedno bolj uspešni v svojem delu. Ali pa Počitniško zvezo, planince, strelce, šahiste im še vrsto drugih, ki kot študentje delajo tam, kjer jih veseli. Pa tudi vse tlste tovariše, kl de-lajo po fakultetah, v združenju ali po klubih in ki jim je Zve-za študentov res tlsto, kar bi morala biti vsakemu Izmed nas: organk>dciija, ki jih vodi in vzgaja in katero vodijo in gra-dijo oni sami. Skupščina bo prav gotovo tudi vsem tem po-evetila dovolj časa, za vse nas pa pomenila ne samo obračun dela v pretekllem letu, ampak tudi začetek novih uspehov štu-dentov Jugoslavije. Delegati na konferenci v Sarajevu, v sredi novi predsednik Milojko Drulovič - ClCA še enkrat o konferenci ZŠJ na pravni Tribuna je v svoji 17. šte-vilki objavila člančič z naslo-vom »Konferenca ZŠJ na pravni«. Anonimni pisec tega člančiča trdi, da je vsebina vse i::::!:s::s!:::t::i:!!!i::!!!mis:ii!!:!Sii!!!i!!isn:H::!:iK:!:!:::::::::i:n:K PRIJETNO in UDOBNO lo za štiirikrat, medtem se je število slušateljev na univer-zi zvišalo za okrog 40 odslot- se- Občni zbor Kluba fcorošhih študentov V novembru je imel Klub kulturnim udejstvovanjem. V V vseh naših študent&kih nlce za centralno kurjavo za domovih v Ljubljani stamuje vse dbjekte in pralnice. kar 1475 študentov. V p/rimeri s naj bi bilo gx>tovo do novega predvojniim je število narast- šolskega leta. V gradsbenih rešiiivi stalne medicinske načrtih za to leto pa manjka- stre. jo shmmbe in skladišča, kar Se nekaj besed o novih . t, , Je malce neraizumljivo saj dTeh blokih, ki se precej raz- kov. Povprasevanje po stano- menza v oLratovanju ne more likujeta od dosedanjili in ki pdgojev, ki jih ima študent v _ ___ ________ domu. Tako je letos morala oultll"JcvtiU' j^v. "^ in^ef^ nekakšno "preid- ^ike. ZSJ na pravni fakulteti ... . komisija za sprejem od 700 Za dokon^no doigraditer o- S0foo Y ikateri bo omara za ^e vedno težila k sodelovanju sanizacija nahajala. Ta kon- prošenj odkloniti 350. Nov ob- beh blokov in gradfljo menze obleko in ostalo garderoibo. V s Profesor,ii, ker je prepričana, ?tatacMa koncno ne predstav- jekt na študentskem naselju, je v novem proračunskem le- sobi bosta samo" postelji v ^a Je tue študentov popolnotna pra- biti eno leto brez skladišča. »« Jiauieiijeiia ram siaiH> zrela in da le rušijo ugled or- ^f^1^1J® -. -... noeoT"na Tudi živila je potrebno nokje valkam Kakšna pa bo notra- gamzaci3e in da zato odstopa- J11^^,™ JotretliS ffw- shranievati nj°st? Vsaka soba (za 2 ose- JO od načel konstruktivne kri- fjjf?™1™1™! fjl6?™1'? po &nranjevau. j __ __i^iA.^ ___j tikp. ZS.T na nravni faknltpti lozajem pred katenm se je or- mizi. vprašanj na fakulteti. Pri tem Ija ničesar dnigcga kot le po-trditev dejanskega stanja in uspehov Zveze študentov Ju- ki naj bi bil do 1 marca do- tu predvidenih 138 milnjanov, ^blifci kavča in pisalni »^. . n,. . , . uspenov grajeii bo sprejel še 150 stano- katere upamo, da bo skpušči- Veako nadstropje bo imelo še Š.S^Jg}*0* ZaL^ "f^n" goslavije valcev. Vendar je kapacrteta na tudi^dobrila, sa) sTnaže kuhmjo z vseSi gospodinjski- stojna stahs^ m kntiziral po- *os avye. ^ domov že veliko premajhna. oblaisti pokazale mnogo razu- mi pTipomočki ter velikim e- samezne ukrepe profesorjev. Končno se nekaj. Zveza štu- ir^------;--------j.it^j------a mP^ia ™ študentovske lektričnim štedilnikom Tudi Ce ima kl.iub temu Zveza štu- dentov Jugoslavije mora biti klubska soba z radioaiparatoun dentov moznost ln osnovo, da akter ^ v nasem druzbenem, --'- - - - ' F -- -- se zaiivali za sodelovanje de- »deološkem in političnem živ- Kako pa je z nadaljnjo grad- mevanja za njo Studentskega naselja? probleme- jeL smernice za bodoče. V niaju 1953 sta gostovala mešani pevski zbar in folklor- mo&tojnih popoldanskih in ve-černih klubskih plesov. Da začnemu kar pri objek- naJ ^i dopolnili rrzel od 1000 ima v domu, čuval kot svojo tih, ki so trenutno v gradnji. postelj kapacitete petih blo- lastnino, katere )>i se lahko Poseben problem predstav- V enega naj bi se že prvega ^?.v ^° 2200, kakršna j Pravtako more organizacija ZŠJ, biti le ponosna, če dekan naj bi poslužili tudi tisti ki prddejo izroči priznanje našemu kols- no prakso. Tanko Popovič na skupina v slovenjegraškem lja scxrfalno-ekonamsko stanje marca vselili novi stanovalci ^^a z oizirom na potrebe. Ti za njimi«, je končaf tov. gu, ki je kljub delu v organi- okraju ob priliki prosLav I. koroškega partizanskega fcre-čanja v Mežici. 30. januarja 1954 so imeli celovečerni na-stop v Gradisovi dvorani v študentov. Za reševanje tega oziroma stanovalke. Delo je nebotičniki naj bi po idejnih ^pravaik, problema je bila imenovaua ^iio res o^ poletja seon v pol- načrtih dmeli tloris 20 kral 20 _______ posebna komisija pri odboru. ne,m te^^^ tucji na drugemob- in žest nadstropij. Na vrhu bt Lansko solsko leto je kluo jektu. Prvi je sicer po streho, bile terase za sončenfe in pr- razdehl za 260.000 dm samo- nri dr_ugem pa jih je zima he. Tereo )e že pregledan in pri Ljubljani. V dneh od 18. do pomoči svojim članom. Skup- ^,rehitela Pri Drve-m to ie in- bi 'odffovarfal 94 ff>hrr :vri.a lptnc sn 7anpt. nn Hrvhiva Iptnc Rfi r-lpnnv fit.i- PrenlTexa- l n prvem, 1O je in- D\ CKlgOVaarjaj. gostovali v slovenjegraškem okraju, 23. maja pa so sodelo-vali pri študentskera festivalu v Zgornji Šiški. Zelja članov, da bi gostovali tudi v zamejski Koroški, se je po dolgem in vztrajnem pri- pendije. terno označenem bloku V, Potem je tu 5e park, katere- Letos nameravajo ustanoviti morajo opraviti še vsa notra- ga ureditev bo, upamo prevze- nja dela. Tovanš upravnik }a mestna olbčina, kar bi nam poleg že obstoječih skupin še arkester in fantovski oktet, folklorna skupina pa se bo prav tako kot pevski zbor prava, da bo morda v aprilu prihranilo približno 15 milijo- že sposoben za vsehtev- Grad- nov< nja se je zakasnila, ker pod- ' u^^«a «. „„,„»* wA«.^. ^~~~ jetje ni pra^očasno dobiloos- laJeo bi JNaselje z 2000 ^sta- zadevanju odbora kluba na- je prejel precej vabil za go- n^vnega gradbenega materia- novalci ^ postala ziaokrazena posled tudi uresničila. V dneh stovanje kot n. pr. iz Zagreba, la, votlaikov, čeprav je imelo stanovamjska celota, mala stu- Maribora, Ruš, Primorske itd., naročene in plačane Na raz- dentska republika. Zaradi te od 7. do 9. avgusta letos so imeli tri kulturne nastope v Šmihelu pri Pliberku, Zelezni Kapli in v Glinjah pri Borov-ljah ter si ob tej priložnosti ogledali celovški velesejem, Gosposvetsko polje, slovenske kmctJjske šole v Podravljah, Eeljak, Klopinsko jezero itd. V okviiu IX. koroškega fe-stivala in otvoritve novega gimnazijskega poslopja na Ravnah so imeli celovečerr.o prireditev v Dravogradu in na Ravnah ter sodelovali pri kul-turnem programu ob otvoritvi gimnazije. Družabno življenje je brez dvoma zaostajalo za njihovim zato se bo moral ponovno z polago ni bilo vagomov za pre- ©notnosti, ki bi jo koimpleks vso resnostjo lotiti dela in pre- VOZ- imel in lepo urejenega parka V novi gradbeni sezoni. u- Pa ^e b.i smj}i dovoliti, da bi pričani smo, da bo tako ostal še naprej eden najboljših, fte že ne naiboliši študentski pajmo, da bodo čas in vreme fu skozi vodila javna cesta, za doseaanji funkcijl je ostal se- res racionalno izkoristili, bodo katero se sice^r teren Rozna klub na naši Univerzi. Drago Vobovnik Prosimo bralce in podjatja, ki ogla- šujejo, da nam oprosfe nepredvideno zamudo, ki je naslcsla zaradi tehničnih ovir v tiskarni pričeli z gradnjo menze, kuril- nohna precej bori. Cim bodo na razpolago pri-merni prostori pa bo dobilo tudi svoje uslužnostne delav-nice: krojaško, šiviljsko, čev-ljarsko in brivnico. Tmeli bi lahko tudi splošiio in zobno ambulanto, pa seveda še ni primeTnih prostorov. Predvi-deni so v stavbi menze. Tre-nutno bo ostalo pri zasilni zaciji med prvimi izpobail štu-dijske dolžnosti, Poleg tega daje člančič po-polnoma neresničen prikaz de-janskega poteka skupščine. Pi-sec namreč omalovažuje di-skusijo skupščine o problemih družbenega upravljanja, ideo-loške vzgoje članov ZSJ, di-skusijo o stališčih na III. in-terfakultetni konferend, o študijskih vprašanjih itd., kar ie vsekakor tvorilo jedro let-ne skupščine. Smatramo, da J« ieik način obravnavanja dogodkov na naši fakulteti neresen in da bi sktLpščina zaslužila resnejšo in. tehtnejšo oceno. Ljubljana, 25. XI. 1954. Odbor ZŠJ in osnov. org. ZKJ ---------------------------- na pravni fiikulteti V skrajšanl obliki objavljamo pistno Odbora ZSJ in Osnovne organizacije ZKJ na pravnl laftulteti, ki je od-govor na kratko poročilo o letošnji skup^Vr^ Zveze prav-nikov. (Poročilo je bilo objavljeno v 17. 5*evllki Tribune.) Mnenja smo, da sestavki, objavljeni v našem llstu. lahko izražajo tudi subjektivna mnenja pisc«- Vedno pa smo omogočili, da se taka subjektivna mnenJa lahko dopolnijo, kar smo storili tudi v tem slučaju. Redakclja »TRIBUNE« Plenum C0 ZŠJ_____ Na zadnjem plenumu Cen-tralnega odbora Zveze šutden-tov Jugoslavlje v Sarajevu 24, in 25. novembra je bilo izvolje-no novo predsedstvo CO ZšJ. Novi predsednik je Milojko Drulovl6-Ciča, sekretar partij-ske organizacije na beograjski Univerzi in dosedanjl sekretar CK NOJ. Predsedstvo sestavlja-jo še predsedniki posameznib univerzitetnih centrov. Na svoji kretar CO Miša Nikolič. V boju za enakogsraviiost Pred nedavnim je Vrhovno sodišče ZDA sprejelo sklep o ukinitvi rasne diskrimirccicife v jovni prosvefi da imajo črnci na vseh pod-ročjih iste dolžnosti kot belci. šaL Veliko poudarek je bil na izobrazbi, le to pa je bila zah- Probiem, ki ga načenjamo, Jii nov. Nasprotno, star je in že dolga stoletja nosi pečat usodaiega raziiola med ljudrni, ki jifa lcči edino barva polti. Koliko časa je minilo in ko-liko težkih zaničevalnih besed nega sodišča mejni kamen na Ceprav pred dobrimi petdese- teva samih predstavnikov črn-poti k enakopravnosti.' Kljub timi leti gospodarji Juga niso cev, ki so vedeli, da je izo-temu se niso docela prepričali, mogli ovreči ustavnega dolo- brazba tisto, kar jim bo olaj- saj so se obljube že dostikrat čila o enakopravnosti črncev, sprevrgle in od vsega ni osta- pa so vendar z apelom na Vr-lo ničesar. Da je temu ,res tako, nam je biio iziečenih že od takrat, priča dovolj jasno dogodek, ki bodo, toda ločeni. Tako se ]e ko sta se prvič srečala človek, se je zgodil v državi Georgia. na Jugu legaliziralo io, kar ]e ki ie hotel gospodariti in člo- Medtem ko je ves napredni šalo n.iihovO borbo na poti k ____ ._ _ enakopravnosti. Ob koncu dr- hovno sodišče dosegli dovoli- žavljanske vojne je bilo 90% tev rasne ločitve. Enaki naj črncev nepismenih, dan.es pa se je ta procent zmanjšai na minimum — 2%. Število črnskih študentov je od leta 1918 do 1948 naraslo Pravica do svobodnega življe- čitev Vrhovnega sodišča ZDA ^^^ff črncev." ^I- L jgJJ ^™™' ^Jt^i nja je bila tisto, kar je določen kot pnspevek na poti dokonc- ke s0 bile velike obstajali so pa mso vključeni studentje, ki dejansko že obstajalo. vek, ki ni hotel biti suženj. tisk po svetu pozdravljal odlo- Ta lo&tev je pomenila po- krog ljudi oporekal drUgim: zaradi svojih ozkih koristi. To je bilo tisto za kav so se ljudje, ki so jim odrekali vse pravice, borili. Borili za svojo ne demokracije, \e guverner posebni »črni« kolegiji, ki so države Georgia izjavil, da bo sicer imeli dotacijo, vendar še vedno obdrzal lofiitev med neprimerno manjšo kot »beli«, belci in črnci v svoji drzavi. kliub temU( da s0 bili ekonom- In če se bo ukinitev rasne lo- ski in materialni pogoji tu so študirali na kolegijdih in univerzah v severnih državah Amerike. Nacionalna Zveza ameriških študentov je leta 1952 izdala neodvisnost in priznavanje čitve fevedla tudi na javnih veKko slabšikot pri gospodar- Proflas .v. \aterem nastopa «....-.------- -F §olah bo skrbei zato, da bodo IfH"MzkSSscS/alcih JuSTto protl vsakl obllki rasmh ločl" Človečanskih pravic. Kljub temu, da je ta pro-blem star pa ni bil rešen do danes. Se nedaleč v pretekio-sti smo slišali, da so razlike med ljudmi, ki jih barva polti dela sovražne di*ug dfugemu; Vendar je bilo pričakovati, da bo civilizacija prinesla tisto, kar niso drugi družbeni redi, ki so bili zasnovani na golem izkoriščanju človeka po člo- te zameniane s_ privatnimi. deistvo nai nam ilustrira ta Ze sama ta M]ava nam pove, podatek: na enega belega otro-i so na svetu se l.,ud.ie, ka- k_ k, __ ip xn1a1 „„ koleeiiu. da terih miselnost se prav nič ne razlikuje od miselnosti ljudi, ki so od nekdai podpirall raz-like med belci in črnci. Čeprav ne moremo sedaj pričakovati, da bodo kar na-enkrat »beli« kolegiji polni ka, ki se je šolal na kolegiju, je prišlo 212 dolarjev, na ene-ga črnca pa le. 53 dolarjev. Podobna je situacija tudi na drugih šolah — do najvišjih znanstvnih ustanov. Cilji, ki jih je treba danes zasledovati, so prav gotovo tev in kakršnekoli diskrimina-cije. Ta proglas predstavlja mišl.ienje mladih naprednih sil, ki poudarja enakost ljudi in njihovih pravic. AVSTRIJA črncev je sklep. V.rhovnega so- g^kot ih Srav^vajS; Gre BOJKOT PREDAVANJ veku, k.i so nosili eno samo in dišča važen prispevek k nor- Dred'vsefn z' to dk se poudari v ^^ protesta proti izpi-edino misel obogateti na ra- malizaciji težkega položaja. Ta » uresniči enakopravnost in tnim metodam profesorja za čun druaih. sklep je velik prispevek na dostojni obiiki dokaže člo- psihqlognijo in nevrologijo so sklep dejanje, ki ga pozdrav-lja vsa napredna svetovna jav-nost z željo, da se konča s stvarmi. ki aiso vredne člove-škega dostojanstva. čun drugih. V svetu pa so se razvijale težkem potu črncev k enako napredne sile, ki so stopale ob pravnosti. Obenem porneni strani tistih, ki so bili zaniče-vani, in to neupravičeno zani-čevani in izkoriščani. ^i so se vedno borili zato, da mine ob-dobje, ki ga v zgodovini lahko cznačlmo edino za nesramnega in brezvestnega. Pomen tega sklepa ne leži samo v sogiasnosti devetih sodnikov, ki so enako tolma-čili določila ustave, ampak da se s tem počasi končuje polo-žaj, ki je vladal zadnjih ne-kaj let v južnih državah ZDA ne da bi za njega vedel velik del svetovne javnosti. Sklep pomeni priznanie tistih pravic, ki bi jih morali predstavniki temne polti že dolgo imeti. Ravno vsled tega je pomen tega dejanja manjši, ker gre končno za pravice, ki bi jih vsak človek moral imeti. veško dostojanstvo. Vzgoja slušatelji dunajske medicinske ima pri tem važen pomen, ki fakultete izvedli enodneviii ga je treba upoštevati. bojkdt njegovih predavanj. Kliub temu, da so bile prl- Predsednik dunadskih visoko- ' - solcev je poudanl, da do bo]- like težke, razvoj k enako- . fv, =Sa UuOW1(uM»u. pravnosti pa je pomenil borbo, ^ ni prisio vsled strogosU *A niger can't be educa- je bilo doseženo mnogo, kar izpatov, temve« zaradi nerao- ted« je še vedno razširjen daje slutiti, da se je y zadnjih gooih^metod., ki se jih profesor predsodek ne glede na dejstvo, letih položaj le nekoliko zbolj- positizuje. Nobenega dvoma ni, da vi- ZAHS^SVA AHKETA Neki psih-olog ie izvedel za- ročju pa so šiudentje zelo na slabeuu. Od 18.034 študentov jih dobi 1.099 štipendije od države. (seveda se razdelijo še nekatere priložnostue štipen-dije, k*i pa nis torej izgleda, da nima pa je samo 27% politično jasno hi-teikturo 28 kemijo ter 19 vemtu aikademiku ne obeta kaj namena onnogočiti tudi rev- Vsaka človeška stvariitev, ki jo uvrščamo v področje umetnosti, pcdaja na poseben način določeno podobo o svetu in življenju. Vsak avitor gleda na življenje s svojimi očnai in pod vplivom okolja, vzgoje, karakterja, doživetij, izkušenj, moči i.t.d. zavzame do njega nek odnos. Čim več vsebine r.a odnos zajema, čim bogatejša, polpdlnejša, globlja je podoba življenja, ki nam 30 posreduie, vlše ga vrednotimo. Odnos do sveta je torej, lahko bi rekli, metoda, ki umetnilcu pomaga, da iz nepregledne množice nes-miselnih, kaoitimih, nerazum-ljivih pojavov izloči eno samo vrslo ter jo uredi v smiselno, organizirano in človeški logiki podvrženo celoto. Ker pa je življenje tak ogromen komple-ks ' najrazličnejših procesov, naša lo-gika pa je lineama, bo-do podpbe o življenju vedno nasitajale v številnih enačicah; njdhova vrednost pa se meri po tem, kako daleč in kako glo-boko so v življenje prodrle, kako so ga, bolj ali manj, adekvatno obrazile- Jedro vsa"kega odnosa do sveta v umetnosti pa tvori predvsem moralni adnoe. Umetnik v svojem delu življe-n;je in ljudi vedno podaja z moralno resonanco, bodisi da obsoja in odiklanja, bodisi da opravičuje, sočustvuje in ra-zumeva. Tudi ta odnos se ?i-blje od plitvejšega do globlje-ga, v skladu z globino in mo-&jo umetnikovega celotnega odnosa. Tako tudi »pravljica o mo-rali« izraža določen moralni c»lnos, ki pa je žal precej na-iven in hvalevreden le v toli-krej mu gre po zlu denar in z njim sanje o Potepuški, ki mu predstavlja ideal mirne-ga in srečnega življenja, nato trepeta za usodo svoje ljublje-ne hčerke Stelle. Ker pole^ tega vemo, da je dober in po-šten mož, bi moral stari Jones vzbujati v nas veliko in iskre-no soču-tje- Us>oda lepega, za-peljanega dekleta. ki je raz-klano med svojimi željami in možnostmi, med ljubeznijo do očeta in ljubeznijo do zapeljiv-ca, naj bi nam vzbujala strah in usmiljenje. In Harold Goff, predrzni, brezsrčni gangsrter in izsiljevalec, surov, brezobziren in nečloveški pripadnik »višje rase« bi moral zaslužiti ves naš prezir, sovraštvo. obsodbo in odpor. Ena oseba je torej bela. druga črna, tratiia F^ le-po pisana, ertkrat bela, enkrat črna, kakor pač zahtevajo prilike. IZRAEL doibrega; tu so deloma umaetno nejšiim plastem visokošolski vzdrževane ovire nastavitev gtudij, to se pravi, da vladajo- in plate, ki so precej pod pla- ga stTanka noče neomejen do- čami drugili poklicev. ^ok inteliigence. Ce si ogledamo iizdatke -...... SredmjeSolska izoibnaizba v avsfcrijskega študenta, vidimo, KjJ0 Zj;5Jopa Interese jev v Marly-le-Rod in Parizu Avstriji ni taika kot v drugm ^a. v Avstriji še vedno niso Jtsirioiilnu se udeležuje 25 študentskih evropskiih državah. Se danes odpravljene študijske takse, S^uaeniOV urednikov. Težišče tečaja leži namreč vsakamur ni dana ^ so pirecej visoke. Da pome- Vsak avstrijski študent po- v obravnavanju teihničnih možnost, da bi obdskoval sred- njj,0 takse težko obremenitev stane z vpisom na katerokoli vprašanj in problemov, ki se njo šolo, kaj šele visoke šojle, študeintov, je pokazal štrajk fakulteto univerze ali visoko specialno tičejo časopisov štu- kar velja posebno za nižje avstrijskiih. študentov proti goi.0 avtomatično član »Oster-demtskih organizacij. sloje družbe. Le 20% študen- zvišamju taks poleti leta 1953. reichisobe Hochschiilerschaft Prijateljstvo je pot k sreči! Studentje so vztrajali in zah- (kraitica O. H.) (visokošoiska tevali od prosvetnega mindstr- onganiizacija); O. H. kot za- stva znižanje. toda končno se siopstvo vseh avstrijskih štu- je vodstvo študentov le zado- dentov bi moralo biti njihova voljilo s praznimi obljubami- močna opora v borbi za de- — Takse za študij so seveda moikratično uredHev visoko- po razniih fakultetah, ozirama šolskega življenja ier dosego visokih šolah, različne. Tako boljših socialnih pogojev štu- znašajo tajkse za najcenejši dija. Brez dvoma bi organiza- študij, pravo, približno 200 cija z 20-000 člani to lahko do- šiliingOT za 1 semester. Medi- segla, če bi res stremela samo cina je seveda dražja, nairav- za tem ciljem. Strankarske nost nedosegljiva za navadne težnje pa seveda kakor pov- zemljane študij kemije pa sta- sod v Avsiriji, tndi v O. H. ne približno 500 šilingov na onemogočajo skupno delo, kar semester. gre v škodo študentov. Za- Seveda pa takse §e niso stopstvo O. H- se voli svako vse, ker tu niso Tračunana drugo leto. Vsaka avstrijstka skripta in dnigi študijski pri- stranka kandiidira preko svo- pomočki. Poleg tega mora jih študentskih organizacij študeint tudi živeli in življe- svoje člane. Jasno je tako nje je v Avstriji drago, zlasti vsaka saimostojna akcija štu- v velikih mestih. Pri vsej dentov oibsojeaa na neuspeh. skromnosti potrebuje študent Absohitno večino imajo na za življenje mesečno najmanj vseh visoikih šolah i.n univer- 500 šilingov. Tz teh števiJk sle- zah pristaši avstrijske vladne di, da je normalno študij o- s+ranke °PV (avstr. ljudska mejen pretežno za gospodair- stranka — klerikal. kapHal. sko močnejše sloje družbe. usmerjena), druga najmočnej- Socialno šibkejši študentje ša stranka je RFS (krožek opravljajo pofeg študija še svobodnih štndentov) — po- . .. , x-i priložnostna dela. Od 13.844 družnica VDO (Zveze neod- Ravno ob času volitev Stu- hovim orgamzacijam izročila gtutari in dobro jzvoženi tir. Kako je mogoče, da je pisatelj to resndco o življenju spoznal, pa se v svo-jem delu ne ravna po njej, temveč ostaja še vedno pri blagoslovljeni naivncsti — tu je možno marsikaj domnevati. Za] nam pros'tor ne dovoljuie, da bi odgonetili to vp-rašanje, kar bi bil vsekakor zelo zani-miv posel. Da je bilo to delo kljub vse-mu povoljno sprejeto^ gre za-sluga izključno našim gleda-liškim ustvarjalcem. Kar je bilo v niem tc^plme, prisrčnega humorja ln človečnosti, so prispevali igralci, zlasti ata se v tem cdlikovala Janez Cesar kot Jonap. Gc?rimar> m Ed^ard ŠE VEDNO STISKA Od tisoč študentov — novin-cev je sprejela tehnična visoka šcla v Haifi samo 340, čeprav so bile med tem časom preda-valnice lin labc\ratori.ii delno prenarejeni in povečani, da bi tako omogočili dostop na fa-kulteto čim večjemu številu reflekttantov. Predvideva se. da bodo lahko drugo leto sprejeli že vse prosilce, ker se v priho-dnjem letu jpredvidevajo nove gradnje. Na tehnični visoki šoli sta bila s tem študiijskim letom otvorjena nova oddelka za arhitekituro in brodogradnjo. Medsebojno zbližanje V cilju med&ebojnega zbliža-nja arabskih in židovskih štu-dentov je bil na univerzi v Jeruzalemu izveden zanimlv poizkus. 8 arabskih študentov je 1 mesec stanovalo pri kole-gih židovske vere, le ti pa nato pravtako en mesec v družinah arabskih študentov. Ce se bo poizkus obnesel, se pričakuje, da se bo stanje medseboinega nasprotstva zelo izboljšalo. »¦¦»¦»»»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦-»¦»¦¦¦¦¦¦¦»• kjer bosta študentom in nji- sodelovanja med narodi. šttpendije- Rarno na tem pod- liste. DunaJ — spomenlk izuraiteljem Taka os(tra, v predalčke razdeljena predstava o življe-nju je kaj enostavna in dose-žena brez posebnega truda, saj nam podaja tisiti najpovršnejši videz, ki zavzema oblike in svojstva resničnosti lahko le v nekritičnih ottroških očeh. Z vprašanji, !kdaj, kako in v kakšne namene je bila ta dra-ma s tako ostro moralno in socialno "tendenco napisana, se tu ne moremo ukvarjati. Okolnosti, v katerih je nasta-la, lahko s pridom opravičijo njen obstoj, ne morejo pa biti merilo za njeno estetsko vre-dnost. Ce pa govorimo o tej — ;in samo to je naš namen — pctem se na noben način ne moremo strinjati niiti s ta-kim enositranskim, izkonstru-iranim, primitivnim. banalnim in sentimentalnim načinom pcdajarnja življenja niti ne s Shawovo naivno razrešitvijo drame in z idealam, ki ga po-atavlja: z dobrim, preprostim malomeščančkom — katerega utelešenje predstavlja Billy Lieber — ki ne zahteva od življenja ničesar drugega ka-kor zasiguran in soliden ma-terialni položaj ter nekaj skromnega miru in zabave. V zameno za to pa je dober mož, dober družinski oče in dober prijatelj, ki lovi ribe v Zaliv-skem toku in je popolnoma zadovoljen s svetom in samim seboj. Kljub svoji ,precejšnji rev-ščini pa je drama Dobri lju-d.ie zanimiva in sicer zato, ker se tu in tam med najprimitiv-nejšo in najobičajnejšo šaro zaiskri dovolj globoko spozna-nje človeške nebogljenosti \n revnosti. Prizor z go65>o Flo-renco Goodman in njeno kre-menčevo lučjo za obsevanje je resnično grenek in tragičen. V njenem vzkliku: »To je mo,ia Kalifornija!« čutimo vse njene nekdanje sanje, ki jih je ži- Gregonn kot Filip Anagnos. Prvi ig .po- prepričljivoeti in prizadetosti svoje igre skoro dosegel mojstrstvo kreacije v Trgovskem potniku, drugi pa nam je verjetno pcdal svojo najboijšo vlogo sploh. Tudi Vida Juvanova kot Florenca Goodman in Tina Leonova kot Stella Goodman sta odlično odigrali svoji partiji, isto lahko rečemo za Maksa Bajca, ki je dobro |>adal zaljubljenega in precej preprostega mladeniča Billija Lieberja. Bert Sotler je v vlo^i gangsteirja Harol-da Goffa presenetil s svojirn novim in zanj neobičajnim načincm igre. škoda le, da je večkrat zapadel v pretiravan.-)e. Tudi cstale vloge. v "kateri so nastopili Mila Kačičeva, Stane Potokar, Ivan Jerman, Pavle Kovič, Jurij Souček in Lojze Rozman so bile dobro odigra-ne. Manj hvale zasltfži režija in scena. Režiser Vladimir Skr-binšek je že tako dolg in rafcvlečen tekst s počasnim tempom še bolj razvlekel. Pro-jekcije nekakšnih fantastičnia slik na zastoru v odmoru med slikami in demonična glasba, spremljana z zelo nediskret-nim ropotom premilkajočih se kulis pa so delovale skoro že neokumo. Vprašujemo se tudi, zakaj je našim režiserjem naenkrat zman.ikalo pogvana zr krajšanje tekstov. Saj so bili na pr. v Huxlejevi drami Gioccondin smehljaj črtani najvažnejši deli teksta, tu pa so ostali celi prizori, ki so po-polnoma nepotrebni. Scenari-sta Niko Matulj in Mile Korun sta se omejila na strog fn su-hoparen realizem in se s tem spustila v neštete težave ori pogostem stpreminjanju prizo-rišča. Ali bomo kdaj doživoli barvito sceno z neieoliko več izvirne fantazije? -šk- A Niger can't be educated no starih stopiniah naprei Zapiski o ideološkem "plenumu jugoslovanskih književnikov v tehle znpisklh ne bom niti informativno popisoval zunan-jih podrobnosti plenuma niti obnavljal osebnih vtisov, ki sem jih kat o&videc lahko na-bral o atmosferi na plenumu, posameznih književnikih in podobnem. Pač pa bom skušal na kratko obnoviti in pregle-dno prilcazati — koliikor je pač to mogoče — glavne probleme, ?ci so bili v središču plenur/ia, ter tendence, ki so se uvelja-vljale v obravnavanju teh problemov. Plenum, ki se je po večme-sečnih pripravah vršil 11.-13. novembra v Beogradu, je bil od vsega začetka zamišljen kot svobodna diskusija jugoslo-vanskih književnikov o proble-matiki njihovega dela. Plenum ni nameraval biti nekakšna Zakonodajalska parada biro-kritiziranih Uteratov, zcuto niti n? moac.l imeti vpIUcccci nli rm. Janko Kos pozantnega z)zkc\;i6daialskega blišča. Vse, kar je bilo mogoče od njega pričakovcuti, je bilo tole: da bo s svujim deldm, referati in diskusvjo podal re-alno in stvarno podobo stanja Oiigoslovanskih kujižeuuifcou in njihovih pogledov na lite-raturo. Tako zamišljen in tz-veden je po sodbi mnogih njegovih udeležencev in opa-zovalcev zelo dobro in v neka-terih ozirih skoraj presenetlji-vo uspel, kar morda kaže, da je bila njegova oblika c.dino realna in današnjemu stanju jngoslovanske Uterature naj-bo-lj primerna. Referati, disku-sije in osebni razgovori na plenumu so v mnogočem ustvarjali stvarno, neprisiljeno in zanesljivo sliko- problemov in tendenc, ki živijo v današnji jugoslovanski literctturi i-tshih prispevkih, ne da bi bila posebej poudarjena ali formu-lirana. Res je seveda, da je to pojmovanje nihalo od preširo-kih do preozkih formulacij: Formulu, ki jo je podal Ristič »Naloga umetnosti je, vorna-gati človeku« je nedvomno pu-ščala odprta vrata preprosto utilbtarističmm razlagam; in obratno je humanizem umet-nosti pri nekaterih drugih govornikih ostal včasih precej nerazviden in neoprijemJjiv pojem. Oboje pa je navsezadnje učinkovalo predvsem kot ko-ristno opozorilo na potrebo vo trdni in precizni jormulaciji tega pojmovanja. Nekoliko drugačno stališče je prihajalo do izraza v izva-janjih nekaterih srbskih knji-ževnikov, ki se uradno naziva-jo »moderniste«. Ti književni-kA so naglašali posebni značaj umetnosti, vendar niso poveda-li, k-aj je vsebina te avtonomne umatnosti in kakšna njena vloga v človeškem svetu. Zdi se, da je vsebinski kriterij umetnosti iz njihovegct konce-pta popolnoma izpadel in da jirn je umetnost postala for-mcdna in larpurlatisilična ča-rovnija, ki je menda človeško revolucionarna in pomembna že kar s svojimi arthstičnimi ali. skrvvnostno ter pesniško izjemnimi in skoraj divinato-ričnimi lastnostmi. Tej nevarni meji se je v večjem delu svo-jega referatta bližal Zoran Mi-šič, ko je z veliko stilno xn artistično kulturo razvijal rrnt o rev^lucionarnosti poezije, ne da bi točneje povedal, kakšna je človeško stvnrna in razvi-dna vsebma ta~i. re revolucio-narnosti. Se dal.e je šel Oto Bihndji-Merin, Jci je pojem umetnosti sploh vezal samo Se na njeno formalno stran in svoj referat napolnil r obšimo apologijo »moderne« forme. Naravno je, da sta dve tako različni pojmouanji oživeli tu-di v obravnavanju dveh na-daljnih p~oblemov, ki se ju je diskusija dotaknila: problema modernirfzm — realizem ter vprašanin o odnosu umetnosti in Ijudstva. Nekateri pristaši modp.rnizma so problem re-alizma in modernizma posta-vljoli v obliki ostrp. dileme: realizem ali modernizem ter pdudarjmli edtlnoJieličavnost modeme forrne. Med njimi zlasti Bihalji-Merin, ki je svo-je stališče poifrrl z obsežnim ekskurzom v področje fizikal-nih in podobnih teorij. Osnovna poteza omenjenega pojmovanja je bila nedvomno zamolčevanje pomena »vsebi' ne« ier mehanično razdvajan,' je vsebine in forme. Zato je stališče, ki se je omc.njenemu postavilo nasproti, zelo narav-no poudarjalo pomen vsebine v uTOettnosti ter za Jcriterij postavljalo ne samo formo, temveč enotno&t vsebine in forme. Konkrelen zgled ta-kšnega pojmovanja je dai Kr-leža, ko je v svojem referatu zavračal tako »levo« tendenci-ozno umetnost kot formalistič-no eyigonstvo po žapadnih predlogah, nato pa v diskusiji konkretno pokazal na »moder-rdšita«Daviča ter na »konser-valtbvne« pesnike Besede kot na pojave, ki jih je treba ce-niti. Kriterij takšne presoje seveda ni forrna sama, temveČ posredno dokazati, da je maj-hen krog razumevajočih po-znavalcev nujen atribut res-nične umetnosti, in tako opra-vičiti nedostopnost nekaterih modernih struj. Obratno je Bogdanovič skušal v diskusiji dokazati, da so »široki sloji« vedno znali razumeti in prav soditi resnično um&tnost. Re-snica je najbrž ta, da so obojni primeri v 2godouint enako po-gosti, da tpa %z tega dejsiva za vrednost umetniških del ni mogoce ničesar dokazati, kajti niii manjšina niti večina, ne naspratovanje in ne širok odrnev ne morejo bvti sami na sebi kriterij za umetniško vrednotenje. Važno je pač, kakšna je umet^ost, za katero gre, iti kakšna konkretna dru-žbena situacija, v kateri se ta umetnost pojavlja. Na to dej-stvo je v diskusiji opozoril Boris Ziherl. Druga vrsta problemov, o katerih je plenum razpravlvU, je bila v zvezi z estetiko in zlasti z viarksistično estetiko. O nji sta rned rejerati govorila ftravzaprav samo Sinkov in moj referat. Ervin Šinko .e obravnai-nl problem progra-viatskih est&tik, pod čemer je razumel eatetske program.e, V\ jih umeinosti vsiljuje država ali neko družbenopoltitiZno gibanje. 7. obširno argumenta-cijo je dokazoval, da so vse take esteftike protiumetnišfce in pravzavrav (preko Platona) iz*az hirckratske, kastovske družbexe ureditve. Takšna so-ciološka razlaga programa-tskih estetik se mi zdi dvomlji-va, kajti znano je, da uztvarja svojo politično programsko estetiko slehemo državno ali družbenc)?olil ično gibanje: imela jo je ne samo grška polis, iemveč tudi srednjeveška fev-dalna cerkev, francosko jako-binstvo, naši staroslovenci, nemška sodaldemokracija itfd. Jasno je, da vseh teh estetik ni mogoče izhvsti nla umetnost pre-teklosti neraJtumljen-a, zavra-čana in omejena na ozek krnq poznavaleev. Razvijanje te misli je imelo očiten namen, vrednost in funkcija ne samo družbeno politična, temveč tudi estetska ni ista ali enaka. Sinko je io dejstvo prezrl in tako se mu je primerilo, da )°-izenačil esteiiko nacional-soci-alizma in stalinizma, kar je seveda nepravičen nonsense, saj je konkretna družbena vsebina obeh pojavov različna in potemtakem tudi objeWdvna vsebina njunih est&tik. Kljub temu je Sinkov referat vsebo-val vrsto dragocenih analiz m bi&trih pogledov na zgodovino teh estetik. Imel pa je šibko stran v dejsn se nad tem goreče w,avdušuje, dasirav-no so vsi ti učinkh že davno si-stemutično zmanstvsno in te-rneljiito razi-skani, preračunani, i&rnerjeni in tudi prak&čno uporabljeni. Pomislimo le na precej obširno znanstveno lite-raturo s tega področja. Od slikarja, ki je dovršii akade-mitjo in je ceto član DruStua slm-enskiih upodabljajcčih umeinikov, pa človek po vsej pravici pričakuje kaj več kot samo to. In kar se tiče hotenega. »nepokvarjenega primitivi-zma«: čemu je bilo treba toli-ko let prečepeti na. akademiji, če nameravajo umefomki še vedno packati tako, kot so s tremi ali štirirrH leti?! Na omenjeni razstavi se vsi eksperimenth in ves naporen študij (!) barv in shemaitizira-nih figur izkažejo brez haska, pričaika.v^ani mogočni rezultat tega titanskega napora pa je zvodenel in je brez vsakršnega logičnega pomena. Ni vsaka nerazumljiva sv>aritev že tudi globoka! Mislim pa tudi, da si vsak umeinik lahko privosči takšne in podobne ekstrava-gance šele takrat, ko svoje re-snične kvaVttete pokaže na nakoliko manj afektiven način! Končno poblisne človeku v mislih: ali n\ vsa umetnost te vr»te norčevanje, odkrito in namerno roganje človeški naivnosti?! Za zaključek še nekaj ugo-tovitev manj abstraktne na-rave: Nekatera dela so nemogoče rokodelsko — tehnično izdelU' na in skrajno nemarno opre-mljena. Tako so nekatera pla-tna, — zadeva bo evidentna vsakomur, ki mna oči —, ki jih ne naštejem, popustila in so zgubana, zgrbančena, celo že razpokana. Nckateri okvirji so tako zdelani, kot bi se jih bile miši lotile! In to pušča narav-nost škandalozen vlis nemar-nosti. Prav gotovo je lahko tudi okvir oikusen, čeprav skromen. VpraŠanje o okvirjih bi kajpak bilo spet poglavje zase. Človek se res upraviče-no zamisli nad pojmom: ume' trviška razstava! Razen seveda, čg niso okvitrji namenoma tako nemarni, pač v skladu s sli~ kami. S tem v zvezi vprašam: all je namen akademije pri-vzgojiti bolestno težnjo po afektiranem spakovanju ali nemara še kaj več? Dela mlaj-ših umetnikov vsekakor kaj več ne izražajo! Zelo zanimiv je pogled na zadnjo stran nekaterih platen. (Za nepoučev.pga: tam so na-mreč cene'1 Se bolj kcrt zani-miv je namreč poučenl Se nekaj vprašanj: Kje je vsa ostala armada sl&venskih likovnih umettni* teov? Kaj lahko ob programu, kl ga irražajo dela mladih na '<>j razstavi, pričakujemo od bo-dočnosti?! Crt Skodlar Dve ieknri - veSika premoč TRiSUNE. Skupen rezultat 9:3 za nes. SSeeiijo še srečanja v šchu in namiznem tenisu. Prejšnji teden je bil za redakcijo Tribune velik dan. Na športnem poiju so v pravem pomenu besede knockautirali svojega velikega rivala — Univerzitetni odbor ZŠJ Ijubljan-ske Univetze. Najprej naj vam predstavimo obe ekipi. V prvem polča-su so igrali za UO: Strniša (3),Vicentič (3), Beznik (4), Lav-rič(2), Mlakar (3), Lužnik (3), Rižnar (2). Tribuna se je postavila nasproti s sledečo ekipo: Pe-Sar (3), Mikuž (5), Mihajlovič (4), Kušar (2), Rejc (4), Levič-nik (5), Tomažej (4). V drugem polcasu je nastopil UO z naslednjimi igralci: Mlakar (2), Zalar(2), Strniša (3), Matekovič (1), Lipič (3), Beinik (3), Krč (4). TRIBUNA: Žlajpah (3), Cop (1), Kos (3), Lavrič (4), Po-povic (3), Levičnik (4), Pečar (4). komaj dal znak ra pričetek te velike tekme, ko je že vidna velika premoč TRIBUNE. V napad je prešla celo obramba in lepa kombmacija med Rej-com in Mihajlovičem rodi gol. Branilec Tribune je z lepim strelom povedel »pisune« v UO in krenill v napad v stilu madžarske reprezentance. Vratar Tribume se je vrgel na-padalcem pod noge, vendar ni nič pomagalo. Rezultat 4:1. Levičnik — eden izmed red-kih, ki ve kaj je nogomet — je za zaključek navrgel še en> Ocene pomenijo: 1 — še ni-kdar ni videl nogometa, 2 — ve, da ima nogometno igrišče dva gola, 3 — zna brcniti žo-go, 4 — ima nekaj pojma o nogometu, 5 — zna igrati no-gomet. Velika množica gl&dalccv (okoli 20 po številu) je pozdra-vila nastop dveh velikih ri-valov: UO in TRIBUNE. Toda zač/vmo r>ri ^nčer.oi. T-".;r:"-:-e šče. Bil je navaden travnCk, kar je seveda bolj po predpi-sih, saj se morajo tudi vse tekme prve zvezne Hge igrati na travnatih terenih. In med prvo ligo ter našima enajsto-rioama prav gotovo ni bistve-ne razlike. Morda bi celo lah-ko rekli, da so naši napadalci bol.i učinkoviti, saj so dosegli skupno kar 12 zadetkov v črno. Kai lahko povemo o tekmi? Zoga je v glavnem ubirala svojo pot, le tu in tam so ji dali smer naši igralci. In ta-krat je bila nevarna situacija za gol. Nekateri so zadevali žogo, drugi so mahali mimo, tako, da smo bili v resnem strahu za njihove noge. Več-krat so zadeli tudi nasprotni-ka v kost, kajti igra na »meso« prinese vedno dobre rezultate. NAJBOLJ NAPETI TRENUTKI Sodnik visokih kvalitet — po naše mu pravijo »Boco«, je Med nogometno tekmo TR1B«j^xx » UV <;>1J vodstvo. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je Mlakar brciiil mimo žoge, pritekel je Levič-nak in vratar UO je spet pobi-ral žogo iz mreže (mreža je imaginaren pojem, ker je ni bilo). Tribuni še ni bilo dovolj. Veliki »drifoler« Tomažej je vodil in vodll žogo ter se zna-šel za nasprotnikovim golom, ko je presenečen. ugotovil, da sodnik piska gol. Zatem so se zdramili tudi »nogometaši« zgoditek 7 korftst Tribune. Koin$ni rezultat je 5:1. V drugi tekmi je Pečar po-begnil po krilu in. tolkel v črno. Ni minilo 5 minut, ko 1e Krč streljal na gol Tribune in Zlajpah je že ujeto žogo stro-kovnjaško izpustil in jo sam porinil v gol. Napad za napa-dorfi se vrsti na vrata Tribune. Branilec Lavrič dobro čžsti, čeprav je brez očaL Tudi Copa je enkrat zadela žoga. Kos cilja žogo, vemdar »^lučajno« zadene Beznika v nogo. Rrosti strel iz 15 m strelja Beznik — Zlajpah lovi... Sedaj je v na-padu Popovič, član UO Mate-kovič teče mimo njega in Po-povič doseže mednarodni goL Po levi strani spet napad raz-položenega Krča, ki poda žogo Strniši — ta pa z volejem ize-nači na 2:2. UO spet napada. Lipič daje Bezniku, toda vmes vtakne svoje noge Lavrič. Beznik ie na tleh, sodnik pa kaže na belo pako (imaginar-no). Beznik vzame .zaleit in sdlovito strelja — Zlajpah lovi — sodnik pa strela ne prizna z motivacijo, da še ni piskal. Beznik ponavlja 11-mfetrovko, Zlajpah pa spet lovi. 2e je v napadu spet Levičnik/in z pol-visokim strelom prevari Mla-karja, čez nekaj mj^.iut pono vi isti podvig. Kan^hi rezultat 4:2 ali abe tekmi s^upaj 9:3. » * *.' « Konec koncev/je biia to le tekma za razvefirilo in lahko rečemo, da je Mla prijetna, da je bilo dosti s^eha in zabave. In končno stq>o si vsi po dol-gem času sn&t prete^iili ude. Gotovo iroaib taka tekmovanja, pa čeprav fo inalo šaljiva, svoj pomen in / jih je vredno upo-števatL Ko.t vse kaže bosta UO in ATRIBUNA še maprej sodelWAla na tak način. Prl-redili t>odo še tekmovanje v šahu t va. namiznem tesnisu, spoi^Iadi pa morda spet v no-gomfetu ali v kaki drugi šiport- Fotoreportaža z naših brucovanj Glose iz našega življenja Obleka pa res ni važna, ampak igra. — Igra,v tovariši! Svobode je bilo tako blatno, da se je tam vdiraio do kolen, zato smo &i izbrali drugo igri- Nekaj izjav velikih Ijudi o velikem u Po tekmi smo zaprosili sod-nika, voastvo obeh moštev an pcsamezne igralce za izjave .0 odigrani tekmi. Sodnik: Gledalci so me su-rovo žalili, zadovoljen pa sem, da nisem bil tepen. Bal sem se soditi, ker ni bilo službo-jočega in milice, ki bi skrbela -za varnost in nedotakljivost mojega telesa proti poškod-bam s strani pristranskega občinstva. Vsled discipliaira-nosti igralcev sem imel lahko nalogo. Napad UO-a je kriv za poraz, ker ni znal izkoristiti vseh priložnosti. Kapetan UO: Zaradi napor-nega predvolilnega in povolil-nega tekmovanja nismo za-igrali kot ponavudi. Polomili smo ga, ker smo forsirali igro kratkih pasov. Vratar UO: Mi smo strogi amaterji. Bili smo utn^jeni od naporne turneje. Ni nam ustrezal blaten teren, ker smo navajeni na »sušo«/ Centerfor UO: Igra ie bila razen izjem fair. Tribuna je kupila igralce in podkupila občinstvo, da je zanjo navija-lo. Tekma prav gotovo sodi med največje športne senzacije leta. Sporini urednik: Vsebakor zabavna, ne pa športna prire-ditev. Škoda, da Tribuna ni mogla svojim bralcem posre-dovati televizijskega prenosa. Ekspeditor »Tribune«: -Žoga se mi je slučajno trikrat pri-lepila na nogo. Kapetan »Tribune«: S tako bledo igro ne bodo nadigrali javnega mnenja. Način igra-nja njihovih igralcev je za-starel. Preveč zadržujejo in kornplicirajo preproste stvari. Akviziter »Tribane«: Igralci UO so telesnp podhranjeni. Vratar »Tribune«: Imel sem lahek posel. Njihova igra je preveč aktivisticna. Sprostiti bi jo bilo treba. Centerfor »Tribune«: Boljši 80 zmagali. UO nima nobene zveze z nogometom. T. Komar Voda je draga Upravnik razlaga, koliko denarja gre za porabo vode na. naselju* Voda se po nepo-treijueni razsipava. Z vodo ne štedimo. V.odo točimo m pu-stimo pipe teči. Stanovalci mislijo, voda je voda, ne po-inislijo pa, da je Toda denar. Viprašanje stanovalca: >Kaj pa, če natn vodo krade grad-beno podjetje, da znese tako visoika vsoto? Upravnik: Ne verjamem, ker ima podjetje svoj števec in poseJbej plačuje potrošnjo vode. Sianovalci o političnem delu ,.V razpravi na sestanku sia-Bovalcev naselja so obsodili pisca članka o političnem mr. tvilu« Slučajno pa je ravno pisec članka odgovarjal za poživitev političnega dela na naselju. risec je verjetno mislil: Vso leto nisem ničesar napravil za poživitev politič-ne aiktivnosti. Operem se s tem, da napišem članeik o po-litičm pasivnosti. Visoko glavo nosi prazen klas »Kaj so nam potrebni pre-izkusni izpiti iz jezikov pred odhodoni na prakso v inoizem-stvo« so gcvorili prizaideti, ki so imeli na.men oditi v počit-nicah na prakso v tujino, pri tem pa naduto vihali nosove v vse štiri strani neba, kakor, da bi v svojili glavah zbrali znanje vsega sveta. ^Z nami bi se hoiteli igrati, pa pozabljajo, da siuo stari iizpitni veterani, ki jih bomo znali prelisičiti. To so malenkosti, sai mi smo skoraj že pečeni strolkovfljaki. Znanje, splošna iizobrazba in ra^g-ledanoist — škoda besed, da bi o tem govorili« Brez da-skmsije, mi simo na tem po-lju doma«. Preizknsni Izipiti posamezni-kov pa dajejo povsem dru-gačno sliko. Izipitna vpraša-nja so obravnavala stvari iz »Končno bom le morala štu-dirati angleško historično slov-nico.« »Kaj še vedno nisi začela? Saj si vendar že dve leti absol-ventka.« »Mislila sem namreč, da se bom na univerzi prej poročila. Za zakon pa tako n6 rabim historične slovnice.« naše družbene problemaitlik©, ki pridejo t poštev v diskusi-jah z inozemci. Obioajno so bdla to osnovna vpra.šanja, ki jih pozaa rsaik povprečno izolbražen državljan. Naleftedi pa smo na slučaje^ ko posa-meaniki niso zsnalli odgovoniti na vprašanje koliko ljud-skiih rep-ablik sestaTlja našo državoi, koliko narodov v njeij živi in kartere faikultete imamo v Ljubljanil.». Brez trgovskega smisla ne gre >KoIe^a, kako, da te niseim videl na brucovanju pravni-kov? Kakšen pravnik pa si, da ne prideš na brucovanje svajih. kolegov. Pri tebi je o-paizirti pomanjkanje ldkaljpa-triotične zavesti. Tafk otdnos je vreden graje-« »Veš. ljubčelk, predrago je. Za ta denar grem laihiko v bar.« »Vidim, da nimaš niti drob-tine tcgovske soli v glavi. Stisnil bi na brucovanju kak kozarec ali steklenioo v žep. Izkupičeik ti krije strožke za vstopnino. Povrh iega pa ti ostane denarja še za drugo brucovanje. PREDAVANJE V MRAZU Slušaitelji >čiiste< filozofije se pritoižujejo, da jim je v predavalnici tako hladno, da ne morejo vzdxžati na pneda-vanjih. Predavatelji so istega mnenja in se pritožujejo na ceatralno kurjavo. Res je, da je predavalnica visoilco nad pečjo centralne kurjave in da je potrebno precej časa, do-kler toplotna energija prodre v višje lege, toda to ni edini vzrok mraza v predajvalnici. . Pred kratkira so naimreč ngotovili, da so ofcna preda-vadnice redno vsaiko noč od-pnta« Noč je poziiini dovolj doJga, da se prediavalnica po najbolj zahtevnih higienskih predipisiih dodobm prezrači in izenači s stanjeim živeiga sre-bra ziraka. Vsako kurjemje je v takem primeru podoibiio bo-žanju mačehe. Kdo odpira okma in kdo skrbi za »oist zrak« v predavalndoi, pa še ni jasno. Ribarjenje v kalnem Posredovaiti pri etamovanj-skih Tprašanjih. nri kaj prida naloga, So pa Ijudje, ki jim gre ta posel dobro od rok. Nedavno je neznami talent, po poiklicu šiudenit, — stanovanj-ski posredovalec obljubil ko-legioi ilo na spregied. In še eno Stuidmt vsitop>i v astLsfeirtovo sobo: »Zdxavo, tovaipiš asi-stfcnt!« In v odgovor sliši: »Klaiijaim e&, gotspod štu-demt?!« Z abonenti so težove Poleg velikega števila aibo-nenior, iki bi bili radi Mtro im Uigodno postreženi s hrano, nprava Osredmje študentsike meiiize zadnji čas temeljito prouču je vpraišan je^ kako • prepTečiti nagel porast loan-ljenja jedilnega priibora, predvsem vdlic. Kljub priza-cfevnosfi nekaterili preiizku-šeinih strokovnjakov v gositiin-stvu, ki zasledujejo in prou-čujejo ia pojav, jim ni uspe*lo odkniti vzrokov lonttljenja vi-lic Zaloga zlomljenega prtiibo-ra pa se kopiči v skladiŠču. To bodo veseli pri >Odpadi]«! Trije zaboji zlofmiljeniih vdllc pa potrjujejo, da je čirvanje IJTidske imovine študentom špajiska vas. PERSPEKTIVA »Ti bi se moraild vpisa+i n"a pravo.« »Zakaj?« »Ker imaŠ advokatslki jeziic in, ker ti v tem pogledu zlepa nihče ne naore do živega.« >Bila sem že na medicini, biologiiji in romanistiki. Kaj veš, kaj me še čaka?< Profesoifeva raztresenost Meinda je bdlo to na eko-nomski fakulteti- Mogoče je, da se je kaj podiabnega 2^0-dilo na kakšni drugi fakulte-ti. Bolj redlki ®o pri »as pri-meri, ko slušaitetlji bodijo po predavaiijih na raizgowre v profesorjev seminar. Nekega dne se je to vendar zgodilo. Profesor je bil zafopljen v svoje znanstveno delo, ko je shišaielj vstopil. »Zdravo, gospod profesor! Prišel sem zaradi se . - .< »Zdravo. iovariš Zgaga!« »Oprostite, gospod profesor, \w. nisem zgaga, temveč La-vrič«. »Zakaj se pa. ne pišete Zga- Brcanje žoge OBETA SE NAM Tudl Sedaj so na vrsti priprave. Cela vrsta tečajev. dijaki noj se vključijo v naš klub. sniučarji-študentje, toda tečaja se še nlso odlofiili, ker je odvisen od snežnih razmer. Tudi v počitnicah bodro prire-dili tečaj za šitudente in di-jaike. Odločili so se, da bodo pritegnili v svoje vnste čim več dijakov, ki naj bi že od vsega začetka sodelovali v klubu študentov, ne pa šele takrat, ko stopijo na univerzo. Za člane kluba so vsaj delno presikrbeli tudi opremo, na prvem mestu so seveda smu-ei, katere so naročili pri zna-nem mojstru Bitencu. Tudi njihovo klubsko delo je na boljši poti kot laini. Me_ sto predsediuka Akadomskega smučarsikega kluba fe pre-vzel univer. prof. dr. reterlin T^v^^' "1 sezona T • i , • r, . . , podpredsedmk pa ie tov. Ho- - . XT , - . • ° LJub.l^,ne. Po JseJ verjetnosti i^ gtefain> Uredm so svoje tem praneje. Najiprej naj na- se >odo nasi predstavmki kiubske prosiore na Miklo- štejemo še ostala tekmovanja, udeleždli tndi študentskih dr- g;gevi ces|; 5'a k;er se sesta,- na katerih bodo startali naši smučarji. Ena izmed najpo-membnejših prireditev bo go-tovo smučarsko prvenstvo ljubljanske univerze. ki ho 16. januarja 1. 1955, verjetoo v bližnji okolici tako da čimvečje med katerim.i pričakujemo tu-di udele/.bo srednješo-lcev. Mesec dni za tem bo državno prvenstvo, kjer bodo izbrali držaivno reprezentanco za svetavno prvenstvo. Po sve-Ze dolgo jih m bilo na spre- tovnean prvenstvu na jahorini žavnib. prvenstev v iNemčiji in Italiji. Množica letošnjih tekmo-vanj zahteva od smučarjev dobro pripravo. V kratkem bodo pričeii s treningom na Ljubljaflie* snegu najboljši smučarji-štu-lx> lahko nastotpilo denti, ki pridejo v poštev za število smučarjev, svetovno prrenstvo. V ta te-čaj so predlagani: Budinek, Prestar, Janc. Rotar S., Rotar J^ Sarabon, Vrančič, Sarc, Zupet, GostLnčar in Verbek (\^si Ljtibljana). Od Zagrebča-now so predlagani: Modriča, Bziika, Rotar ia Weiler N. jajo vsako sredo ob 7 uri zve-čer. / Iz Beograda Pred kratkim je bil v Beo-gfadu plenurn športnih orga-nizacij na jUniverzi. Na tem sestanku so ugotovili, da je v tej organizaciji včlanieirih 22 študentskih športnih društev, ki imajo skupaf kar 48 šport-nih akcij. V športnih dmštvih na beograjski univenzi je včlanjenih skoraj 5000 štu-dentov, kar predstavlja 25%, vseh beograjskih študentov. gled, sedaj pa sino jih le naš- bo Študentski smučarski klub Predlog za ženskp ekipo: Ka- li. V misiih imaaic nase smu- priredil še veleslalom v Kra- rish, Lenardon, BaftLstič, Fur- čarje, ki so v dolgih poletinih njski gori, kcvnec aprila pa še lam, Marčec (ts« Ljubljana) . meseeih počivali iu bili samo smučareiko prireditev v Krni- in Antič (Zgb.). Trening mo- Najvec clanov imajo planin- v mislih na tako priljublje- ci- Poleg teh domačiih prire- ške .ekipe bo poverjen Lu- ska društva. V osmih planin- mh »dilcah«. Komaj so čakali ditev so na sporedu naših kancu ali Magušarju, ženske skih društvih je nad 800 čla- na prvih mrzlih snežuih dni, ki Bmoičarjev tudi tekmovanja v ee jiih vsi ostaU taiko boje. inozennstvu, med katerimi je Zajije ponicni to zafcetek na prveni mestu trova..li na«i najboljSi pa bo vodil Kermelj Jože- Tudi iekači se bodo zbrali na skupnem treningoi. Pred- lajrali so: PavšiT-a. Kalana, nov. Veliko zanimanje med beograjskimi študenti je tudi za streljanje, saj je tam sko-raj 2000 strelcev, Zanimivo je. da imajo v Beogradu tudi svoje študentsko društvo Par-tizan, ki šieje nad 500 članov. Plavalci so združeni v zna-nem društvu Sever, ki je že dolga leta najboljši plavalni kljub NR Srbiji. Prav gotovo so le številke za.nimive. ALIBOMO GLEDALI TEKME prve lige Naši smučarski cilji: na Zeleniko, na Veiiko Pianino ali morda celo na šar planino? it Sveta Za zeleno mizo je bil boj, ne boj, mesarsko klanje. Kaj takega že dolgo nismo doživeli, čeprav v nogometu latka vsaik dan pričakuješ oresenečeniia. Kot vpmo. so bili ob pričetku letošnje nogo- tnetDveSlZCin- ^T™n\ *)F CePrav ie v našem nogometnem športu marsikaj raj vs! boljsi igralci Odreda. siabega, sLraj bi rekli več kot dobreSa, je nogometaa Najprej tisti ki so prestopi-h igra nekaj nadvse privlačnega. Mnogi gledalci se navtlušu- l^-t tV2R}L±Si ?! |fi? °b brcf1JU Vr?^gausnja mnogi pri tem pazab- ljajo na vse tezave m cakajo cel teden, da se bodo lahko v nedeljo spet zbrali na stadionu in prisostvovali dogod- Problem slovenskega nogomefa rešujejo le v zvezi z ODREDOM njimi pa še nekaj domačih in iudi fuinkcioaiarji so pobrali svoj delež. Č^ hočemo Mežana Teršira Dvor ^ "i^iCT'n, ^r.A^^J^1 kom na zelenem travniku. Takih je dovolj, morda še pre- Alezana, jersica,, Uvor- na kratka pregledaiti let^nje več tudi med Ijubljanskimi študenti. In zato ni nič čud- odk^ nioramo ugotoviii, „ ' č smQ Jflv sJedaj ob koncu ligašk tkmovanja da je-^tj^T±™?e^ dobili nekaj pisem z željami.naj napišem/kaj o pretekli žaika (vsi Ljubljana), Šoberla dogodke m Marimikoviča (Beograd) ter da je 0.....„ r____ „„,,._,. Pevca in. Račk&ga (Zagreb). mero kazmi, vsega skuipaj >sa- Lkijpo skakalcev bodo sestav- mo€ 59 mesecev. Potem pa še "w"---- liali: Rogelj, Gorišek, Braz, Brezar in Belcer . . . In iakrat s,pomladi laihko nastopil z zmago nad Lovčenom iz Ceii- iS?i r^r^f^.1^ rSfu8" Se je P^elo/Noffoi^i kibi- vsemi igralci, ker bodo kazni nja. Toda to.je bila tudi vse. peršič in Gorjanc (vsi Ljub- ci so poskočili, uprava Odre- že potekle-Jjapa). Pripominjamo, da so to da je sklicala oibčni zbor in Vse utihnilo le kandidati za te tečaje m izbira še ni dokončna. Kot smo izvedeli od pred- pričela se je borl)a za zniža-nje kaizni. Uspelia dosedaj še Im komono je tudi vse- Morda bo sedaj Enajstorica ljubljanskega li-in slovenski no- gaša je doživljala poTaze — slaviiikoiv Akademskega smu- eno, če je ali ni, kajti kazni se carskega klaba, bodo letos bodo v kratkem iztekle. posvetili svojim članom gomet, v imenu katerega so enega za drugim. Celo Bokelj, v«e to počeli, bo šel svoja pot. _ je najslalbše moštvo II- lige> Zaniraivo je, da so načeli je svojo edino zmago izvoje- problem slovenskega' nogo- val prav nad ljubljansko eki- razvneli na tekmi proti Ze-nici (.5:2), po zmagi nad Na-predkoim (1:0) pa so Odredovi kibici prišli v polnem števiiu na Ijubljauski štadion, ko je bila na sporedu tekma z Mač-vo. Tudi tokrat je Odred po-žel zmago z rezultatom 3:0. Res fe, da zadnje tekme niso bile kdovekaj lepe, vendar so ponesle našernu mošt™ de-set točk,^ ki so pomaknile Od-redovo ime tiik pod rrh pr-venstvene tablice II. zvezne nogcmetne lige. še beseda o igrolcih Sestaya Odrodovega mnšiva je bila v pričetku leitošnje meta prav takrat, ko je Od- po. Neuspehi so razumljivi, prvenstvene sezone zelo čud- DSornLiSk0aJManskoD?^to V!p Občni-zhor, (med nami po- red zavozil v slepi tir Odred kajti moštvo je nastapalo s na. Nastopali so mladinci, biv- v mesecu decSibru bodl ^no: bil je precej žolčen) Jf bil brez dvoma n^o o- takkni, igradci, ki prav^zares si^cla^ U^ mostva^z eno be-imeli khibski tečaj — za krai Je bil Samo zaceldc. Sledile so kotnference z beograjskimi Letos brez poraza škodovan, toda prav gotovo se ne sodijo v tako kvalitetno sedo skoraj sami taki, ki ima- problera sloA^emskega nogonne- tekmovanje. Tudi trener ni J° premalo znanja za tako predstavnikT Bilo^Te^mnogo ta ni pričel šele tisti dan. Ta- imel ravno sre5ne roke { težke tekme Nekaj peripetij enkra¦ ^" """'" ^1-' Dne 25. novembra so se vilo mladine. Poudarfam, mla-streki ASD sestali na občnem dine zalo, ker bo odslej ena zboru:ki je bi-1 od ustanovitve gkvnih nalo-g SD da poleg se tlKij strelci" vkijučili v to so bili koristni in že napol daije ze peti po yrsti, da da- studentov vključuje in dela društvo. spreie.ti Manjkali so samo §e jo obracun o svojem doseda- tudi s srednješolsko mladino. ._ . , , , nndnisi ' ¦ ¦ — njem delu, ter da se ponneni- Nn ek-»Tv^m; ;* v.,1 i^«i;on ) i ^ jo o bodoč-ih na-loga.li, proble- . Na občnem zboru sov svo-niib. in pomanjkljivosiih. J^™ nadaljnjem delu pozdra- bodoče vodil delo naših strel- Iz referata predsedniika, tov. "vili, idejo o ustanovitvi enot- cev. Egon Perič Dragana, je bilo razvid-do, da je bilo delo Akadem-skih. strelcev v preteklem ob-dobju usipešno in plodno. Po-leg težkih prvenštvenih nasto-pov in kvalifikacij od dru-zinskega prvenstva, preko nieistnega, okrajnega, republi-škega in državnega so strelci naše univerze uneli še vrsto movanja neprav.cen m se Kjub izredno slabi igri je Od- jf Kaznovana tudi Kreza mnogo drugih podobnih reci. red zmaeal z na-*iz\m rvV ^^lcer zaradi surave. igre red zmag&I z najmanjšim re- na takrat ni cimiprej jemio se ali je res Odred po- tekimi Radnički (Niš): Odred. tekime Ljubljanska enajstorica je nastopala skoraj vsako nede-ljo z drugim moštvom, kar se- Kje naj iščemo vzrok temu ve-da ne more prinesti uspeha. oreokre.itu? M^rda se ;e mo- Pozneie, ko je prišel v moštvo vseh" prepirajočih se ^0! za vse to? Ali ^0010 osiali : telefona Ipii obisk ^.ni^ Tiikrait ie dSnčno Ii®tine7v "kateri naj" bi prizna- nogomeba" sekcija izmenjala igrarbolj povezano. pa ' tudi tudi nov odbor ASD. ki bo" v »1™V*- /3tt"lL! ^"^^^^"v nlh iekem samo zato, ker od- stvo že nekoliko uigralo, po- spet Hočevar, se je stan.ie If S HvnrLrt nrV«rP?il redovci niso hoteli podpisati udariti pa je treba tudi, da je prerej izboljšalo. Napad je Občni zbor NAŠK V sredo, 24. 11- so iimeli tudi dograditev ali pa doseže vsaj - j, i- cQja: ^s, li da so nagovarjali tuje ig- svoje vodstvo. In ne saoio to! obramba je bolje izvrševala VSe Vit°r LriSii Od?ed bo ™lce za prestbp v Odred? Ali Tudi trener je dobil paniočni- svoje nalcge. Najboljši igral-kjer smo DUi. Udred uo bomo zaradi tega ostali v S]o. ka tov. Repotočnika ^Pupo- ci jesenskega dela so bili: tam. drugih prdjateljskih dvobojev. nogometaši svoj občni zbor. V veliki predavalnici na Grabnu se je zbralo lepo šte-vilo članov oz:iroma pristašev tega mladega kolekti^a. provizoncBo lzravnavo terena za treninge K novo ustanovljenemu štu- Drugi o ncs in mi o drugih V eni svojih zadnjih številk V čast ^kioi AŠD na ie da" ni 9^?n\ ?h?T )e ^01*11 .Pred" ^ to društvo zagovornik pra- zadnji številki zamenjali v cast eKipi Asupa je, da m sedrfik kluba tov. Vicentič, na- ----- *----J----- ---'-¦ J ------ nekaj najznačilnejših bilav letošnjeiiletaaiti en- kar }p to7 Dollnc Draio d^ Jn^LTrZ^^VZ^ ^Hni ^™ Mi"Ča In čela ta vpra.šanja pri FUSAJ, krat poražena. Lf Zt^o iz katerel^ n^ kimi 1 tudS? c ljublJan- Cajkovskega. Po temeljitem saj konono tudi Ljubljana za- t, ^_.x:.,» .- J.--''-«- dlOi- P°rwll°. 1Z katerega na- skimi studenti.< raziskavanju smo ugotovili, da sjuži,da bi gledala tekmO med Nato je bil izvoljen odbor z "' '' univ. prof. ing. Sketelj Jan-nogometnega kom na čelu- Poleg študentov je bil v nov odbor izvoljen tu-di sekretar gradbene fakulte-te tov. Modrijan Stefan. veniji brez trenerjev in brez ta«, ki ima pri Odredu izred- vratar Brezar, srednji krilec sredstev za mlade nogometa- no srečno roKot začetke udejstvovanja med študenti Binogimi terikirai problemi. kot nikakor ne moremo smalrati bo finančni problem, slabo in dan, ko je formalno nastopil nezadostno orožje in pa pre- NAŠK, pač pa že mnogo pre-majhna zainteresnraiiost za je- Zuana je nogometna aktiv-strelski šport med štadentsko nost gradibenikov in prarni-mladino. Žalostno dejstvo je, kov. Z dograditvijo študent-da vključuje družiina, ki nosi skega naselja pod Rožniikom zastavo slovenskegg strelstva pa je nastala tu kolonija Štu- dentov, ki so se zajčeli že bolj organizirano baviti z nogome-tom. Tu se je tudi rodiJa ideja m organizira- o ustanovitvi študentskega no-medfakultetn.ih gometnega kluba in ko je ta Škotsko in Jugoslavijo, saj tudi slovenski mladi ncgome-to »neuspelo« informacijo eno- ia§j zasllUžijo irenerje im bolj- so korektorju našega lista glasno posredovali v športni redakciji Slovenskega poroče valca... na to, od 6.000 študentov, ^amo okodi 50 aiktivnih čianov. Naloga no-,vo iizvoljenega odbora bo, da 6 propagando njem širokih tekmovanj poveča zanimanje ideja letos poleti postala tudi za ta plemcniti in naši državi dejstvo, so prav ti študenti, taiko potreben šport in vključi ki so preje igrali pod firmo " " ' ¦- "¦ '-• " l ' ' " postali v »ivoj kolektiv čim večje šte- OBJAVA Pozivamo vse ljubitelje strelstva, da se vključijo v Akaderasko strelsko družino, obemem pa javljamo, da so redni treningi z zračno puško za nove in stare člane ob tor-kih in petkili od 19.)0 dalje v sobi 90 na IJniverzi. Dobro-došli! Odbor študentskega naselja, jedro novega NAŠKA-a. Kljub temu, da se v najvi-šjib forumih našega nogometa samo pomilovalno govori o amateriizimu, amaterska ideja še ni zamrla in je zlasti med ljubljanskimi študenti, člani NAŠK-a globoko zakoreninje-na. Nestnpno čakamo na izgra-ditev nogometnega igrišča v Tivoliju, ki je v načirtu. Bodo-či odbor naj pospeši njegovo Po nasmejanih obrazih sociec je A»L> spet zmagala šo vzgojo, ne glede kaj dela Odred- Dva različna polčasa Če smo pregledali Odredove borbe za zeleno mizo, je prav, če jih pospremimo tudi na potih po nogometnih travni-kih po naši državi. Odred je preživljal •težke ure in prija-telji leiga dmštva so že obu-pali nad kakršnim koli uspe-hom v Ietosnji sezoni. Začetek je bil še dokaj raz-veseljiv, saj nam je prva tekma prinesla presenetlijivo Iz Zagreba V Zagrebu je pred nedav-nim pričelo študentsko pr-venstvo v nogometu. Zanimivo je, da sedaj že deseto leto za-poredoma prirejajo to tekmo-vanje. V letošnjem prvensivu so odigrali dve koli — na pr-vem mestu je za sedaj priro-doslovno-inatematična faknl-te>ta, ki je v prvih dveh kolih doseigla 18 golov, prejela pa samo dva. Mojster, kaj bi povedali o svojem najnovejšern delu? Ja, hm, predstavljajte si samo ogromen napor, če človek slika, pa sam ne ve kaj. V Beograjskih študentskih kulturnih krogih se ukvarjajo z ra2L>ravljanjem o nezanima-nju ž-tudentov za glasbo. saj je n.pr. cd 48000 študentov včlanjeno v raznih zborih le 800 študentov. Razen študira-jočih na glasbeni akademiji pa imajo študenti kaj malo stika z glasbo. Menijo, da so za to tri glavni vzroki: Učni program v gimnaziji laposlavlja umetnosi; nasploh, glasbo pa še posebej in vzgoji abiturijenta, ki je nezadnlere-siran za umetnosl. Predmet »petje« ne spada v glasbeno vzgojo. Prav zato je ludi na univerzi tako malo zanimanja za glasbene probleme. Drugi vzrok so programi, ki so izbrani brez pozornosti in sistema. Tretji vzrok.ki bi b"J lahko* tudi prvi. pa je cena vtftopnic, ki je okrog 80 din (V Beogradu). Društvo glasbenikov Srbije je predlagalo, da sodeluje s študenti pri izboljšanju tega stanja. Prirejali bodo izbrane koncerte s stalnim programom, kjer nikdar ne bo manjkalo uvodno predavanje. Prav tako bo omenjeno društvo orgarri-zL-alo serijo predavanj za dvig glasbene kulture. Prav tako \U §E ENA . Bridko spoznanje Na ulici sta se srečala dva stara prijatelja iz gimnazij-skih let, ki se nista videla že vrsto let. Sprva se nista mogla načuditi -naključju, da sta se sreeala. Po.ieon sta govorila o družini, spominih in vojni. »Moji otroci so že poročeni« je prijazno objasnil prvi? >Kaj bo pa tvoj sin, ko di-plomira?« »Star mož« je odgovoril drugi. Dopisujte v naš list bodo znižali cene vstopnicam na 15 — 40 dinarjev. študenfske domove treti-rofmo kot gospodinjstva Beograjski študenti predla-gajo in zahtevajo, da bi uora-va električne centrale tretirala študentske domove kot gospo-dinjstva in ne kot podjetja. V tem jprimeru bi domovi plača-li mnogo manjše pristojfrine zt porabo električnega toka, na ta način bi lahko prihranili samo v enem domu do milijon din na leto. Tako so n.pr- mno-ge gostilne in zabavnj lokali v boljšem koložaju kar se tiče pdačila. kot pa šludentski domovi. 100 milijonov din posojila Kot porcča glasilo beograj-skih študentov je dosegel nji- »L A Sf J A « č s t i t a vsem svcjim odjemalcem ob naSesr veHkem Prazniku! ¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦< >¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦» TEKSTILNA TOVARNA | PRETDILNICE — TKALNICE — BARVARNE — TISKAR- NA — APR^TURE ¦ POSTNI PREDAL: 9 TELEFON: 24-32 BRZOJAVNI NASLOV: TEKSTILTVOR N. B. MARIBOR: 640-T-15G PROI2V AJ A: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetno-svilene podloge, flanele, pope-line, cefirje, tiskanine iz bombaža in stanične volne. Vse naše tkanine iz stanične volnc ter tropikala kakor tudi Šantung so apre-tirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jam-čijo za obstojnost aprerure tudi po večkratnem pranju. IZV A ŽA j sukance za šivanje, hiačevino, klote, ;; svilene serže, popeline, cefirje ter tiska-nine za moško perilo in ženske obleke. ;: UV A ŽA: barve, kemikaHje, utenzilije itd. Vsi nasi izdelki so znani po izredno j: dobri kvalitcti \n nizkih cenah. »¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦». >¦¦¦¦¦¦¦¦¦ V svojem razvoja se je Stud. zveze za tehnično vzgojo borila z mnogimi problemi.ki so ji otežkočali uspešnejše delo. Na eni strani se je čutilo nezaupanje v nspešnost de-la te organizacije, na drugistrani pa se je borila s proble-mi osnovnih materialnih sredstev. Vendar danes Iahko trdi-mo, da jc napravljen prvi korak in so dani pogoji za uspe-šen razvoj. O delu in uspehih pa bo naj-bolje razvidno iz dela skupščine Univerzltetnega centra, kl je bila v novembru. Skupščina je ugotovila, da Je lmela zveza poleg vidnih težav tudi lepe uspehe. Predvsem so bile aktivne terenske ekipe, ki so s filml in predavanji obisko-vale na^elja. Podobne akcije bodo organizirali tudi v tem po znižanih cenah hov »posojilni fond« (Pri re-ktaratu) že lepo številko. V treh letih si je iz tega fnnda izposadilo denar okrog 6000 absolventov in to kar v višiiii 100 milijonov din. letu. Ekipe naj bi se na terenu povezale z akademskimi klubi, kateri bi jim po potrebi nudili tudi pomoč. Poudarili so, da naj bi akademski klubi organizlrali sekcije za tehnične probleme, katerim bi zveza dajala mate-rialno in moralno pomoč. Akcija za ustanovitev Ljud-ske tehniške univerze dosedaj ni uspela, in sicer iz več vzro-kov. Zaradi svoje obširnostl ln zamotanosti je že izven študent-skega okvira ln bi morala prav-zaprav zainteresiratl celotno javno mnenje Ljubljane. Zato moramo vzbudltl zanimanje prl vseh tistih družbenih ustanovah, ki imajo s tehniko neposredno zvezo, predvsem Društvo inže-nirjev in tehnikov ter Društvo univerzitetmh profesorjev. — Skupščina pa ]e zaprosila tudi komuno za moralno in materi-alno pomoč. Tesno sodelovanje z JLA Je v precejšnji meri omogočilo delovanje radio-amaterske sek-cije in formiranje PP sekrije. Tudi v prihodnje bo Ljudska armada nudila pomoč pri delu Zveze za tehnično vzgojo. Ena glavnih nalog v prihod-nosti bo vključitev agronomov v svoje Clanstvo — seveda s pomočjo ZŽJ. Posamezne sekelje naj v bo-doče streme za čim večjomasov-nost, da bodo uspehi boljši in delo konstruktivnejše. Paziti pa moramo, da se ne bi morda po-javila stremljenja po odcepitvi posameznih skupinic, ki bi upo-rabljale material samo v oseb-ne namene. .•»••••• ••••••••• •••••• •••••• •••••• »••••••••••• ••• f Trgovsko podjetje ! »ŽELEZNINA« v icidovljici čestita vsem svojim odjemalcem in vsem detovnim lji'dem ob 29. novembrul AniDiE m\ cn Anekdote in njegov prijatelj Neki prijatelj je tožil Sha-wu, kako mu često škoduje njegova iskrenost in občutek poštenja. »Potrebno je, da smo iskre-ni in pošteni«, odgovori Shaw ironično, s>ali ni treba, da smo zaradi tega aeprestano žalostiiu. Sprejem za Mar^ovce V Bruslju se Je prvič sestal »Odbor za sprejem prvega Mar-sovca, ki bo stopil na belgijska tla«. Kakor piše belgijski list »La Croix«, je odbor določil, ka-ko naj bi potekal tak sprejem: 1. Cocktail, med katerim bodo servirali samo šampanjec, 2. tu-ristični izlet po mestu in 3. Iz-prehod po nočnih lokalih. Kaj pa, če bo Marsovec le redka rastlina ali nekakšen stroj? Kdo je odkril kinin? Kinin, zdravilo proti malariji, je odkril v 17. stoletju genov-ski zdravnik Sebastijan Badl. Opazoval je ljudsko zdravstvo med domačini v Južni Ameriki, posebno v Peruju na področju Andov. Tamkajšnji domačini so uporabljali v terapevtske name-ne grenko skorjo nekega tam-kajšnjega drevesa. V svoji latinsko pisanl knjig! je Badi razložil zdravilne last-nosti te rastline, ki" iz nje pri-dobivajo kinin, in način zdrav-ljenja z njim. Na prvi strani te knjige so natisnjeni sonat in zahvalna pisma, ki poveličujejo dragoceno odkritje -in zasluge genovskega zdravnika, katera-mu dolgujejo zdravje in življe-nje milijoni ljudi po vsem svetu. Kralj v obrambi Ko se je Henrich IV. vračal po obranibi Cambraia domov in se za trenutek ustavil v Amiene,u, da bi se odpočil, stopi pred njega govornik iu ga najcovori: »Najzvišenejši, najboljši, najmilost] jivejši, najhrabrejši, najsposobnejši...« Kralj ga je prekinil: »Dodajte k tem superlati-vom še: najbolj utrujen.« Bellinf pri izvedbi N0RME Na premieri »Norme« v Parizu je bil tudi znani arhe-olog in zgodovinar. Ampere. Ko je bil čisto izven sebe od navdušeaja, je zraven njega stal nek mladenič popolnoma ravnodušen in miren. Atapere ga gleda in nazadnje le iz-gubi potrpljenje. >Kaj ste vi iz leda, da Vas ta glasba ne navdušiPi j>Kaj hočete... Jaz sem Bellini-« Sodelovanje tujih študentov zaželjeno Grški nacionalni radijski inštitut je uvedel redno odda-jo, v katerih seznanja javnost s študentslrimi problemi. V teh oddajah sodelujejo vsi. ki jih zanima univerzitetno življenje. seveda so v največjem števiiu zastqpani študentje. Preko radia skušajo grški študentje seznanjati javnost tudi z dru-gimi šudentskimi problemi v najrazlličnejših državah. Za-radi tega je močno zaželjeno sodelovanjo študentov iz ino-zemstva. NIZOZEMSKA V mestu Leiden je bil osnovan biro za posredovanje dela, ka-terega naloga je preskrbeti de-lovna mesta pravnikom, ki žele biti zaposleni v industriji. Pri tem delu pomaga direktorju bi-roja poseben svet, ki ga sestav-ljajo profesorji univerze in predstavniki gospodarstva. Ako se bo poizkus obnesel. bodo osnovali slične biroje tudi za Reforma pravnega študiia Izvršni svet študentske n. cionalne zveze je sklical kun-ferenco, ki je razpravljala o reformi pravnega študija in o socialnem položaju luxem-burških šludentov. STUDENTI! v° & \*i *• *., »• w • ovo ESTO •••••• ••• •••••• •••.••••• .•..«..«. ••..•..». : GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE Z BABVAMI IN LAKI Predilnice - fkckice - barvame - liskaraa f Poštni predal: 9 Brzojavni naslov: Tekstiltvor NB podružnica Maribor: 640-T-150 PROISVAJA: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetno-svilene podloge, flanele, popeline, cefirje, tiskanine iz bombaža in slanične volne. Vse naše tfcanine iz stanične volne ter tropikale, kakor tudi shantung so apretirane proti mečkanju Li so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstoj apreture tudi po večkratnem pranju. IZVA2A: sukance za šivanje, hlačevino, klote, svileue serže, popeiine, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke. UVAŽA: barve, kemikalije, utenzilije itd. Vsi naši Izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkib cenah. UUBUANA, Resljeva cesta št. 1 TELEFONl štev. 21-256 in 21-488 P R-1 P O R O Č A: v nakup vse vrste premaznega materiala kot laneni firnež, olj-nate barve in lake, vrste čopičev in vos v to stroko spadajoci ma-terial po najnižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih in sicer: SKLADISČE EN-GROS LJG3LJANR, Titova cesta št. 33 (Javna skladišča) teiefon 32-561 SKLADIŠCE EN-GROS RUEKfl, A!do Colonello štev. 6 telefon št 33-07 Obrtno mesarsko podjetje »ROG« m Jesesiicah čestita ob DNEVU REPUBLIKE In se priporoča! ••.••.••»•..•¦ ••••••••••••' ••••••••••••••< t—m* ••• •••• .«..«. .«..•.••• •••••>»«••••••• ••• t«»«»««> ••••••••• ••»•• • a Uubljana in prodaja vse vrste dgvfačssie, strojila in vol&io na vsem teritoriju >+¦¦»¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦ •••••# •••••• .••••..•..«. Spet ste tu? «*.ekla sem vam že trikrat, da tu ne stanuje gospa Brcei Beograd Iz Beo^rada smo izredeli, da se vodijo pogajanja za ne-katera mednarodna srečanja v prihodnji sezoni. Kakor vse kaže se bo v dneh od 3. do 17. aprila 1955. naša štu-dentska reprezentanca sreča-la t Parizu 8 francosko re-prezentanco, za tem pa bo go-stovaia še v Luksembnrgu. Meseca maja pričakujejo v Beogradu nogometne repre-zentauce Londona ali Vzhod-aega Berlina. Po vsej verjet-nosti bo pri?lo v prihodnji se-zoni tudi do troboja študen-tov Grčije, Turčije in Jugo-slavije v nogometu, košarki in odbojki. Atleti beograjske univerze predvidevajo tekmo-vanje Beograd: Rim, košarkar-)'\ in odbojkarji pa srečanje z ">olgarskimi tekmovalcL Skoplje List »Sport« pi§e, da )e t >koplju precejšnje razburja-nje okoli določanja repre-zentanc za potovanje v Tur-zijo. Sporfni odbor v Skopljn fe določi) » reprezentanco arao take štiidente, ki so čla-ni študentskih klubov, tiste. ci so včlanjeni v drugih dniš-tvih. pa Diso npoštevali- Ka-kor piše >Sport« so boteli člant Sportnega odbora v Skoplju izkoristiti to priliko ra pridobivanje talentiranib športnikov. To izjavo je psd-pisalo osem šttsdentov Lz •Skoplja. •••••<••• •••••..•« ••• OBRTNO PODDETDE BLEJSKA IZDELUJEMO VSA ZAŠCITNA SREDSTVA ZA T E 2 K O INDUSTRIJO rKIBUNA, iist Stuaentov ijubijanske oniverze — Odgovorni nred-nik: Bogdan PleSa, absolvent ekon. — Uredništvo Jn uprava: Ljub« IJana. MikloSičeva 5a, teiefoD 22- 102 — Tekočl raCun Narodne banke S06-T*»4i — Letna naroCnina 200 dia. — Tiska tiskarna Slovenskega PoroCevalca v LJablJanl. Čaka nas še mnogo dela GLASBA Delovni kolektiv iestlla k Dnevu republike vsemu delovnemu Ijudstvu commerce zastopstvo inozemskih tvrdk Ljubljana, Tomšičeva 7/11 telefon: 22-241 Predstavništva: Beograd, Ul. 7. iula br. 34 Zagreb.Trg žrtava fašizma broj 2/11 Skoplje, Stiv Naumov 75 Split, Supilova 11 našemu sospodarstvu posreduje po najusodnejših posojih vse izdelke svetovno znanih tvrdk za kemično, tekstilno. usnjarsko in lesno induttrijo, ttroie za sradbeništvo. pisalne itroie ter pisarniški material, kakor tudi umetna snojila in zaščitna tredttva za kmetijstvo Poslužujmo se domačih zastopstevl ii Trgavsko podjetje OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE KRANJ čestita k Prazniku republike 29. novembru vsem delovnim liudem Jugoslavije! Potrošnilcom, kmečkim zadrugam in državnim posestvom nudimo vse vrste kmetijskih pridelkov, gozdne in lesne asortimente, umetna snojila, stroje, zašiitna sredstva, sradbeni mateiial .. j.I».-.-'.:;jw,^»"i Gostinsko podjetje ŠENTVID 93 Priporočamo naše gostinske obrate v občini šentvid: »TURIST« »GORENJC« »PRI K0L0DV0RU« »IZLETNIK« »BUFFET« kjer boste solidno postreženi! K PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE DELOVNI KOLEKTIV LENDAVA a«tctt{cctc(ctccactwtwtcctcfcctc«ctcctacc