Schichtov RADION pere sam l JR 2/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A• Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. in... hitrejše VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVEL KARLIN «• BUDDHA čajne mešanice so najboljše. TEA IMPORT, Ljubljana, Večna pot 15. Telefon 2626. Velika izbira najnovejših damskih klobukov po najnižjih IH 4 1111 l|[V cenah. Preoblikujem in popravljam v najkrajšem času IUH OIVUl " VIHIILIV Eksportna hiša „LUNAM, Maribor, Aleksandrova cesta št. 19 trgovina z galanterijo, drobnarijami, pleteninami in igračami. Iz lastne pletarne: nogavice za deeo in moške od Din 4 — navzgor, nogavice za ženske od Dm navzgor, volnene majice za deco od Din 19’— navzgor, ženske ma;e od Din 45*— nav*gor, moške maje od Din 65*— navzgor, pletene obieke (krilo plisirano) od L)in 55'— navzgor (po velikosti). Naročila po meri se izvršujejo točno! Sprejemam tudi poštna naročila po meri. Lastna predtiskarija, prevzemam dela za ažnriranje in entlanje. Kemično čiŠčeno perje kg Din 15*—, 25*—, 35'—, 55‘—, polpuh beli kg Din 90* -. Najfinejši puh beli kg Din 220*—. LEKARNA Dr. G. PICCOLI „PRI ANGELU“ LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 6 Telefon 28-35 Velika zaloga tu- in inozemskih specijalitet. Zdravila se oddajajo na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča: MALINOVEC, pristen, naraven, na malo in veliko. NORVEŠKO RIBJE OLJE, najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. CIKOPMA „Naš pravi domači izdelek" Kuhinjska sreta! Dl O MARIBOR Trstenjakova ulica 21 Telefon 23-07 pecilni prašek, zmes za šartelj, vanilinov sladkor, prašek za puding POZNANO DOBRI ČEVLJI! MODERNE KOMBINACIJE • CENENI ČEVLJI H U M A N I K LJUBLJANA, Dunajska cesta la. MARIBOR, Gosposka ulica 17. CELJE, Aleksandrova cesta PTUJ, Slovenski trg UPORABLJAJTE* PRI ŽIVINOREJI REDILNI PRAŠEK KASTI N LEKARNA TRNKOCZV LJUBLJANA, MESTNI TRG 4 12 TOVARNE DIREKTNO SEDAJ PREJ Prava tolažba za živčno bolne je mojo ravnokar izšlo razjasnenjel V njem b« obravnavajo dolgoletne izkušnje o vzroku, nastankn in zdravljenju živino bolnih. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu povsem brezplačno ki pismeno zahteva od spodnjega naslova. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo o stvarnem uspehu v dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada k tej veliki množini živčno bolnih kdor trpi na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabemu spominu, nervoznemu glavobolu, nespečnosti, pokvarjenemu želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali pa na drugih neštetih pojavih naj zahteva mojo knjižico tolažbe. Kdor jo pazljivo prečita, bo prišel do mirnega prepričaiija, da je pot do zdravja in veselja do življenja popolnoma enostavna. — Ne čakajte in pišite še danes 1 Poštno zbiralno mesto i ERNEST PASTERNACK Berlin SO. Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. K. Zakai iz tovarne ? Ker Je iz tovarne iz prve roke in radi tega dosti cenejše kot drugod. Fantovska obleka . . Din 80*— Moška obleka . • • • Moška kratka suknja Moška dolga suknja Hlače iz hlačevine • Hlače iz sukna • • • Moderne pum-parce Din 150-— 80*— Cenik z več tisoč slikami in zastonj! E e Tovarna oblek NO TELO JE POOENI, NOJ I VSI VEDO! STERMECKI, Celje št. 304. SAMOPOMOČ V MARIBORU USTANOVLJENA 1927. ♦ Zavaruje vse zdrave osebe od 1. do 86. leta za Din 1000*— do 20.000*—. Šteje danes nad 35.000 članov. Izplačane podpore nad 5 milijonov. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekt. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge brez odbitka rentnega davka. Stanje vlog 220,000.000 Din (Dve sto dvajset milijonov) USTANOVLJENA LETA 1881 Srečko Poli Ii drag v Ljubljani Metelkova ulica 13 v nudi: la malinovec, limonado, orangeado, vse vrste marmelade, razne esence za likerje, esence za rum, komp. itd. Telefon 21-10 Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana prej Kranjska hranilnica Hranilnica Dravske banovine, Maribor Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje prej Južnoštajerska hranilnica v Celju. Pri njih naložite, najvarneje in najplo-donosneje svoje prihranke na knjižice in tekoči račun. Vlagate lahko tudi po pošti. Pri njih dobite posojila vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Posojilojemalec jamči samo za svoje posojilo, kajti za obveznosti hranilnic jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Najvarnejša naložba prihrankov. Najcenejša posojila. Prava metoda za negovanje lepote in zdravja. Proti vsem napakam kože služi FellerJaTa kav- kaika Elaa-pomada, ki Ščiti lic« In kožo, ker ne pokriva kakor običajna krema samo površine koze, temveč jo koša vpija in tako deluje nanjo s svojimi dobrimi sredstvi. Ona hrani, obnavlja, pomlajuje staro, nagubano in hrapovo kožo lic«, vratu in rok. Kožo napravi sladko, mehko, čisto in elastično, odstranjuje gube, brazgotine, mozolje. Veselje je videti, kako enostavno in hitro izginejo solnčne pege. Lonček Din 12*—. Zavojnina in poštnina Za nego las, za krepčanje in ohranjevanje kože se uporablja Fellerjeva močna Elaapomada za rast las (Tanochina-pomada), ki dovaja nove hrane lastnim koreninam, dosega bujnejšo rast las in preprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost; nevoljne Lase vzdržuje mehke in gibke. Lonček Din 12*—. Zavojnina in poštnina poseb j. Za poakninjo staneta 2 lončka pomade z zavojnino in poštnino vred Din 40*—•, ako se pošlje denar naprej, zakaj po povzetju stane pošnina Din 10*— več. „Elsa“ takoj« lilij no mleko, idealno sredstvo za lepoto, stekleniea stane Din 13-20. Elsa-Shampoo za izmivanje glave in las, Jako prijetnega duha, zavitek Din 3 30. Za barvanja las, razne barve, Din 66’—. Za odstranjenje laa .Depilatorium" odstranjuje neljube dlake z vsakega dela telesa, Din 34’—. Fellerjeva Elaa mila so divnega vonja, Štedliiva v porabi; plemenitijo kožo in vsebujejo dobro delujoče sestavine, zdravju in lepoti potrebne. Obstoji 7 vrst mil: Elaa-lilij no mlačno milo In Elaa milo lilij ne kreme. Elaa-ramenlakovo milo. Elsa - gllcerinovo milo. Elaa-borakaovo milo. Elaa - katranovo milo. Elaa-mi o za britje. Za poakninjo po pošti 5 kosov Elsa-mila v poljubni izbiri z omotom in poštnino Din 62 —. Elsadont - krema za zobe izvrstno čisti zobe. Tuba stane Din 8*80. Elaa-ustna voda, osvežuje in desinficira. Steklenica Din 16-50. Elaa-zobni prašek samo Din 6 60, dr. Helderjev zobni prašek v škatlicah po Dta 6 60, v v rečicah po Din 4 *». Zoper kurja očeaa, žulja itd. Vam pomaga brez bolečin, brez nožu, brez nevarnosti zastrupljenja krvi hitro in zanestjivo delujoči Fellerjev Elsa - turist o vskl obliž. Mali karton Din 440, veliki Din 6 60. Dalje: tekoča turistovaka Elsa-tinktura, steklenica s čopičem Din 11'—. Elsa -Sachet dišeča blazinioa za omaro s perilom, vir trajnega duha, ki prodre vsak kos perila. Cena Din 6*—. Svetujemo, da pošljete denar naprej, ker znaša poštnina po povzetju 10 Din več. Če se ti preparati prilože k Elsa-nomadi ali Esa-milu, se poštnina prihrani, sicer se stroški zaračunavajo najceneje posebej. Naročila naslavljajte točno na : EVGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA DONJA 726 (Savska banovina). n ■ KIPI R E l I J E F I ORNAMENTI CERKVENA IN STAVBNA DELA UMETNI KAMEN OKVIRI ITD. MAVZOLEJI GROBNICE NAGROBNI JAVNI SPOMENIKI OGRAJICE VAZE ITD. UKLESAVANJE IN ZLATENJE NAPISOV PORCELANSKE SLIKE SV ETI L JKE POPRAVE ITD. FRANJO KUNOVAR KAMNOSEŠKO-KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠČE SV. KRIŽ LJUBLJANA TELEFON 27-87 NARODNA TISKARNA v LJUBLJANI Knafljeva ulica št. 5 Telefon Ste v. 23-04 * Izdeluje vsakovrstne tiskovine v vsaki množini, in sicer: vizitke, kuverte, cenike, račune, memo-rande, okrožnice, lepake, letake, osmrtnice, hranilne in zadružne knjižice kakor tudi vse uradne in bančne tiskovine Izvršitev tiskovin točna in po najnižjih cenah Štedilnike, kopalne peči, peči za ogrevanje sob kakor tndi vse druge naprave za plinsko knrjavo montira in dobavlja Mestna Plinarna Ljubljanska Priporočamo tndi koks iz angleškega premoga za kovače in centralne kurjave. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največja regulativna Ima vlog nad 430,000.000 Din Telefon št. 20-16 in 76-16. Poštni čekovni račun št. 10.533. LJUBLJANA Prešernova ulica št. 3 hranilnica v Jugoslaviji. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občana z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnilke, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. GOREČ d. z o. z. LJUBLJANA Palača Ljubljanske kreditne banke Delavnica: Gosposvetska cesta št. 14 vam nudi najceneje: najboljša kolesa in vse potrebščine zanje najboljše šivalne stroje in njih dele najboljšo pnevmatiko za avto in motor največjo izbiro avto- materiala, najnovejšega in najboljšega zimskošportno blago domače in norveško. * Bencinski avtomat * Avtoolje Zakon varčevanja nam pravi, da naj se ogibljemo nepotrebnim stroškom in si nabavimo trajno in zanesljivo, obenem pa jako ceneno pravo švicarsko uro od tvorniške tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 627, ki Vam na zahtevo popolnoma zastonj pošlje svoj veliki ilustrirani cenovnik. Suttnerjeve ure uživajo že 35 let svetovni sloves, zlasti pa njegove znamke »IKO“, „OMIKO“ in „AXO“. Evo Vam majhnega izvlečka iz cenovnika: Samo 44- stane prava švicarska remontoarka na sidro št 120, ki jo zaradi svoja odpornosti imenujejo nepokončljivo. Prav dobre ure po Din 58*—, 64*— itd. najdete v velikem ilustriranem cenovniku. Samo QO( stane Din zapestna ura št. 3720 z usnjatim jermenom, prav dobrim kolesjem, dobre kakovosti. Prave budilke na sidro z dobrim ko-^C« lesjem že od Din “J navzgor. Boljša vrsta št. 125 stane samo Din 49*—. Prstan št. 6836, kansko dotible- Din24-—. Zlat° Ogromno izbiro ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov itd. iz zlata, srebra po vseh cenah dobite v cenovniku. Zahtevajte ga od tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana 8t. 627. Kar ne ustreza, se zamenja ali denar vrne. Lastna tvornica ur v Švici. Že od 35-- počenši prodaja tvrdka Suttner dobre žepne ure, kar dela samo zaradi reklame. Okoristite se s tem I J^o/msthUloiser vJaoendel-k I Oranžen 1 Jeife TunffertSebhanii ^ }‘JZ6fniseh 7iVasst Drogerija - fotomanufaktura, koncesijonirana prodaja strupov Drogerija GREGORIČ, Ljubljana Prešernova ulica štev. 5. Kolinska voda /V U L l fl S K. U U U U U Javendel-Orangen Vsaka kapljica ima čudežno moč. Osveži in krepi živce, zato jo zdravniki prav pogosto priporočajo. Ne obupajte, če Vam živci odpovedo, le nekaj kapljic „Lavendel-Orangen" kolinske vode Vam jih zopet osveži in okrepča. Prijetno osvežujoči duh „Lavendel-Orangenu kolinske vode vpliva blagodejno in osvežujoče na Vašo okolico. „Lavendel- Orangen“ kolinska voda v osmerokotnih steklenicah z brizgalno napravo in kovinskim pokrivalom. štev. 2270 približno 10 g . . . . Din 10’— „ 2271 „ 50 „ . . . . ,, 28'— » 2272 „ 100 ................... 50 — „ 2286 „ 150 ..................72 — „Lavendel- Orangen* luksuzne kasete kot darila. „Lavendel - Orangen“ kolinska voda in 2 kosa mila v okusni kaseti št. 2156 Din 25'—. „Lavendel - Orangen“ kolinska voda in 1 kos mila v krasni kaseti št. 1300 Din 38—. ■ Pokrajinske razglednice, povečane slike, filme, plošče, vse vrste fotografskih papirjev, aparatov kakor vsa amaterska dela najceneje in najbolje pri- FOTO-TOURIST Ljubljana, Selenburgova ul. 6 podružnica KRANJSKA GORA Evo veselja ti i taki Ali Vam jed ne diši? Nimate teka! Uredite želodec in čreva. Fellerjeve Elsa-pilule, šest škatlic Din 30-—, in Elsa-švedske kapljice, dve steklenici za Din 50—, vse z omotom in poštnino vred, Vam nudi lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 726 (savska banovina), zoper kašelj in bolečine v prsih pa pravi Zagorski sok «Elsa», dve steklenici dinarjev 50-—. Kraljevski dvorski dobavitelj 0 FRANJO SGHNEIDER j izdelovanje glasbil in potrebščin ZAGREB, Nikoličeva 12/17 \ Dobavitelj Narodnega gledališča Drž. glasbene akademije Glasbenega zavoda Vojne glasbe Sokolskih društev Učiteljišč itd. Zahtevajte takoj bogato ilustrirani strokovni CENIK, ki ga dostavljam brezplačno. Presenetile Vas bodo nizke cene za izvrstna glasbila. Vijoline................od Din 71'— navzgor Kitare................„ „ 168'— „ Mandoline................... „ 108'— „ Tamburice „ 85'— „ Harmonike . . . . „ „ 75'— „ Trobente.................... „ 440’— „ Kromatične harmonike „ „ 960*— „ Havajske kitare, klavirske harmonike, saksofoni in vsa ostala glasbila v največji izberi. Vsako glasbilo dajemo 10 dni na poskuinjo. Zakaj ravno iz Ker je v Celju trgovski dom Stermecki, ki ima dobro blago, nizke cene in ogromno izbiro ter pošlje na zahtevo vsaki dami, gospodinji in kmetici novo, veliko kolekcijo vzorcev sukna, volnene in svilene tkanine, barhenta in raznega manufakturnega blaga za obleke, plašče in razno perilo. TRGOVSKI DOM Stermechi, Celje štev. 304. VZORCI IN CENIK ZASTONJ! Ako si zaželite dobro glasbilo, se obrnite direktno na največjo in edino strokovno od-premno tvrdko v Jugoslaviji, ki po neverjetno nizkih cenah izdeluje, popravlja in dobavlja vse vrste glasbil. RADIO je naičudoviteJši izum 20. stoletja. Nabavite si radio-aparat! Vaša soba bo polna godbe, petja, govorov in poročil od vseh strani sveta ! PH n Ll PS evropska tovarna radio-aparatov Vam priporoča svoj izborni aparat Moderen do najmanjšega dela. 9 a tipa 930 za električni tok vsake napetosti. Najboljši aparat za tako majhen denar in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zahtevajte opis in ponudbo pri RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 (poleg Uniona). BUDDHA" -Jne mešanice so najboljše. TEA IMPORT, Ljubljana, Večna pot 15. Telefon 2626. OGLAŠUJTE V VODNIKOVI PRATIKI Ob svojem prihodu v Ljubljano ne pozabite posetiti avtomatski bufet „D A J — DAM“ Aleksandrova cesta št. 4 kjer si z dobrim, pristnim vincem poživite dušo in telo in pokrepčate svoj želodček s svežimi, izbranimi jedili. Na svidenje! Mestna hranilnica Novo mesto pupilarno varen denarni zavod. Ustanovljena leta 1894. • Pod trajnim državnim nadzorstvom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. Za hranilne vloge jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. KUVERTE vseh vrst nudi najugodneje Kuverta družba z o. z. LJUBLJANA Poslovalnioa BEOGRAD, Rajičeva ulica 10. Telefon interurb. 28-07. Damsko in moško perilo bluze, damske torbice, razne nogavice, rokavice, kravate, naramnice, listnice, pletenine in kopalne potrebščine kupite dobro in najceneje pri tvrdki Miloš Karničnik, Ljubljana, Stari trg 78 Vsak Slovenec obiskuje rad prireditve Ljubljanskega velesejma. Zakaj? Ker mu velesejem nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu in njih cen. Najceneje in najbolje boste kupili le, če morete primerjati blago in cene raznih tvrdk. Na prostoru velesejma, ki obsega 40.000 m2, razstavlja čez 700 tvrdk iz sedemnajstih držav. Obiskovalci plačajo polovično voznino na železnici. Prireditve v letu 1 933.: XIII. mednarodni vzorčni velesejem bo od 3. do 12. junija. Kmetijska in kulturna razstava od 2. do 11. septembra. ELEKTRIČNE NAPRAVE in inštalacije vsake vrste izvršuje Mestno električno podjetje Prodaja: motorje, ventilatorje, kuhalnike, žarnice, likalnike, ogrevalne bla. zinice, moderne lestence in svetilke ter ves elektroinštalacijski materijal- MARIBOR, Frančiškanska ulica 8. — Telefon 23-23. MARIBORSKA TISKARNA tiskarna LITOGRAFIJA KAMENOTISK OFFSETNI TISK KNJIGOVEZNICA PLAKATERSTVO REKLAMNI ZAVOD MARIBOR, Jurčičeva ulica št. 4. Telefoni št. 20-24, 26-70, 21-72. Najboljši liker za želodec je ki krepi in zdravi želodec Edini proizvajalec LOVRO ŠEBENIK LJUBLJANA VII Priporoča se modna trgovina T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2 IVAN BIZOVIČAR umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi vence, šopke in trakove. Dalje ima na razpolago: Magnolijo in Kiematis v raznih barvah kakor tudi večjo množino dekoracijskih dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrtnice, viso-kostebelne in nizke, v raznih barvah. — Imam tudi vsakovrstne sadike najžlahtnejših ovetlio in zelenjadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvrše točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana. Telefon 26-68. Tvrdka I. C. MATER iniiiiiiiiHinniiiTmiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiii priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbiro damskih, moških in otroških čevljev tvrdke J. L. Popper LUTZ PEG KRALJUJE POVSOD JUGO-LUTZ dražba z o. z. LJUBLJANA VII, Beljaška ul. 4 Telefon 32-52 KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. Naslov za brzojavke: Kredit Ljubljana Telefonske številke: 2040, 2457, 2548; interarban 2706, 2806 AKO NISTE MUZIKANT ® mmmmmtmKmmaammmmmmmmmamm igrah AKO S T E MUZIKANT boste bolje igrali 1 Vse to zavisi od močne volje ter od dobrega instrumenta, ker talent za glasbo ima skoro vsakdo. Odkar se pri nas nahaja prodajna poriruinioii velike svetovne tvornice _ glasbil MEINEL & HEROLD iz Klingenthala v Nemčiji, si ■ lahko tudi mi nabavimo dobro glasbilo po zelo nizki ceni, 7 ker kupimo direktno iz tvornice oz. tvorniškega skladišča. Semkaj kratek primer: od Din 65 149 navz m * 1. Tamburice 2. Gitare . . 3. Gosli . . . 4. Mandoline 5. Klarineti . 6. Trombe 7. Gramofoni 8. Rožne harmonike (nemške) . od Din 9. Ročne harmonike (dunajske), od Din 159-10. Kromatiine harmonike , „ 895-- Vsako glasbilo 8 dni na poskašnjo ! | & POPOLNO JAMSTVO! Do sedaj preko t 1 milijon odjemalcev I | POPOLNOMA BREZPLAČNO prejmete bogato ilustrirani najnovejši cenik, ako se sklicujete na naš koledar in ga zahtevate od: MEINEL & HEROLD tvornica glasbenih instrumentov in harmonik podružnica Maribor, št. 220. MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA izvršuje vse električne instalacije za luč in moč naj-solidneje in po najnižjih cenah. V svoji prodajalni, Mestni trg št. 2, ima bogato zalogo lestencev, namiznih svetilk, grelnih aparatov, likalnikov, motorjev, električnih štedilnikov, žarnic in sploh ves električni materijah Za popolnoma elektrificirana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah. Posebno ceno za ogrejevalce vode na nočni tok (60 para za kilovatsko uro). * Ravnateljstvo mestne elektrarne Ljubljana, Krekov trg št. 10. (Mahrova hiša.) Prodajalna mestne elektrarne Ljubljana, Mestni trg št. 2. (Magistratno poslopje.) SPLOŠNO TESARSTVO MIHOR ROBERT mestni tesarski mojster LJUBLJANA Devinska ulica št. 5 (Trnovo) se priporoča za vsa pod tesarsko stroko spadajoča dela. Izdelava lesenih hišic in streh, po danih in lastnih načrtih. Delo solidno. * Cene primerne. 100 in 100 p°skus°v širom Slovenije je dokazalo, da se doseže najboljši uspeh pri vseh kulturah z Nitrofoskalom — Ruše. Kmetovalci, ne pozabite pred^set^^^nq^iti^ tem umetnim gnojilom! 20*/. POZOR! 20°/° Ali že veste, da se je preselila MANUFAKTURNA TRGOVINA „pri znonir IVAN STROJANŠEK LJUBLJANA, sedaj PRED ŠKOFIJO štev. 21 (poleg magistrata) „PRI ZVONU" kupite najceneje vse vrste manufakturnega blaga, kakor: barhent, fla-nelo, odeje, flanelaste rjuhe, garniture in damsko volneno glago, popelin, rips za moške obleke in suknje, angleški kamgarn, ševijot, double, palmerston, doskin, fini sifon a Din 5'—, trpežni oksford a Din 5’50, modro tiska-nino za predpasnike od Din 5'— navzgor. Ker smo v svoji hiši, nam je mogoče nuditi vkljub nizkim cenam še PT 20% popusta. SE PRIPOROČAMO! Kje je vzrok bolečin? To je najvažnejše vprašanje, ako nas kaj boli, ker je uspeh lečenja v prvi vrsti odvisen od spoznanja pravega vzroka, ker tudi narava sama, ko nas opozarja na bolečine, hoče prav za prav opomniti nas na tisti del telesa, kjer je zdravje oškodovano, da se o pravem času obrnemo na zdravnika. Vsekakor pa je prav dobro, ako imamo le vedno pri roki zdravniško priznano domače zdravilo, kakršen je pravi Fellerjev Elsa-fiuid, ki ga že nad 35 let rabijo za nego telesa in za obrambo proti mnogim obolenjem. Fellerjev Elsafluid koristi zlasti tistim, ki so preobčutljivi za hladen zrak, ki se brž prehlade, imajo neprestano hladne noge, se nagibljejo k nahodu in vratoboljn, jih rada boli glava, imajo migreno in slabo spe. Mnogo hvalijo tudi vteranje s Fellerjevim Elsafluidom, ko človek zaznava znake slabosti in slabega obtoka krvi, ko oslabša živčevje in mišičevje. Ko je človek daševno in telesno utrujen ali se sicer počuti slabo, použije nekoliko kapljic blagodišečega Elsafiuida na sladkorju, v mleku, čaju ali kavi — takoj boste sveži in okrepčani. Tisti, ki ga rabijo za vteranje pri revmatizmu, trganju v sklepih, bolečinah v križu, v obrazu in po vsem telesu, imajo radi Fellerjev Elsafluid stalno pri hiši. Zunaj ali znotraj porabljen Fellerjev Elsafluid izborno služi za razkužilo in lepotilo za roke, obraz, zobe, usta in dihala in je zato potreben pri hripi. Zahtevajo ga zlasti za obkladke za vrat ter za otekline zaradi padca, udarca itd. Pomešanega z vodo porabljamo za grgranje, ker razkraja slez in tako odstranjuje povode kašlja in hripavosti kakor tudi prav ugodno deluje pri bolečinah v prsih. Zaradi mnogih njegovih prednosti ljudje radi jemljo Fellerjev Elsafluid tudi na potovanja z železnico ali ladjo, da ga imajo vedno s seboj proti raznim boleznim Fellerjev Elsafluid se dobiva po lokamah in zadev nih trgovinah v poskusnih steklenicah po Din 6—, dvojnih steklenicah po Din 9«— ali velikih specialnih steklenicah po Din 26—. Po poStl pride ceneje, ako naročite več naenkrat, ker en zavoj z 9 poskusnimi ali s 6 dvojnimi ali z 2 specialnima steklenicama 2e skupaj z zavojnino in poštnino stane samo Din 62-—, dva taka zavoja samo Din 102-—, 8 takih zavojev samo Din 250— (namesto 6krat 62*— Din). Naročila točno naslovite na lekarnarja EVGEN V. FELLER STUBICA DONJA St. 726, Savska banovina. Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Sp. br. 509 s dne 24. marca 1932. Ul !Ca{ u*& ve* svet, samo da imam svojo cigareto, prepojeno z „Nicotlessom“. Dobra cigareta mi pomiri živce in me razvedri, mi prežene raztresenost in mi da veselje do dela, mi poživi fantazijo in naredi, da je duh bistrejši in misli ostrejše. Ta ugodni vpliv tobaka izvira iz aromatičnih snovi, ki niso strupene. Na žalost pa je v tobaku strup nikotin. Uživanje tega strupa pa pokaže tele hibe: pomanjkanje teka in prebavne motnje, neredno utripanje srca, pljučni katar, težko dihanje, kašelj, pospešitev tuberkuloze, oslabljenje vida, negotovo hojo, hitro utrujenost, omrtvelost živcev, duševno depresijo, izgubo telesnih oblik in ostre poteze na obrazu, ki delajo človeka starega. Zato uničim v cigareti se nahajajoči strup — nikotin s preparatom „Nicotlessw. Konec cigarete, ki jo hočem prižgati, namočim z dvema kapljicama „Nicotlessa“. „Nicotless“ ne pokvari aromatičnih substanc in napravi zato kajenje prijetno. „Nicotless“ je učinkovito sredstvo za odstranjevanje strupov iz tobaka in je velik dobrotnik za še zdravega in rešitelj bolnega kadilca. Zato uporabljajte pri kajenju vedno „NicotlessM, da boste ostali zdravi in da Vam bo kajenje resničen užitek. Aparat, ki ga boste imeli za vse življenje, stane 10 Din, stekleničke „Nicotlessa“ 10 Din in poštnina 2 Din. Nakažite nam torej 22 Din in v dveh dneh dobite „Nicotless“ za uničevanje škodljivega nikotina. Popis o uporabi „Nicotlessa“ Vam pošljemo brezplačno. Preparat „Nicotless“ dobite v vsaki lekarni in trafiki ali pa pri ..NICOTLESS** Ljubljana DALMATINOVA ULICA 10/7. VODNI KOVA PRATIKA 1933 ULJ7 IZDALA IN ZALOŽILA VODNIKOVA DRUŽBA V UUBLJAffl NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ RODOVNIK KRALJEVSKEGA DOMA. Njegovo Vel. kralj Aleksander I., rojen dne 17. (4.) decembra 1888. na Cetinju. Prestol je zasedel dne 17. (4.) avgusta 1921. Njeno Vel. kraljica Marija, rojena dne 9. januarja 1900. (27. decembra 1899.) v Goti, je bila poročena v Beogradu dne 8. junija (26. maja) 1922. Njeg. Visoč. prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. septembra (24. avgusta) 1923. v Beogradu. Njeg. Visoč. kraljevič Tomislav, rojen dne 19. (6.) januarja 1928. v Beogradu. Njeg. Visoč. kraljevič Andrej, rojen dne 28.(15.) junija 1929. na Bledu. Njegovo Visočanstvo kraljevič Jurij, brat Njeg. Vel. kralja, rojen dne 8. septembra (26. avgusta) 1887. na Cetinju. Njeno kralj. Visočanstvo kneginja Jelena, rojena dne 5. novembra (23. oktobra) 1884. na Reki. Poročila se je z Njegovim Visočanstvom knezom Ivanom Konstantinovičem dne 3. septembra (21. avgusta) 1911. v Peterhofu. Njeg. Visoč. knez Arsenije Karagjorgjevič, stric Njeg. Vel. kralja, rojen dne 16. (3.) aprila 1859. v Temišvaru. Njeg. Visoč. knez Pavle, sin kneza Arsenija, bratranec Njeg. Veličanstva kralja, rojen dne 27. (14.) aprila 1893. v Petrogradu. Njeno Visoč. kneginja Olga, hči grškega kneza Nikole, rojena dne 29. (16.) maja 1903. v Tatoju. Poročena je bila dne 22. (9.) oktobra 1923. v Beogradu z Njeg. Visoč. knezom Pavlom. Njeg. Visoč. knez Aleksander, sin kneza Pavla, rojen dne 13. avgusta (31. julija) 1924. •"nitlilUllllimniii Domnevno vreme leta 1933. po stoletnem koledarju. Leto 1933., ki ga bo vladalo Sonce, bo povprečno suho in zmerno toplo. Predvsem bo p o ni 1 a d mila in začetkoma vlažna, maj bo lep in suh, toda noči bodo po večini hladne. Tudii poletje ne bo brez srena, prinesti utegne neugodno, popolnoma suho vreme. Jesen in zima bosta suhi in lepi, da bomo laže pozabili na ne baš prijetno poletje. Dozdevno vreme v posameznih mesecih. Januar. Od 1. do 3. oblačno in zmerno mrzlo vreme; od 4. do 6. močni nalivi; od 7. do 10. zmerno mrzlo; 11. hud dež; od 23. do konca meseca nestanovitno z vetrovi, snegom in meglo. Februar. Od 1. do 6. oblačno, megla in veter; 8. jasno in mrzlo; od 9. do 12. oblačno, dež in sneg; od 13. do 16. jasno in mrzlo; 18. dež in sneg; 19. in 20. mrzel veter; od 22. do 26. jasno z zelo mrzlimi nočmi, nato leden dež. Marec. Od 1. do 6. ostro, mrzlo in vetrovno vreme; od 8. do 17. suho in mrzlo; 19. veter, sneg in dež; od 20. do 23. dež in mraz, popoldne jasno; od 26. do konca meseca vsako jutro poledica. April. Do 6. mrzlo in ostro; 7. lepo toplo; 8. vetrovno in kratek naliv; od 9. do 11. lepo toplo; 16. nevihte in nalivi; 19. lepo, nato nevihte z grmenjem do 23.; potem ostro in nestanovitno vreme do 25.; mrzlo in megleno do konca meseca. M a j. 1, in 2. ostro, vetrovno in mrzlo; od 4. do 15. lepo, toplo vreme, vmes grmenje in dež; 24. zjutraj poledica; 27. lepo; 28. in 29. mrzlo in dež; 30. in 31. slana, dež in sneg. j u n j j. 2. lepo; 3. hud dež; 4. in 5. ostro vreme; 9. lepo toplo; od 11. do 14. hladno, zvečer toplejše; 15. dež; 19. slana; 22. in 23. lepo toplo; 24. hud dež; 25. zelo mraz; od 26. do konca meseca deževno in neprijazno vreme‘ Julij. Od 1. do 3. mrzlo, oblačno, babje p&eno; 4. toplo; 6. zelo mrzlo; od 7. do 18. lepo toplo; od 19. do 21. dež; od 23. do konca meseca lepo toplo in vroče. Avgust. Od 1. do 6. lepo toplo; 8. hud dež; od 9. do 11. oblačno in nekaj dežja; 13. lepo; od 15. do 17. mrzel dež; od 18. do 25. lepo in toplo; od 26. do 28. vsak dan grmenje s hudim dežjem; 30. in 31. zdržema dež. September. Od 1. do 4. toplo, potem huda nevihta; od 5. do 9. jasno in lepo; 11. nekolko dežja; od 18. do 25. nestanovitno, vetrovno, dež s snežinkami; 26. lepo in toplo; od 28. do konca meseca dež. Oktober. 1. lepo; 2. in 3. jasno, toda mrzlo; 4. in 5. lepo toplo; 7. hud dež in veter; 15. vetrovno, oblačno in dež; 16. vihar in sneg; 19. nestanovitno; 24. in 25. hud dež s snegom; 29. lepo; 30. megleno in mrzlo. November. Od 1. do 4. dež in mraz; v noži od 16. na 17. sneg; od 17. do 20. dež; od 21. pa do konca meseca lepo in toplo kakor poleti. December. 2. sneg; od 3. do 8. nestanovitno; 10. hud mraz, naslednjo nož mnogo snega; 11. in 12. oster mraz; 13. in 14. milo vreme in sneg; od 16. do 20. jasno, malo snega in zelo mraz do konca meseca. Navadno leto 1933. ima 365 dni, se prične z nedeljo in konča z nedeljo. Astronomski letni (asi. Pomlad se prične dne 21. marca ob 2. uri 43 min. Poletje se prične dne 21. junija ob 22. uri 12 min. Jesen se prične dne 23. septembra ob 13. uri 1 min. Zima se prične dne 22. decembra ob 7. uri 58 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči po srednjeevropskem času. Godovinsko število. Zlato število..........................15 Epakta ali lunino kazalo Sončni krog .... Rimsko število . . . Nedeljska črka..........................A Značaj leta aJi praznično število . 26 Nedelj in zapovedanih praznikov III 10 1 61 Letni vladar.........................Sonce Nebesna znamenja. Pomlad: Jesen: oven T r*"I tehtnica Ju f* bik 8 škorpijon m ff dvojčka n jEf strelec t Poletje: Zima: rak 0 kozel z lev Sl vodnar — £ devica up ribi X Znaki za mesečne spremene. Mlaj................© Ščip ali polna luna Prvi krajec . . . } Zadnji krajec . . (£ Znamenja za dni v tednu. Nedelja . . . Praznik . . . ./\ Premakljivi prazniki. Sedemdesetnica 12. febr. Binkošti 4. junija. Pepelnična sreda 1. marca. Sv. Trojica 11. junija. Velika noč 16. aprila. Telovo 15. junija. Križevo 22., 23., 24. maja. Srce Jezusovo 23. junija. Vnebohod 25. maja. Prva adv. nedelja 3. dec, Miki sonca in lune leta 1938. Sonce mrkne dvakrat, toda v Srednji Evropi bo viden le drugi mrk in še ta le ielno. Luna to leto ne mrkne. 1.) Obročast sončni mrk dne 24. februarja: pričetek mrka ob 10. uri 56 min. Mrk bo viden v južni polovici Južne Amerike, na južnem Atlantskem oceanu, v Afriki, Mali Aziji, Arabiji, Perziji im zapadnih delih Indijskega oceana. 2.) Obročast sončni mrk dne 21. avgusta: pričetek mrka ob 3. uri 52 min., konec ob 9. uri 45 min. Mrk bo viden v Evropi (razen v Angliji, južnozapadni Franciji in Španiji), severaovzhodni Afriki, Aziji, na Indijskem oceanu, v Avstraliji in Oceaniji. Vremenski ključ po zvezdoslovcu J. W. H e r s c h 1 u. Kadar se spremeni mesec, pomeni: Postni dan . . . A Delavnik .... Ak. Kvaterni dnevi. 8. marec, 7. junij, 20. september, 20. december. Državni prazniki. Vidovdan 28. junija. Ciril in Metod 5. julija. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra. Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. 17. decembra. ob uri poleti pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo sneg ob severo-zapadnlku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12 do 14. mnogo dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadnlku, dež ob jugu ali jugozapadnlku dež in sneg ob jugu ali zapadaiku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela: poletje in zimo. Za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa za zimo. us PRO»SinEC Zvezda sije na snežene ceste . . . Sveti trije kralji, kam pa greste? Srečo voščit se pri vas ustavimo, bob, kolače v cekarje pospravimo. Novo leto Genovefa Valentin Pavel, p. £ A ▲ ▲ 12 3 4 Sv. 3 kralji S Ernest Veronika Hilarij Anton, p. Sebastijan ▲ ▲ A A 11 12 13 14 £ ▲ ▲ ▲ ▲ A 15 16 17 18 19 20 Neža Vincenc Spreob. Pavla Franc. Sal. Peter Nol. A£AAAAAA£AA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 N Novo leto. Obrezov. Gospodovo Beležke. 2 P Makarij; Mil jeva 3 T Genovefa, Slavimir 4 S Tit; Angela 5 č Telesfor; Grozdana 6 p 3 kralji ali razgl. G.; Darinka 7 s Valentin, šk.; Svetoslav 8 N 1. po razgl. G.; Severin, op. 9 P Julijan 10 T Pavel I., p.; Agaton, p. 11 S Higin, p. m.; Božidar, op. 12 Č Ernest, šk.; Blagoje 13 P Veronika, d.; Zorislava 14 S Feliks (Srečko); Neda 15 N 2. po razgl. G.; Mavrij, op. 16 P Marcel, p. 17 T Anton, pušč. 18 S Sv. Petra stol; Priska, d. m. 19 Č Kanut, kr.; Hranimir 20 P Fabijan in Sebastijan, m. 21 S Neža. d. m.; Janja 22 N 3. po razgl. G.; Vincenc, m. Dan je dolg od 8h 26' do 9h 27'. 23 P Alfonz; Zaroka M. D. Dan zraste za lh t'. 24 T Timotej, šk.; Evgenij, m. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 25 S Spreob. Pavla; Kosava 20. ob 12h 52'. 26 Č Polikarp, šk.; Vsevlad 1 Prvi krajec dne 3. ob 17h 24'. 27 P Janez Zlatoust; Slavoja 28 S Egidij; Julijan, šk. Ščiip dne 11. ob 21h 36'. 29 N 4. po razgl. G.; Frančišek Sal. Zadnji krajec dne 19. ob 7h 15'. 30 P Martina, d. m.; Hiacinta, d. Mlaj dne 26. ob 0h 20'. 31 T Peter Nolaški, sp.; Julij, sp. 1 M2uI3 Ples in smeh, šegavi dirindaj . .. Krepke roke, ljubezniv smehljaj Kaj od srca se do srca spleta, očka, matnca zvedeti ne smeta. Ignacij Svečnica Agata Apolonija Katarina Valentin m Julijana Simeon A ^ /šk Al J&L jšk. L*a 11 12 13 14 15 16 17 18 Konrad 19 20 Aleksander Maksimilijan Stol sv. Petra Matija Pust 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ignacij (Igo); Budimil Svečnica; Dobrošin Blaž, šk.; Oskar Andrej (Hrabroslav); Daroslav 5. po razgl. G.; Agata, dev. Doroteja; Amand Romuald, op. Janez Matajski; Zvezdodrag Apolonija Sholastika, dev. Deziderij; Adolf, šk. 1. predpepel.; Evlalija Katarina, dev.; Vrativoj Valentin (Zdravko) Favstin; Ljuboslava Julijana, d. m.; Agaton, pap. Kristijan, m.; Vesela Simeon; Dob rana 2. predpepel.; Konrad, pušč. Aleksander (Šaša) Maksimilijan Stol sv. Petra v A. Peter Damj., šk., Romana Matija, ap.; (Bogdan) Valburga, dev. 26 27 28 3. predpepel.; Matilda, dev. Viktor; Leander Pust; Roman, op. Beležke. Dan je dolg od 9h 30' do 10h 58'. Dan zraste za lh 28'. Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 3h 16'. ^ Prvi krajec dne 2. ob 14h 16'. Ščip dne 10. ob 14h 1'. Zadnji krajec dne 17. ob I5h 8'. Mlaj dne 24. ob 13h 44'. m ^ , v -n"-' -'?r Vedi, sinček, na bodoča leta: Zemlja skrbna je in dobra mati; kar ji daš, stotero ti povrne — ali treba težko je dajati. Albin Kunigunda Evzebij Janez od Boga 40 mučencev mkšm Gregor Matilda Jedert Edvard Jožef A£AAA AAA£A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Benedikt 21 22 Mar. oznanjenje Rupert, šk. . Janez Kap. Benjamin A A A 23 24 25 26 27 28 29 A A 80 31 1 S Pepelnica; Albin (Belko), šk.; Beležke. 2 Č Simplicij, p.; Milena 3 P Kunigunda, ces.; Tiči jan, šk. 4 S Kazimir, spoz. 5 N 1. postna; Janez Jožef od križa 6 P Evzebij; Danica 7 T Tomaž Akvinski, c. uč. 8 S Janez od Boga sp.; Bodin " v . 9 Č Frančiška Rim.; Danimir 10 p 40 mučencev; Viktor, m. 11 s Sofronij, šk.; Heraklij / 12 N 2. postna; Gregor I., p.; Božana 13 p Rozina, vd.; Teodora, muč. 14 T Matilda; Desimir 15 S Klemen; M. D., sp. 16 Č Hilarij, m.; Ljubislava 17 P Jedert, dev.; Patricij 18 S Edvard; Ciril, c. uč. 19 N 3. postna; Jožef, ženin M. D. 20 T) 4 1 1 J v T 1 * r AlCKStUiclrci) muc.) jouiiiiu 21 T Benedikt, op. Dan je dolg od 11h 2' do 12h 47'. 22 S Katarina, Lea Dan zraste za i!l 45'. 23 Č Jožef Oriol; Pelagija Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. 24 P •Gabrijel, nadangel ob 2h 43'. 25 S Marijino oznanjenje Začetek pomladi. 26 N 4. postna (sredpost.); Emanuel ^ Prvi krajec dne 4. ob llh 23', 27 P Rupert, šk.; Janez Dam, c. uč. Ščip dne 12. ob 3h 46'. /r 28 T Janez Kapistran; Sikst, p. 29 S Ciril, m. Zadn ji krajec dne 18 ob. 22h 5'. 30 Č Janez KI.; Radivoj ^ Mlaj dne 26. ob 4h 20'. 31 P Benjamin; Modest IV Uk m m. ’&■&. KV?". ■'¥■&*> ---rm KLj\: ■ ■-$. Jr7{ :pF^ 30 M s 1*1 ALI TRAVEn-0» APR IL F prožnem loku se vihti desnica: „Daj nam, oče, naš vsakdanji kruli; Q v bajti čaka nanj otrok kopica 0 in spet nova pride k nam sestrica Hugon Rihard Vincencij Fer. Viljem, op. Albert © Viktor Justin Velika noč Rudolf Ema ▲ ▲ A A A JL A A ▲ ▲ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Simeon Adalbert Marko Peregrin 2 23 24 l c * vr- u ’ »n 11 l 25 27 A ► D* ► ► ► ► > ► D* 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 i S Hugon Beležke. 2 N Tiha ned.; Frančišek Pavl. 3 P Rihard, šk. 4 T Izidor, šk.; Dušica 5 S Vincencij F.; Irena 6 Č Viljem, op.; Sikst, op. 7 P Herman Jožef; Helena, kr. 8 S Albert, šk. 9 N Cvetna ned.; Marija Kleofova 10 P Ezekijel, pr.; Mehtilda 11 T Lev I., p.; Rada / 12 S Viktor; Julij I. 13 Č Vel. četrtek; Ida d.; Milutina 14 P Vel. petek; Justin 15 S Vel. sobota; Helena, kr.; Teod. 16 N Vel. noč; Benedikt; Turibij 17 P Vel. ponedeljek; Rudolf, m. 18 T Apolonij, m.; Gradislava 19 S Ema, vd; Leo IX., p. 20 Č Sulpicij; Neža Mont. 21 P Simeon 22 S Soter in Kajetan Dan je dolg od 12h 50' do 14h 29'. 23 N i. povel. (bela); Adalbert T • • Dan zraste za lh 39'. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. 24 P Jurij, m. ob 14h 19'. 25 T Marko, ev.; Tugomir 26 S Klet in Marcelin J Prvi krajec dne 3. ob 6h 56'. 27 Č Peregrin, sp.; Peter K. Ščip dne 10. ob 14h 38'. 28 p Pavel od kr.; Vital, m. 29 s Robert, op.; Peter m. Zadnji krajec dne 17. ob 5h 17'. 30 N 2. povel.; Katarina Sienska, d. ^ Mlaj dne 24. ob 19h 38'. •&\3er'" MAJ VELIKI TRAVCn Spominčice že sanjajo kraj brega, pesem slavca se v večer preliva, vsa skrivnostna, sladka, zapeljiva .., če ni še slajša — fantova prisega. Filip in Jakob Najdenje sv. križa Florijan Stanislav Gregorij N. i"''* Antonin Servacij Izidor Janez Nep. -A- Pashal, sp. vmUMIfidi 12 13 A A 19 20 Julija Urban Vnebohod Magdalena Angela Mer. 21 22 A ▲ 23 24 A A A 25 26 27 £ A 28 29 30 31 1 P Filip in Jakob, ml. ap. Beležke. 2 T Atanazij, šk.; Živana ' * 3 S Najdenje sv. križa 4 e Florijan (Cvetko) 5 p Irene j, šk.; Pij, p. 6 s Benedikta; Janez Ev. 7 N 3. povel.; Stanislav, šk. m. 8 P Prikazen sv. Mihaela 9 T Gregorij Nacijan 10 S Antonin, šk. 11 Č Frančišek; Mamert / 12 P Pankracij, m.; Ahile j in Nerej 13 S Servacij, m. 14 N 4. povel.; Bonifacij, šk. 15 P Izidor; Zofija 16 T Janez Nepomuk, muč. 17 S Paihal, sp. 18 e Erik, kr.; Venancij 19 p Celestin, pr.; Ivo, sp. 20 s Bernardin, sp. 21 N 5. povel.; Feliks (Srečko), sp. Dan je dolg od 14h 32' do 15h 47'. 22 P Julija; Emil 23 24 T S Deziderij, šk. Mar. Dev., pom. kr. Dan zraste za lh 15'. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 13h 56'. 25 č Vnebohod; Urban I. 26 p Filip Nerij ^ Prvi krajec dne 2. ob 23h 39'. 27 s Janez, p.; Beda Čast. Sčip dne 9. ob 23h 4'. /T" 28 N 6. povel.; Avguštin, šk. 29 P Magdalena, p. Zadnji krajec dne 16. ob 13h 50'. 30 T Ferdinand, kr.; ^ Mlaj dne 24. ob llh 7'. 31 S Angela, Mer., d. ■ 'r ■ ■ ■%*/ 7? fe M'* ROZniK junu Kam pa s panji v mlado zarjo, mož? Xtf, s čebelami na letovanje, ^ treba pašo bo dobiti zanje. Dal obilne jim, svetnik Ambrož! Klotilda Binkošti Norbert Medard Primož in Felicijan E Ant. Pad Telovo Gervazij in Protazij Alojzij 11 12 13 14 15 16 17 18 19' 20 Ahac Janez Krstnik Ladislav Vidov dan 1389 Peter in Pavel AAAA^AAAAA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Fortunat; Radovan Erazem, šk., m. Klotilda, kr. Binkošti (Duhovo); Franc. Kar. Bink. poned.; Bonifacij, šk. m. Norbert; Pavlina Pavel, šk.; Robert Medard, šk. Primož in Felicijan Marjeta, kr. 1. pobink.; Barnaba, ap. Janez Fakund, spoz. Anton Padovanski, sp. Bazilij, šk. Telovo; Vid, muč.; Sv. Trojica Janez; Franc; Jošt Adolf, šk. Beležke. 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 2. pobink.; Efrem Sirski, c. uč. Gervazij in Protazij Silverij, p.; Milava Alojzij, Vekoslav Ahac, m.; Pavlin; Miloš Agripina Janez Krstnik 3. pobink.; Viljem, op. Rudolf, šk.; Janez in Pavel Ladislav; Hema, vd. Vidov dan; Leon, šk. Peter in Pavel, ap. Spomin sv. Pavla Dan je dolg od 15h 48' do 16h 2'. Dan zraste do 20. za 18' in se potem skrči do 30. za 4'. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 22h 12'. Začetek poletja. ^ Prvi krajec dne 1. ob 12h 53'. Ščip dne 8. ob 6h 5'. Zadnji krajec dne 15. ob 0h 26'. Mlaj dne 23. ob 2h 22'. ^ Prvi krajec dne 30. ob 22h 40'. -MALI 5RPAT1 JULIJ Zlatolasa, polna je pšenica, rdečelična, brhka je ženjica, koscu v solncu kosa se blešči, škrjanček poje lmnno dobrih dni. Obiskovanje M. D. Urh Ciril in Metod Vilibald Elizabeta Marjeta Vincenc Pavl. Moh. m Fort. AAAAA^AAAA 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Magdalena Apolinarij Jakob Ana Ignacij 21 22 23 24 ▲ A ▲ A A 25 26 27 28 29 30 31 i s 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 30 31 23 24 25 26 27 28 29 Teobald, pušč. 4. pobink.; Obisk Mar. Dev. Lev II., p. Urh, šk.; Berta, dev. Ciril in Metod, šk. Izaija, pr.; Bogomila Vilibald, šk. Elizabeta (Špela), kr. 5. pobink.^ Veronika Jul., dev. Amalija, d.; Ljubica Pij I., p. Mohor in Fortunat Marjeta, d. m.; Dragan Bonaventura; Just, m. Vladimir, kr.; Henrik, kr. 6. pobink.; Dev. Mar. Karm. Aleš, sp. Miroslav (Friderik) Vincenc; Avrelija Elija, pr.; Hieronim Olga, Danijel Magdalena, spok. ?. pobink.; AP°linai'ij> šk. Kristina, dev. Jakob (Radoslav) Ana, mati D. M. Natalija (Božena), m. Peregrin, sp.; Viktor, m. Marta, dev. 8. pobink.; Abdon in Senen, m Ignacij (Ognjeslav)____________ Beležke. Dan je dolg od I6h 2' do 15h 6'. Dan se skrči za 56'. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 9h 6'. Začetek pasjih dni. Ščip dne 7. ob 12h 51'. Zadnji krajec dne 14. ob 13h 24', ^ Mlaj dne 22. ob 17h 3'. ^ Prvi krajec dne 30. ob 5h 44'. fofrrTrTnini VELIKI ^RP*n avgutt Trudno, zlato klasje je požeto in v bahave, težke snope speto. Zdaj se cepec v pesem bo pognal, za življenje naše bo koval. Petra vezi Alfonz Lig. Dominik Marija Snežnica Lovrenc Klara Veliki Šmaren Rok Bernard Ivana Fr. Š. 11 12 ▲ A ^ A ▲ 14 15 16 17 18 19 Timotej, muč. Filip Benicij Jernej Avguštin Obgl. Janeza 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Vezi Petra, ap. Porciunkula; Alfonz Lig. Najdenje sv. Štefana Dominik, spoz. Marija Snežnica; Ožbolt, kr. m. 9. pobink.; Sikst, p. Kajetan, sp.; Donat Cirijak in tov., muc. Afra, m.; Emigdij •Lovrenc,-m.; Juriča Tiburcij in Suzana, ra. Klara, dev.; Hilarija, m. 10. pobink.; Kasijan in Hipolit Anastazija, dev. Vnebovz. Mar. Dev. (Vel. Gosp.) Rok, sp. Emilija (Milica) Helena; Agapit (Ljubo) Ludovik Tol., šk. 11. pobink.; Bernard, opat Ivana Fr. Santa lska Timotej, m. Filip Benicij (Zdenko) Jernej, ap.: Borivoj Ltidovik, kr. Zefirin I., pap. 12. pobink.; Jožef Kalasan, sp. Avguštin Obglav. Janeza Krstnika Roža Limanska, d.: Milka Izabela, d. Beležke. Dan je dolg od 15h 3' do 15h 30'. Dan se skrči za lh 33'. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 15h 53'. Konec pasjih dni. Ščip dne 5. ob 20h 32'. Zadnji krajec dne 13. ob 4h 49'. 0 Mlaj dne 21. ob 6h 48'. ^ Prvi krajec dne 28. ob llh 13'. Ded starina drevje je sadil, cepil, Čakal, a sadu ni vžil .. . Glej ga, svoji deci vnuk njegov težko nosi sadni blagoslov. Egidij Rozalija Regina Rojstvo M. D. Nikolaj Tol. A A A ▲ 4 5 6 7 \j< Ime Marijino Notburga Pov. sv. Križa Ljudmila % v 12 13 ▲ ▲ ▲ ▲ 11 12 13 14 Evstahij 19 20 Matevž Emeran Kozma in Damijan Mihael Hijeronim ▲ A ▲ £ A ▲ ▲ ▲ A ▲ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 P Egidij; Ana, prev. Beležke. 2 S Štefan, kr.; Antonin 3 N 13. pobink.; Doroteja, d. in. 4 P Rozalija 5 T Lovreucij Just., šk. 6 S Caharija, pr. 7 č Regina; Bronislava 8 p Rojstvo Mar. Dev. (Mala Gosp.) 9 s Peter Klaver, spoz. 10 N 14. pobink.; Nikolaj Toledski 11 P Erna, d.; Prot in Hiacint 12 T Ime Marijino; Gvido, spoz. 13 S Notburga, dev. 14 Č Povišanje sv. Križa; Ciprijan 15 p Nikomed, m. 16 s Ljudmila, vd. 17 N 15. pobink.; Hildegaa-da, ap. 18 P Irena, muč. 19 T Januvarij, m. 20 S Evstahij; Morana 21 Č Matevž, ap. in ev.; Jona Dan je dolg od 13k 26' do llh 46'. 22 p Emeran (Jerko) Dan se skrči za lh 40'. 23 s Tekla, muč.; Linus, p. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. 4 *2h 4 t 24 N 16. pobink.; Mar. Dev., ujet. OD 1 . Začetek jeseni. 25 P Kamil in tov., muč. Ščdip dne 4. ob 6h 4'. 26 T Ciprijan in Justina 27 S v Kozma in Damijan Zadnji krajec dne 11. ob 22h 30'. 28 Č Venčeslav, kr. 29 P Mihael, arh. fP Mlaj dne 19. ob 19h 20'. 30 S Hijeronim, c. uč. ) Prvi krajec dne 26. ob 16h 36’. Solnce v gorice razsipa zlata, grozdje se s trte prepolne smehlja. Čriček o vinski dobroti drobi, kdor ne verjameš mu, vina ne pij! Remigij Roženvenska Frančišek Ser. Brigita Dionizij Kalist Terezija Uršula * 16 AAAA^AAAAA 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Klotilda Rafael Evarist Simon in Juda Volbenk ▲ - A A A A A A - A ▲ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 N 17. pobink.; Remigij, šk. 2 P Angeli varuhi; Miran 3 T Kandid, m.; Vitomir 4 S Frančišek Serafinski 5 e Placid in tov., m. 6 p Brunon, sp. 7 s Sergij, muč. 8 N 18. pobink.; Brigita, vd. 9 P Dionizij; Svetina 10 T Frančišek Borgia, sp. 11 S Aleksander Sauli 12 č Maksimilijan, šk., m. 13 p Edvard, kr. angl. 14 s Kalist, pap. muč. 15 N 19. pobink.: Terezija, d. 16 P Gal, op.; Florentin, šk. 17 T Jadviga, kr.; Mira 18 S Luka, ev. 19 e Peter Alkantarski 20 p Janez Kanci jan 21 s Uršula in tov., dev. muč. 22 N 20. pobink.; Kordula, d. m. 23 P Klotilda, dev. muč.; Živka 24 T Rafael, arhangel 25 S Krizant in Darija 26 Č Amand; Evarist, p. m. 27 P Frumencij 28 S Simon in Juda, ap. 29 N 21. pobink.; Narcis; Ida, d. 30 p Alfonz Rodriguez, sp. 31 T Volbenk. šk.; Beležke. Dan je dolg od llh 43' do 10h 0'. Dan se skrči za lh 43'. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 21h 48’. Ščip dne 3. ob 18h 8'. Zadnji krajec dne 11. ob 17h 46'. ^ Mlaj dne 19. ob 6h 43'. ) Prvi krajec dne 25. ob 23h 21'. c LI^TOPAD Tu našli so poslednji mirni dom, v naročju matere jim je topič. Kako so srečni, da nič več za naše teike boje ne vedo. Vsi svetniki I** Wl Verne duše Karol Bor. Lenart A ▲ 1 2 Bogomir Martin Stanislav Kostka Leopold v Gregorij Cudod. Elizabeta 11 12 13 14 15 16 A A & A 17 18 19 20 Katarina Cecilija Dar. Marijino 21 22 25 27 30 t t ► ► i t ► i ▲ A ▲ A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 i S God vseh svetnikov Beležke. 2 Č Spomin vernih duš 3 P Viktorin, šk., m. 4 S Karol Boromej, šk. (Dragotin) 5 N 22. pobink.; Emerik, Caharija 6 P Lenart, o.; Ratislav 7 T Engelbert; Zdenka 8 S Bogomir, šk. 9 e Božidar (Teodor), m. 10 p Andrej A., sp. 11 s Martin (Davorin), škof 12 N 23. pobink.; Martin, pap. muč. 13 P Stanislav Kostka 14 T Jozafat, šk. m.; Borislava 15 S Leopold (Levko), kr. 16 Č Otmar, o.; Edmund 17 p Gregorij Čudod., šk. 18 s Hilda; Odon, op. 19 N 24. pobink.; Elizabeta, kr.; * 20 P Feliks (Srečko) Val. r\ • tv f t~\ 21 T Darovanje Mar. Dev. 22 S Cecilija, d. m. Dan je dolg od 9h 57' do 8h 41'. 23 Č Klemen, p. m.; Felicita, m. Dan se skrči za lh 16'. 24 p Janez od Križa Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. 25 s Katarina, dev. muč. ob 18h 54'. 26 N 25. pobink.; Konrad Ščip dne 2. ob 8h 59'. 27 P Virgilij, škof (f Zadnji krajec dne 10. ob 13h 18'. 28 T Eberhart, škof 29 S Saturnin, m. Mlaj dne 17. ob 17h 24'. 30 e Andrej (Hrabroslav), p. ) Prvi krajec dne 24. ob 8h 38'. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno, tiho, zasneženo polje ... • S cerkvice samotne vabi glas: O Mir l judem na zeml ji, ki so dobre volje. Ujedinjenje Frančišek Ks. Barbara Miklavž Ambrož Br. sp^>č. D. M. * Lucija Spiridion Lazar Tomaž ▲ ▲ ▲ A A 11 12 13 14 15 21 ▲ ▲ ▲ 18 19 20 Božič Štefan Janez Evang. Ned. otročiči Silvester m 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 P Narodno ujedinjenje Beležke. 2 S Bibijana, dev. muč. 3 N 1. adv.; Frančišek Ksaverij 4 P Barbara (Bara), d. m. 5 T Saba, op.; Stojana 6 S Miklavž (Nikolaj), šk. 7 Č Ambrož, škof 8 P Brezmadežno sp. M. D. 9 S Peter Fourier, šk. 10 N 2. adv.; Lavret. Mati božja 11 p Damaz, p. 12 T Maksencij 13 S Lucija, d. m.; Otilija 14 Č Spiridion (Dušan), op. 15 p Kristina, dekl. 16 s Albina, dev. muč. 17 N 5. adv.; kraljev rojstni dan 18 p Gracijan, škof 19 T Urban V., pap. 20 S Evgenij in Makarij, m. 21 Č Tomaž, ap. Dan je dolg od 8h 59' do 8h 24'. 22 P Demetrij, m. Dan se skrči do 25. za 19', potem zraste 23 S Viktorija, dev. m. do konca meseca za 4'. 24 N 4. adv.; Adam in Eva; sv. večer Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. 7h KOI 25 P Božič; Rojstvo Gospodovo sJU 4 . Začetek zime. 26 T Štefan, m.; Zlatka 27 S Janez Evangelist, ap. Vg) Ščip dne 2. ob 2h 31' in 51. ob 21h 54'. sr- 28 Č Nedolžni otročiči; Zorica Zadnji krajec dne 10. ob 7h 24’. 29 p Tomaž, šk., m. @ Mlaj dne 17. ob 3h 55'. 30 s Evgenij, škof Prvi krajec dne 23. ob 21h 9'. 31 N 1. ned. po bož.; Silvester, d. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke, a) Redne pristojbine. Vrsta pošiljk V tuzemstvu v krajevnem prometu1 v medkrajevnem prometu*' V Inozemstvu* 1. Pisma. Teža je v tuzemskem prometu omejena na 1 kg, razen za službena pisma, za katera se ne plača pristojbina in ki so dovoljena do 2 kg. V inozemskem prometu je največja teža 2 kg. Razsežnost ne sme v nobeni smeri presegati 45 cm. Piama ▼ obliki zvitka so dovoljena v raasmerju 10 X 75 cm. do 20 g 50 „ 250 „ 500 „ 1000 „ Dini p do 50 20 g 50 „ 250 „ 500 „ 1000 „ Din do 20 g* ,, 40 n n 60 ,, » 80 „ 100 „ itd., za vsakih 20 g 1-50 Din več. Din 50 50 2. Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10-5—7 cm. navadne z odgovorom navadne4 z odgovorom* 50 3. Tiskovine. Največja teža 2 kg, v inozemskem prometu 3 kg za knjige, ki se odpravljajo posebej, razsežnost 45 x 45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Proste in nezložen® v obliki dopisnice 12X18 cm. Se pošiljajo odprte. Pristojbina za »knjižne oglase« in »cenik« (kataloge)* je ini-Žana n» 5 p za vsak posamezni izvod do 100 g. Ce je izvod težji, se plača ta vsakih nadaljnjih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben Uvod ne sme presegati 500 g. Ta pristojbina se plačuje ne glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor ea časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpošiljati knjižni oglasi ln ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo. Naslovna »tran oglasov In cenikov z znižano pristojbino mora imeti na levi zgornji fetrani opombo: , na desni strani pa: (Pristojbina plačana v gotovini*. do 50 g n 100 ti ti 150 d ti 200 n a 250 a „ 300 „ tt 350 ,, „ 400,, ,, 450 a n 500 ,, itd., za vsakih 50 g 25 par več. do 50 g ‘ ,, 100,, n 150 „ ,, 200 „ ti 250 „ „ 300 ,, ,, 350 ,, ,, 400 „ „ 450 n „ 500 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. 4. Vzorci brez vrednosti. Vsebina.: blago brez prodajne vrednosti. Tuzemstvo: naj večja teža 500 g. Razsežnost 30x20 Xl0cm, v obl3ci zvitka 90x15cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Inozemstvo: največja teža 500 g. Razsežnost 45 X20X10 cm, v zvitku 45X15 cm. Vanje ne sme biti vloženo pismo, spis ali dokument, ki bi imel značaj stvarnega in osebnega dopisovanja, niti ne smejo imeti nobenih drugih z roko zapisanih podatkov razen naslova pošiljatolja in naslovnika, tvorniške ali trgovske znamke, zaporednih številk in opomb, ki Be nanašajo na ceno, težo, mero, obseg, količino, isvos, kakovost ali kemično analizo. do 100 g „ 150 ti „ 200 „ a 250 n „ 300 „ „ 350 ,, „ 400 „ ,, 450 ,, ,, 500 „ do 100 g ,. 150 „ ,, 200 „ ,, 250 ,, ,, 300 ,, a 350 a „ 400 „ ,, 450 ,, „ 500 „ 50 50 50 50 50 50 50 50 50 1 V krajevni promet vsake pošte spada celo njeno oije in Širše dostavno področje. Ako Je t kakšnem kmju v»i polt, ki 'dobavljajo pošiljke na dom, se smatrajo pošiljke, ki so predane pri eni izmed pošt v tem kraju, kot pošiljk« krajevnega prometa, četudi j H; dostavlja kaka druga pošta istega kraja. * Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. * V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g 2 Din 50 par, za vBakih 20 g pa 150 par rti. 1 V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadne dopisnice 1 D(n 25 par, t odgovorom 2 Din 50 par. 6 Za časopise in druge periodične publikacije in za pošiljke s knjigami, kadar jih pošiljajo Izdajatelji ali keflgetridi to ki gredo T Italijo, h plača za vsakih 50 g 25 par. Teia pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Vrsta pošiljk V tuzemstvu V inozemstvu 5. Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Največja teža 5 kg. Napis, ime založnika in druge označbe, ki se ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami Takisto tudi označba na napisni strani (cTiskovina za slepce») in naslov. Se pošiljajo odprte. Din p Din p do 1000 g „ 2000,, „ 3000,, „ 4000,, „ 5000,, 1 1 25 50 75 25 do 1000 g „ 2000 ,, „ 3000 „ „ 4000,, „ 5000,, 1 1 25 50 75 25 6. Mali paketi.1 Največja teža 1 kg. Razsežnost 45X20X10cm, v obliki zvitka 45X15cm. Vsebina: blago s prodajno vrednostjo razen dragocenosti. Zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. Priložen sme biti račun in seznam blaga. v tuzemskem prometu niso dovoljeni. do 200 g ,, 250 „ „ 300 „ „ 400,, „ 450,, „ 500,, itd., za vsakih 50 g 1'50 Din ve{ 6 7 9 10 12 13 15 50 50 50 7. Poslovni papirji. Največja teža 2 kg. Razsežnost v ploščatem ovitku 45 X45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. do 200 g „ 250 ,, „ 300,, „ 350,, „ 400 ,, „ 450,, „ 500 „ itd. za vsakih 25 par ve 1 1 1 1 2 2 2 50 e. 25 50 75 25 50 g do 300 g „ 350 ., „ 400,, „ 450,, „ 500,, „ 550 „ „ 600 „ itd., za vsaki 50 par v« 3 3 4 4 5 5 6 1» 5C č. 50 50 50 e 8. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. ‘ Mali paketi se lahko pošiljajo v te-le države: Alžir, Argentinijo, Celkoslovalko, Dansko, Estonijo, Etijopijo. Francijo, Gdansk, Gibr Korejo, Liban, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Maroko (francoski pai stino, Penijo, Sirijo, Švedsko, Švico, Transjordanijo, Tunis, Turčijo kolonije. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. Avstralijo, Avstrijo, Belgijo altar, Grško, nizozemsko In s), Mehiko, Nemčijo. Nizozen Veliko Britanijo, Zedinjene kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. Brazilijo, Ceylon, Ciper, dijo, Indokino, Japonsko, isko, Novo Gvinejo, Pale-ameriike države in njene b) Slučajne pristojbine: Vrsta pošiljk Pristojbina V tuzemstvu V inozemstvu Priporočnina: Din P Din P a) v krajevnem prometu . . . b) v medkrajevnem prometu . . 2 3 — 4 —■ Pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci brez vrednosti, poslovni Povratnica: a) ako jo zahteva pošiljatelj ob predaji b) ako jo zahteva pošiljatelj po predaji 3 6 3 6 — Ekspresnimi . 3 6 — papirji, mešane pošiljke in mali paketi Poisvednica . 3 6 — Preklie pošiljke, izpremcmba naslova in znižanje ali črtanje od-knpnine: a) v krajevnem prometu . b) v medkrajevnem prometu . . 3 4 50 7 — Pristojbina za ocarinjenje inozemskih pisemskih pošiljk .... — — 3 — Mali paketi Dostavni na za male pakete . . . — — 3 — Pisemske pristojbine za izterja vanje denarnih zneskov do 5000 dinarjev1. a) Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi. Odkupne pošiljke: 1. Tuzemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2.) pristojbina 7.a pokaz 1 Din. — Do-^ oljene so samo priporočene pisemske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije nakaznina za dotični znesek in cena nakaznične police. 2. Inozemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočeno pošiljko brez odkupnine; 2.) stalna pristojbina 4 Din in 3.) nakaznična pristojbina, in sicer do 100 Din 50 par. do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Pristojbine pri izročitvi: odkupnina, preračunana v dinarje, in 1 % tega zneska za ažio. Odkupne pisemske pošiljke so v mednarodnem prometu dovoljene s temi državami: Avstrijo. Belgijo, češkoslovaško, Francijo, Italijo. Madžarsko, Marokom, Nemčijo, Rumunijo, Švico in Tunisom. Poštni nalogi: 1.) Pristojbine pri predaji: za pismo s poštnim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 1 Din. 2.) pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovina. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom Še niso uvedeni. Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjor je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo nkspresno samo tam, kjor izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro. če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Za poštno ležeča Cposte-restante) pisma in dopisnice plača pošiljatelj poleg običajnih pristojbin Še 50 par. Ce ta pristojbina pri izročitvi pošiljke naslovniku še ni plačana, se v tuzemskem prometu izterja v dvakratnem, pri pošiljkah iz inozemstva pa v enkratnem znesku od naslovnika. Predalnina: za navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 15 Din, s ključem po 20 Din na mesec. — Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje pisemskih pošiljk se m-naračunava nobona pristojbina. Kot porto se zaračuni dvakratni manjkajoči del franka. Pisemske pošiljke pod tek. Št. 3 do 8 se morajo oddajati vsaj doloma frankirane, sicer se sploh no odpravijo, v prometu z inozemstvom pa morajo biti popolnoma frankirane. Za nefrankirane ali premalo frankirane pismene pošiljke iz inozemstva plača naslovnik dvojno manjkajočo pristojbino, a najmanj 100 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drugo državo (inozemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in inozemsko pristojbino. Kazen za poštno-dohodarstveni prestopek znaša 20kratni znesek predpisane pristojbine. List za odgovor (coupon r6ponse) velja 5 Din. Iz inozemstva došli «listi za odgovor* se zamenjavajo za znamko 300 par (pred potekom šestih mesecev). Poštna pooblastila: Za poštna pooblastila se plača razen koikovine za prošnjo po tarifni postavki 1. zakona o taksah (sedaj 5 Din) in razen kol-kovine po tarifni postavki 16. zakona o taksah (10 Din) še poštna pristojbina za hranitev, ki znaša za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali za dobo do 15 dni, 1 Din. za pooblastila, ki veljajo za več ko 15 dni, pa 5 Din za vsako koledarsko leto. Nakaznice Za tuzemstvo: Navadne do 5000 Din. Navadne pristojbine: Nakaznina za znesek do 50 Din 100 „ 300 „ 500 ., 1000 „ 2 Din 3 „ 4 5 „ 6 „ 2000 Din 3000 „ 4000 „ 5000 „ 8 Din 9 „ 10 „ 12 * Ekspresnina........................................ 3 Din 1'oizvednica....................................... 3 (1 Izplačilno obvestilo ( P1* Prec!aji .... 3 „ l po ........................ 6 „ Preklic nakaznice, izprememba naslova: (Za tako zahtevo se plača pristojbina za priporočeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomba: Ekspresne nakaznice. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo po posebnem slu dostavljati tudi ekspresne nakazniške zneske, druge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne nakaznice dostavlja, ozirouia obvešča sel samo med uradnimi urami. Ce se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje, se plača za napravo izplačilnega pooblastila (dvojnika nakaznice) razen pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podaljšanje roka za izplačilo privatnih nakaznic. Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje nakaznic se ne zaračunava nobena pristojbina. Predalnina za nakaznice znaša v krajih, kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 5000 Din. Pristo|bine: a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah; b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte. Opomba: Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj, kjer ni pošte, oziroma brzojava. Ce v naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce pa gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne dostavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, ampak tako, kakor vse druge poštne pošiljke. Pristojbine se plačajo pri predaji. Za inozemstvo: Navadne pristojbine: Nakaznina do 100 Din . . . 3-— Din od 100 „ 200 „ ... 3-50 „ „ 200 „ 300 „ . . . 4-- „ „ 300 „ 400 „ . . . 4-50 „ „ 400 „ 500 „ . . . 5-- potem pa za vsakih 100 Din ali del te vsote še po OoO Din. Slučaine pristojbine: Izplacnina se pobira pri izplačilu nakaznice od naslovnika, in sicer do zneska 50 Din..................................50 par do 1000 Din........................................ 1 Din do 5000 Din pa..................................2 „ Ekspresnina......................................6 „ Izplačilno obvestilo............................3 „ Pristojbina za poizvednico, izplačilno pooblastilo in podaljšanje izplačilnega roka 6 „ Opomba: Dovoljene so samo navadne poštne nakaznice do naj višjega zneska 3000 Din. Brzojavne niso dovoljene. V Francijo tudi ekspresne niso dopustne. Za sedaj je otvorjen nakazniški promet z Avstrijo, Nemčijo, Franeijo, Češkoslovaško, Švico, Madžarsko. Italijo, Belgijo, Rumunijo, Alžirom, Tunisom, Marokom. Bolgarijo in Poljsko. Poleg nakazanega zneska, ki se preračuna v dinarsko valuto. mora pošiljatelj plačati še 1 % tega zneska za ažio in nakaznično pristojbino. Znesek mora biti napisan na nakaznici v valuti naslovne dežele, z besedami pa v francoščini. Z Veliko Britanijo, Kanado in Zedinjenimi ameriškimi državami je uvedena nakazniška služba a preko poštne hranilnice. Znesek, ki v prometu z Veliko Britanijo ne sme presegati 3000 dinarjev, v prometu z Zedinjenimi ameriškimi državami in Kanado pa ne 100 ameriških, oziroma kanadskih dolarjev, se vplača po poštni položnici na ček. račun štev. 56.020. Pristojbina za pošiljanje denarja v Veliko Britanijo zna^a do tneska 50() dinarjev 5 dinarjev, za vsakih začetih nadaljnjih 100 dinarjev pa po 1 dinar. V prometu s Kanado in Zedinjenimi ameriškimi državami znaša pristojbina za vsakih 1000 dinarjev ali del tega zneska po 10 dinarjev. Položnica velja 25 par. Pristojbina za čekovna vplačila. Za vplačila po čekovnih položnicah se plača do zneska 500 dinarjev...............................50 par preko 500 dinarjev pa.................................1 Din To pristojbino plača vplačnik v gotovini. Za pismena poročila na zadnji strani položnic se ne plača nobena pristojbina. Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbin a t e ž n a v krajevnem prometu v medkrajevnem prometu vreunosma do g Din P do g Din 1' do Diu Diu p 20 3 _ 20 4 50 100 1 50 4 50 5 500 2 — 250 5 50 250 6 50 1000 5 — 500 7 500 S — 5000 10 — 1000 12 — 1000 13 — potem pa za vsakih 1000 Diu ali del te vrednosti 6e po 1 Din. Dostavnina 1 Din, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer pošta vrednostna pisma dostavlja na dom. Obvestnina 50 par, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer se pismo na dom ne dostavi. Poizvednica 3 Din. Ekspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 1 Din, če je pismo obremenjeno z odkupnino. Povratnica ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Teža 1 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Ekspresno denarno pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta poštne nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo obvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po posebnem slu,, ampak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno pismo dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljko sploh dostavljajo na dom in če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21. ure, Če je pa pismo* odkupno, samo med uradnimi urami. — Za ekspresno denarno pismo se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošta od izterjane odkupnine nakaznino za dotični znosek in ceno na-kazniške golice. Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa se plača pristojbina kakor pri paketih. Za denarna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, fe ne plača dostavnina, ampak samo obvestnina. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj z Albanijo, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Bolgarijo, s Cevlonom, Češkoslovaško, Čile, z Dansko, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Finsko, Francosko z Alžirom, Korziko in Monakom, z Grško, s Hedjazom, Holandijo, z Gdanskim, Indijo, Indokino, Irsko, Italijo, Japonsko s Korejo, Letonijo, Litva-nijo, Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, Norveško, Novo Zelandijo, s Palestino, Perzijo, Poljsko, Portugalsko, z Rumunijo, Rusijo, s Saarsko oblastjo, Siamom, Sirijo in Libanom, Španijo, Švico, Švedsko, Tunisom, Turčijo in z Veliko Britanijo. Teža 2 kg, največja vrednost 3000 Din. Pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din za vsakih 300 frankov (= 3600 Din) ali del te vrednosti. Odkupna vrednostna pisma so dovoljena v prometu z Italijo, s Švico, z Madžarsko, Nemčijo, 8 Tunisom, z Marokom, Belgijo in Rumunijo. Opomba: Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec «Jam-stvo^ pošiljatelja*, v katerem izjavlja, da v pismu ni večje vred-nosti od ;;000 Din in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napovedi. — Vrednost je treba označili razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih po relaciji (sedaj 1 : 12). Vrednostne škatle (bottes avec valeur declaree) za inozemstvo. Promet je dovoljen z Albanijo, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Čile, z Dansko, Gdanskim, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Francijo z Alžirom, Korziko in Monakom, Hedjazom, Holandijo, z Indokino, Irsko, Italijo, Japonsko, s Kitajsko, Ciprom, Korejo, z Libijo, Eritrejo, Litva-nijo, Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, s Palestino, Portugalsko, Saarsko oblastjo, Sirijo in Libanom, Somalijem, Švico, Švedsko, Tunisom in z Veliko Britanijo. Pristojbine: a) težna pristojbina za vsakih 50 gramov po 2 Din, najmanj pa 10 Din; b) priporočnina 4 Din; c) vrednostna pristojbina za vsakih 300 frs (3600 dinarjev) ali del tega zneska po 5 Din. Opomba: Za izvoz nakitov, dragocenih predmetov, zlata, srebra, dragega kamenja in kovanega denarja je potrebno dovoljenje generalne direkcije carin v Beogradu. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačnino kakor pri inozemskih poštnih nakaznicah, če gredo v kraj, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenjene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo odpira in zapira. Za opravljanje tega dela se plača po 15 Din na mesec. Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravništva, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par, Če ima vsak izvod svoj posebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 £ (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo zasebniki, se morajo frankirati kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Prodajalci časopisov plačajo za časopise, ki jih vračajo neprodane upravništvom, po 2 pari za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet po S pari. Najmanjša pristojbina takih pofiiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Oaaopisi za inozemstvo se morajo frankirati a frankov- nimi znamkami po pristojbeniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo r Aliir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Madžarsko, Marcko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj in ki jih pošiljajo časopisna uprav-niitva, znaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teie. Paketi za tuzemstvo. i s t o | b i n t e ž n vrednostna obvestnina dostavnina nakaznina do kg I. zona Din I p II. zona Din I III. zona do Din nin Din do kg Din do kg | Din za odkup, nino Din 1 3 — 3 — 3 5 8 8 — 8 10 10 15 — 20 15 15 22 — 30 20 20 — 30 — 40 Za ločenko (t. j. obsežnejši paket ati paket, ki zahteva večjo opreznoBt) se plača dvakratna teina pristojbina. 100 600 1000 5000 1 2 5 10 20 60 potem pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti Se po lDin. če je paket naslovljen T kraj, kjer pošta ne dostavlja na dom. 6 20 če je paket naslovljen v kraj, kjer posta dostavlja pakete na dom. do 50 Din 2 II 100 II 3 1» 300 II 4 II 500 5 1000 II 6 II 2000 II 8 II 3000 II 9 II 4000 II 10 II 5000 »1 12 Ekspresnina 6 Din. — Povratnica i ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din. — Poizvedniea 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe- Največja teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem ilu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu. ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mu paket dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom ln če plača do-stavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi še nakaznina za odkupni znesek. Tudi ta pristojbina te naleplja v znamkah na spremnico. Pristojbina za pokaz ae pri odkupnih paketih ne plačuje, a od Izterjane odkupnine se- nikakršne pristojbine ne odbijajo. Predalnina za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljlvem paketu •• izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 1 Din 50 p, za inozemski paket pa 3 Din. L e ž n i n a za pakete znaša 1 Din za vsak dan, za katerega se ležnina zaraiunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje paketov te zaračunava težna pristojbina, vrednostna pristojbina (l» je vrednost označena) in dostavnina, oziroma obvestnina. Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostavnem okraju pošte. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vlaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne poSiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer «o carinarnice, skrbe za ocarinjen je poiiljatelji sami, ki potem poRti predajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčnikom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v frankih z besedami (v latinici) in s številkami. Stvar pošiljateljeva je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Prav tako si mora pošiljatelj sam preskrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. V prometu z Avstrijo, Belgijo, s Češkoslovaško, Francijo, z Italijo, Madžarsko, Marokom. Nemčijo. Rumunijo, s Švico in Tunisom so dovoljeni tudi odkupni paketi. Kolki za listine. 1.) Listine o jamstvu in kavcijah 04 % polistinje-nega zneska. 2.) Zadolžnice in pobotnice 0-5 % polistinjenega zneska. 3.) Odstopnice 2 % polistinjenega zneska. 4.) Pogodbe................................. 2 Din. 5.) Oporoke...................................3 „ 6.) Izpričevala..............................20 „ Mojstrsko izpričevalo.....................60 „ Pomočniško izpričevalo.....................5 „ Izpričevalo osnovnih šol...................5 „ Izpričevalo srednjih šol ... 10 in 20 „ Zrelostna izpričevala: meščanska, strok, obrtna .... 50 „ nižji tečajni izpit....................100 „ višji tečajni izpit................... 250 „ 7.) Računi trgovcev in obrtnikov ... 25 par, 8.) Lepaki .......................................25 „ 9.) Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, temveč se morajo kupiti znesku primerne golice. 10.) Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati Novo leto. Da bilo bi pestro tkano ko preproga iz Pirota s pravim zlatom okovano: skrinja, v njej kraljevska dota. Da bilo poslej pregnano izdajalstvo bi Iskarjota, da ležišče toplo stlano našla vsaka bi sirota, da bilo bi kaznovano zlo in odpuščena zmota, i da bi v muziko ubrano izzvenela vsaka nota, da bi tiho, drugu vdano slehernik sel svoja pota . . . Pavel Karlin. DR. I. LAH: «ZADOVOLJNI KRANJEC* NEKDAJ IN SEDAJ. Kaj maram, se kruha zasluži zadost’, ni sile trebuha po svetu mi nos’t’. V. Vodnik. Tako je pel Zadovoljni Kranjec* pred sto in petdesetimi leti. To je bila prva Vodnikova pesem, zapeta v pravem narodnem duhu. Kakor vidimo, je imela naša domovina takrat dovolj dela in kruha za vsakogar. Iz pesmi «Zadovoljnega Kranjca* se kaže življenje našega kmeta v tedanji dobi. Če pomislimo, da je bilo to okoli leta 1780., torej ob času, ko je šele cesar Jožef II. zasedel prestol po svoji materi, cesarici Mariji Tereziji, in skušal olajšati tlačansko življenje kmečkega ljudstva, se moramo naravnost čuditi sreči in veselju zadovoljnega Kranjca. Seveda je njegova sreča baš v tej zadovoljnosti. Le poslušajmo, kako nam zadovoljni Kranjec popisuje samega sebe. Mi brazd’jo konjiči za hajdo, pšenico, nevtrudni dekliči pa bel’j o tančico. Poljedelstvo in platno sta dva glavna dohodka, da mu ni treba s trebuhom za kruhom. Celo baha se s svojo zunanjostjo in veselostjo: Imam oblačilo ’z domač’ga pad’vana, ženica pa krilo iz prav’ga mezlana, se sveti na lice ko pir’h moj škrlat, nje šapelj, iglice, nje modrc je zlat. Rad plešem okrogle s petama glas dajam, premetem vse vogle, se v cepa dva majam, nožiča pa Minke za mano drobni, pobira stopinj’ce, se v kroge vrti. To je prav lep par, poln gorenjske prešer-nosti. Vsa obleka je iz domačega blaga in tudi tale ples v «dva cepa* se nam zdi čudno znan. Zdaj ga že redko srečamo po kmetih. Primerjajmo tega Kranjca z današnjim Slovencem in opazili bomo veliko razliko ne le v obleki, ampak tudi v plesu. Moda je že davno vse izpremenila. Kakor je Kranjec zadovoljen z obleko iz domačega biaga, tako je tudi njegova hrana brez vse tuje primesi: Na žgancih tropine pa kislega zelja, bob, kaša, vse mine, ko pridem od dela, al’ bodi pogača, klobasa al’ sok, al’ kar se obrača na ražnju okrog. Tudi naša kuhinja se je v 150 letih močno izpremenila, čeprav bi lahko rekli, da je ohranila še do danes v sebi največ domačega in se je le malo približala mestni hrani. Veselje do dela in življenja, ki odseva iz pesmi ^Zadovoljnega Kranjca*, skromnost in ljubezen do svojega in domačega, to so vzroki in pogoji tiste sreče, ki je dandanes na kmetih tako redka. V v «Veliki pratikb za leto 1795. piše Vodnik o bogastvu naše domovine sledeče: «Največje bogastvo kranjske dežele so rude in platno. Rude se v več krajih dobe, plavijo in v platno podelajo. Živo srebro, železo, jeklo in svinec se na tuje prodaja in denar notri vleče. Platno Kranjcem okoli štiri sto tavžent goldinarjev iz drugih dežel prinese. Pa tudi v dosti krajih tako pridno pozimi predejo, da komaj štiri ure spe. Zraven tega se veliko vina, olja, živine, mezlana, blejskega sukna, usnja, polhovih kožic, medu, voska, lesnine, skled, loncev, lesa za barke, sit na druge dežele proda. Ker dežela dvojno žetev, ajdovo in strno, ima, je z ljudmi silno napolnjena in jih lahko redi.» Taka je bila torej naša domovina za Vodnikovih časov. Poleg platna in rud je bilo važen vir dohodkov tudi čebelarstvo. «Kranjci so imenitni čebelarjij, piše Vodnik; «čebele njim posebno vržejo zato, ker ajdo sejejo in se s čebelami tako dobro pečati znajo, da so drugih dežel učeniki v čebelarstvu postali ...» Če pogledamo vso to obilico domačih pridelkov in izdelkov, ki so dajali narodu ne le kruha in zaslužka, ampak celo neko stopnjo blagostanja, ki ga drugod ob tem času ni bilo, potem se ne bomo čudili pesmi «Zadovoljnega Kranjca^. «Lanovi Slovencem cekine neso», je pisal Vodnik. Če pomislimo na vsoto 400.000 goldinarjev, ki ga je platno «noter neslo, rude, oziroma jeklo in železo, ki niso dale dela in zaslužka le delavcem in rudarjem, ampak tudi voznikom in obrtnikom, in končno še med, katerega slava je že takrat segla preko slovenskih meja, potem vidimo, da je prišlo med ljudi .precej denarja, ki so ga le malo rabili, ker so pridelali vse doma in razen soli in tobaka ni bilo treba ničesar kupovati. Zato pa Vodnik ničesar ne ve o izseljevanju. V cPovedanju od slovenskega jezika> pravi: cNoben Slovenec ne zapusti rad teh svojih, rajši je doma; težko ga je spraviti, da bi šel na tuje prebivat; slovenska ljubezen proti domu je dostikrat prevelika, da ueradi gredo v žold (t. j. služit k vojakom), ne kakor Nemci, kateri na leta v soldate hodijo pod tuje kralje. Kranjec pa ne gre drugam pod orožje, kakor le samo za domače dežele.> V Ameriki . . . Izseljevanje in preseljevanje v Evropi se je takrat že vršilo, a še ne iz gospodarskih vzrokov. Večinoma so ljudje zapuščali svoje domove zaradi vojn ali sovražnega nasilja (na primer na Balkanu) ali zaradi verskih sporov (evangeliki). Amerika je bila iz početka samo «eldorado» ali obljubljena dežela za klati-viteze, ki jim ni bilo mar težjih žrtev, če so mogli z zlatom napolniti svoje žepe; ob tem času (okoli leta 1780.) pa so se tja preseljevali večinoma ljudje, ki so bili v Evropi nezadovoljni: tam je bila obljubljena dežela svobode, po kateri so hrepeneli tako mnogi iz izprijene in zasužnjene Evrope. Saj se je prav v tej dobi iz naselniških kolonij oblikovala vzorna svobodna Zveza združenih držav ameriških. O preobljudenosti bi se moglo tedaj govoriti samo pri skrajnih zapadnih evropskih državah, a le-te so imele svoje kolonije. Zato so se v Ameriki začeli v tem času naseljevati Angleži, Irci, Francozi — sploh narodi ob Atlantskem oceanu, ki so iskali sreče onstran morja. Zadovoljnemu Kranjcu je bila to popolnoma neznana dežela; slišal je o nji kvečjemu v pridigi ali v razgovoru s tujci, kY so prišli skozi vas. On sam ni hodil «v fremd», kakor se je takrat reklo. «V fremd» je moral iti mladi vajenec, čevljar ali krojač, da si je ogledal svet. Na Gorenjskem je bila navada, da so pošiljali sinove na izmeno onstran Karavank, v nemške koroške vasi, da so se nemški naučili; drugače je naš človek le redkokdaj prišel pre- ko svojih domačih meja. Videli smo, da je bilo to nepotrebno, ker je bilo doma dovolj kruha in zaslužka. In tudi dežela ni bila preoblju-dena, čeprav pravi Vodnik, da je «z ljudmi silno napolnjena*. «Na Kranjskem prebiva okoli štiri sto tav-žent duš,! pravi Vodnik, «tedaj pride na vsako miljo 1869 ljudi.» Če primerjamo to število 400.000 s številom prebivalstva pred vojno, vidimo, da je v 100 letih kranjsko prebivalstvo naraslo za 100.000 duš. Isti prirastek so izkazovale tudi druge naše pokrajine. Ker so se medtem tudi druge razmere izpremenile, je začelo nedostajati kruha. In prav sto let po pesmi «Zadovoljnega Kranjca» se je začelo veliko izseljevanje v Ameriko, ki je tako naraslo, da je ob koncu stoletja vzkliknil pesnik Zupančič: «Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja?! In Cankar, ki je bil prišel s klanca na Vrhniki, kjer so bili doma tisti Amerikanci, ki jih je tako lepo popisal v «Zgodbi o dveh mladih ljudeh^, je zagledal vse izgnance na tej poti v tujino. Tako-le jih popisuje v «Kurentu»: V Franciji . .. «Došel jih je na prašni cesti že blizu kraj mesta. Težke cule so nosili, život je klonil v pas. Obrazi so bili opaljeni od sonca, nobeno oko bi ne razločilo, če so mladi ali stari, zakaj temni in grenki so bili vsi do zadnjega. Debel prah je bil na suknjah, na licih, na očeh... Kurent je pogledal vso procesijo od začetka do konca; videl je starše in otroke, fante in dekleta; in na vseh obrazih je bilo napisano: ,Le odtod, le iz ječe, pa kamorkoli.' ,V Ameriko', je rekel starec. ,Na Nemško', je rekel fant. ,Kamorkoli', je reklo dekle. Pa je starec govoril, kakor da bi prepeval žalostno pesem: ,Šestdeset let življenja, šestdeset let trpljenja, vedro je polno. Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih ust, s solzami iz svojih oči, s potom od svojega čela, pa mi ni rodila kruha. Morda je dežela na svetu, ki je bolj blagoslovljena; ali če je ni — smrt je tolažnica doma in drugod.' Rekel je fant: ,Zbogom, ti črna domovina, ti lačna in žejna mati, ki stojiš na pragu, gledaš za svojimi sinovi in si ne upaš, da bi jih klicala! Nate bom mislil, dokler bo še v srcu kaplja krvi. Če umreš, bom za mašo dal in te bom hranil v zvestem spominu; če pa se kdaj povrnem, ti prinesem kruha in vina in mašne bukve in pisano ruto. Vse sem ti dal in vse bi ti dal, le svoje mladosti ti dati ne smem/ Dekle je reklo: ,Ne glej me tako žalostno, ti lepa domovina, nikar se ne jokaj ob slovesu. Dala sem ti srce in vse najmilejše misli, — zakaj bi tirjala, o domovina, še moja rdeča lica in moja mlada leta? Kakor zadnja postelja si, domovina, in kakor pokopališče: v daljne kraje se napoti romar, da užije življenje; povrne se k tebi; kadar je bolan, večnega počitka željan .. .'> Kakšna razlika med pesmijo «Zadovoljnega Kranjca> in to žalostno pesmijo v začetku stoletja! Vse je odhajalo na tuje. Rude in platno in drugi pridelki, ki so bili nekdaj bogastvo kranjske dežele, so izgubili svojo vrednost. Nadomestili so jih tuji izdelki. Ne samo mi, vsa Evropa je doživela to veliko izpremembo. Največje preseljevanje narodov. Pri velikih narodih se odtok ni tako poznal; kar je šlo v svet, je bil samo prebitek. Pri nas je bilo drugače. Nas je bilo samo poldrugi milijon... Na meji so nas potujčevali — v notranjosti smo se izseljevali. Kaj bo z nami? Toda pomoči ni bilo. Tri desetletja so polnili naši izseljenci vsa pota, ki vodijo v tujino. Danes je položaj takle: Ljudsko štetje leta 1930. izkazuje v Ameriki 187.594 Jugoslovanov, od teh 77.971 Slovencev. To je premalo, saj ima Cleveland do 50.000 naših ljudi. Zato se moramo držati naše statistike, ki pravi, da je samo v naših podpornih organizacijah 185.000 odraslih članov m da to ni niti polovica naših izseljencev. Iz tega sledi, da je samo v ameriških Združenih državah daleko čez pol milijona naših ljudi; štejejo jih do 670.000 duš. Med temi je skoraj četrt milijona Slovencev. Ker so Združene države zaprle dovoz ljudi, so našli izseljenci pot v druge države: tako jih je v Kanadi 12.000, v Argentini 150.000, v Braziliji in Chileu 50.000. Med temi je mnogo naših nesrečnih Primorcev, ki jih fašistična vlada preganja z njih rodne zemlje. Prav ti izseljenci pa prinašajo med naše ljudi mnogo odpornega narodnega duha. Kako se godi tem našim bratom ob času velike krize in brezposelnosti v Ameriki, nam pričajo naši jugoslovanski ameriški časopisi, ki jih je precej (v Združenih državah 56, v Kanadi 1, v Argentini 5). «Oni, ki so si prihranili nekaj stotakov v dobrih časih, imajo danes še nekaj za pod zob>, piše «Ameriška domovina>. Toda kaj pa drugi? Res je, da je zbralo na primer samo mesto Cleveland lani pet milijonov dolarjev za podporni sklad in da si naši rojaki po možnosti med seboj pomagajo, a stiska je vedno hujša. Kako je v Argentini, vidimo iz članka «Domovina, čuj našo tožbo*, ki jo je prinesel «Slovenski tednik»: «Čujte naš glas in pomagajte nam odpreti Beogradu oči, da bodo tamošnji vodilni krogi spoznali naš obupni položaj in dalekosežen pomen tesne zveze med domovino in naselbino, kot je naša, ki šteje samo v Argentini s Primorci in Istrani 150.000 ljudi.. .> Lahko bi naštevali še podobne glasove iz listov in zasebnih pisem. Nad četrt milijona naših ljudi onkraj morja išče danes kruha po tuji zemlji. Med malimi narodi smo dali morda Slovenci in Slovaki (Slovakov je dva milijona) razmeroma največje kolonije v Ameriki, kar je dokaz, kako je pred vojno na nas in na Slovake pritiskala- tuja gospodarska sila. Četrt ali pol milijona je že precejšnje število pri takem malem narodu. Edino, kar nas tolaži, je to, da so naši ljudje tudi tam ohranili svojo narodno zavest, da imajo Narodne domove, pevska in druga društva, slovenske šole, ki jih sami vzdržujejo, sploh organizacijo, ki priča o njih narodnem življenju in ki vzgaja tudi naraščaj. Druga naša skrb so westfalske kolonije in one najnovejše, ki so nastale zadnje čase po Franciji in Nizozemski. Daleč so časi, ko so bili naši plavži in naše fužine še največje bogastvo kranjske dežele. Tudi naši knapi v Zagorju in Trbovljah, ki so dolga leta mirno kopali črni diamant, so počasi morali iskati kruha drugod. Pred 50 leti so se začele prve naselbine na Westfalskem ... Narasle so do danes na 58.000 ljudi... Tudi oni so ohranili spomin na domovino, ki je tako malo mislila nanje. Zadnja leta je bolje, a svetovna kriza je zajela tudi nje. Imajo svoja društva, šole, družbe... Del našega naroda so. Gospod Pavel Bolha in drugi skrbe, da se Jugoslavija bolj zanima zanje, kakor se je Avstrija. Oni to čutijo in so hvaležni domovini, ki misli nanje. Kakor je moral Kranjec na tuje, tako se je godilo tudi Štajercu. Odhajal je v gorenje-štajerske rudnike, kjer je izginjal v nemškem življu. Koliko so jih ponemčili Gradec in druga mesta... V Nemčiji .. . Skoraj najmanj izseljevanja je izkazovala Goriška. Rastoča mesta, posebno Trst, so nudila marljivemu narodu dovolj dela in kruha. Tu pa je postalo važno vprašanje naših služkinj, ki so prišle v Trst in iz Trsta tudi preko morja — v Aleksandrijo. Mnoge so se vrnile bogate, mnoge so se izgubile v svetu. Ce vzamemo vse kraje, kamor je zaneslo naše ljudi (Amerika, Westfalsko, Francija, Egipt), se nam zdi, da je od našega poldrugega milijona skoraj pol milijona izginilo v tujino. In če pogledamo naš današnji položaj? V Jugoslaviji nas je ostal milijon, pol milijona je ostalo izven naših državnih mej v Primorju in na Koroškem. In drugi so ostali v Ameriki, na Westfalskem in drugod. Tak je videti dandanes rod ! Amerika je postala nekak del našega narodnega življenja, kakor je del našega naroda postal Amerika. SkoVaj se je zdela Amerika bliže in bolj so jo ljudje poznali kakor Dunaj ali Zagreb. «Ali ste ka.j videli naše?» so vpraševali Američana, ki je imel do «naših> morda več dni vožnje. In vendar je res, da so se naši Američani mnogo poznali med seboj. Zato je bila kmalu mogoča organizacija, ki je začela graditi novo slovensko kulturo v Ameriki. Tako sta v teku desetletij nastali dve kulturi: domača in ameriška. Kakor je bil dvojen denar! A o ameriškem so rekli, da je samo za eno leto ... Prava narodna kultura se more razvijati samo na domačih tleh. Ameriška se je morala prilagoditi ameriškim razmeram. Nastala je tam lepa prosvetna organizacija. Mnogo duševnih delavcev se je trudilo na tem polju. Danes imamo tam n. pr. pesnika Ivana Zormana in celo Američanom smo dali pisatelja Louisa Adamiča, ki je letos obiskal domovino. Saj danes Amerika ni več daleč: zrakoplovstvo in radio sta jo zelo zbližala z Evropo. Zato se tudi obe kulturi zbližujeta... Nič ni torej čudnega, da sta tudi obe letošnji povesti Vodnikove družbe iz življenja naših izseljencev. «2erjavi> vežejo domovino z Aleksandrijo, «Tulipan» z Westfalsko. Meje tujine se zapirajo in zdi se, da bo bližnja bodočnost dala narodu kruha doma. Jugoslavija je velika in bogata, treba je samo dvigati njene zaklade in dati narodu dela in kruha. Mi pa, ki ostanemo na svoji zemlji, mislimo na vse, ki so del nas, saj smo ena družina, in kulturne vezi, ki nas vežejo, so tista srčna vez narave in jezika, ki veže raztreseni in razsekani narod Slovencev v eno narodno celoto, katere središče je naša narodna država Jugoslavija. Ako je odšel Slovenec v svet za časa «Zadovoljnega Kranjca), so ga vezale na dom le misli in spomini, a danes imamo druga srčna sredstva, ki nas vežejo križem sveta, in sicer so to naša pesem, naš jezik in naša knjiga, ki veže prav z našimi književnimi družbami vse dele našega naroda med seboj. In zdi se, da je rešilna misel za ves naš rod baš ljubezen in vrnitev k onemu kmečkemu stanu, o katerem je tako navdušeno pel svojo prvo pesem «Zadovoljni Kranjec) — Valentin Vodnik. Dipl. agr. A. JAMNIK: NAŠI PLANINSKI PAŠNIKI. Čitatelje povedem na gospodarski izlet v Zlatorogovo kraljestvo. V hribovitih krajih Gorenjske in pa v Savinjski dolini bi bilo živinorejo po obsegu žalostno videti, če ne bi imelo ljudstvo planin. Za prekrmljenje živine v hlevu imajo ti kraji pač premalo sena in zato zaleže planinska paša izredno veliko. Pravi visokoplaninski planšarski obrat ima dve stopnji paše, t. j. najprej pašo na nižji, prej zeleneči planini, tako zvani predplanini, in pa visoko planino. V naših krajih je povprečna doba planinske paše okoli 93, v posameznih primerih celo 127 dni. Ob zgodnjem nastopu pomladi odhaja ponekod živina že od srede do konca meseca maja na pašo in ostane tam do dne 8. septembra ali celo še nekaj dlje. Površina vseh planin ni točno ugotovljena, mnogo jih je zarasel gozd. Posebno veleposestva izpodrivajo planine in jih korakoma pogozdujejo nekako na korist lova in tudi zato, da bi kmeta, zlasti sedaj ob izvajanju agrarne reforme, izrinila z njih. Površina naših planin kot pašnikov se ceni na kakih 30.000 do 40.000 hektarov. Mnogo površinski jako razsežnih planin je takih, ki le na razmeroma malem delu Omogočajo pašo, drugo je kamenje, prava nerodovitna pušča. Tako je predvsem v Gorenjskih alpah. Vendar pa se na vseh naših planinah vsako leto prepase okoli 12.000 glav normalne (velike) živine; ves pašni donos se more, preračunjeno na seno, ceniti na več ko 100.000 q ali 1000 desettonskih vagonov sena. Precej naših planin leži onstran državne meje na italijanskem ozemlju, kjer jih morejo naši ljudje le zelo težko ukoriščati. Veliko je sitnosti tudi s pregonom živine, ko se mora zdravstveno pregledati v smislu veterinarske konvencije, sklenjene med našo državo in Italijo. Italijani nimajo razloga, iti našim ljudem na roko. Neke planine hočejo tudi pogozditi in jih bodo najbrže razlastili. Nevšečnosti imajo lastniki tudi na naši strani, posebno v obmejnem pasu, kjer se sto metrov od meje na-vznotraj v državo ne smejo niti postavljati ograje ali druge stavbe niti se ne sme pasti tam živina. S tem gredo precejšnje pašne površine v izgubo. Planine so ali zasebna (privatna) last posameznikov ali skupna last nekaj gospodarjev, ali skupna (srenjska) last velikega števila živinorejcev ali pa imajo le-ti na nekaterih služnostno pravico paše. Ta pravica določa natančno čas prigona in odgona, število in tudi vrsto živine. Na marsikateri taki planini ni dovoljeno pasti konj. Te pravice so po večini zapisane v odveznih listinah izza časa, ko je prestalo tlačanstvo. Navedene so za cele srenje po Statistična razpredelnica kaže, koliko živine se je leta 1931. prepaslo na naših planinah. Podatki so urejeni po sodnih okrajih. Ločeno je navedeno, koliko krav, volov, mlade živine, konj, ovac, koz in prašičev se je prepaslo, za koliko stotov sena je paša zalegla, koliko je v dotičnem sodnem okraju planin vobče, koliko skupnih (skupna last) in koliko čisto zasebnih ali državnih, nadalje, koliko izmed čisto zasebnih je kmetskih (individualna kmet- razmerju velikosti posestva tedanjih hišnih številk. Veliko take služnostne paše imajo gorenjske srenje v gozdih (kranjskega) verskega zaklada. O vseh planinah se vodijo uradni seznamki in statistika. V predvojnem času poslednja ni bila dosti prida, v povojnem pa se obdeluje sistematično (se sestavlja po določenem načrtu), vendar bo še mnogo "težav, preden bo res popolnoma točna. Prireja se tudi planinska kot javna knjiga (nekaj sličnega, kot je zemljiška knjiga), ki bo obsezala vložne številke, parcelne številke in njih velikost, kulturno vrsto, opis lege, pedološke in klimatske podatke, potem podatke o prepaši in številu živine, planinskih potih in stavbah, vodni preskrbi, ograjah, gospodarstvu s senom, mlekom in njegovi količini, odnosno količini napravljenega masla in sira, melioracijskih delih, čiščenju planin, vodnih razmerah, studencih, nesrečah, odnosno nezgodah in boleznih pri domači živini, pašni dobi, planšarskem osebju itd. V zadnjem času se je z državnimi in banovinskimi prispevki postavilo dokajšnje število modernih planšarskih stanov, hlevov in vodnih preskrb, t. j. zajetij studencev in ustrezajočih cistern (kapnic). Oblastva store dosti za naše planine v pravnem in melioriacijsko (poboljševalno)-tehničnem smislu. Potrebno pa je tudi, da se začne sistematično uvajati racionalno, moderno pašno obratovanje in ekonomski urejati planine. ska last) in koliko veleposestniških in državnih. Le približno je navedeno število planin, ki imajo služnostno pravico na raznih veleposestniških in državnih kompleksih (površinah), t. j. popolno ali delno pašo, pravico zgonskih potov, pravico do napajanja živine in slično. Največ se prepase na planinah jalove goveje živine, po številu sicer tudi veliko ovac, nekaj koz, prašičev in konj. Mlečne živine se največ prepase Sodni okraj Število pasoče se živine Donos paše, cenjen v q sena Število planin Od zaseb- nih planin je Število planin s služnostno pravico na zemljiščih Število o a M0 O c. 00 od katerih le ► cd J2 ► o o i> e 0 > M O •a ca S a o j* O ca > o N S ► >o 1 A C a C3 c |.S S S M m A 5 H0 '3 ■ "S O v 11 -C 3 KO ‘S 1 0) » — 03 > S. o M ► o > o 3 e a •s JS •a c. a n jC c Sl o m rt H XI 1 - v m «J N £ B ► a 'I Kranjska gora 272 380 729 55 3.453 32 2 1.806 16.786 39 32 7 2 5 9 3 20 20 3 Radovljica . . 2.398 425 2.624 344 1.37 C 281 531 5.244 43.604 88 66 22 13 9 6 21 480 500 301 Tržič 164 199 418 75 467 1 32 833 8.947 16 7 9 7 2 6 1 47 50 3 Kranj 96 108 285 7 — — 36 369 4.014 10 4 6 2 4 2 — 12 12 — 1 Škofja Loka . 178 96 247 25 1P2 86 — 500 8.052 12 8 4 1 3 2 — 1 1 — Kamnik .... 530 369 933 33 294 — 59 1.438 14.788 23 13 10 2 8 8 — 120 120 1 Gornji grad . 105 620 618 70 2.127 201 101 1.669 18.806 60 2 58 31 27 — — 50 40 — Marenberk . . 2 4 20 — 10 1 — 18 172 6 — 6 3 3 Slovenjgradec 2 — 46 — — — - 25 396 1 1 2 — Skupaj 3.747 2.201 5.920 609 7 883 602 761 11.902 115.565 255 133 122 61 61 32 25 730 745 37 v radovljiškem, kamniškem, kranjskogorskem in trži-škem sodnem okraju. Seveda prednjači Bohinj, kjer je največ planinskih sirarn, zaradi katerih rede tu tudi največ prašičev v planini. Koz prepasejo največ v radovljiškem in gornjegrajskem sodnem okraju. Medtem ko je pri nas v ravnini ovca skoraj popolnoma izginila, jo planinci še goje, da z njo popasejo marsikateri pašni predel, na katerega večja živina ne more in ki bi sicer ostal neizrabljen. Ovc se prepase na planini največ v kranjskogorskem in gornjegrajskem, precej v radovljiškem, manj pa v tržiškem in kamniškem sodnem okraju. Ko je začel izpodrivati bombaž volno, je ovčarstvo v Evropi vobče silno nazadovalo. V stari Avstriji n. pr. je padlo od leta 1850., ko je bilo v državi še 6,000.000 ovc, do leta 1910. njih število na 2,400.000. V števnem letu 1910. je bilo na Kranjskem okoli 24.000 ovc. Lakatoš jih navaja v letu 1919. v vsi Sloveniji okoli 81.000 in toliko jih je morda še sedaj. Približno enajstinka njih se prepase na naših planinskih pašnikih. V zadnjem času je videti, kakor da začenja ovčarstvo zopet pridobivati pomen. Zato bi bilo umestno, posvečati mu več pažnje. V pogorju ob levem dravskem bregu, med Dravogradom in Mariborom, je do 200 kms zemlje, ki je spričo svoje lege in ugodnega podnebja poleg drugega kakor nalašč ustvarjena za ovčjerejo. To ozemlje je sedaj kaj slabo gospodarski izrabljeno. Mislim, da se dajo tu prav znatni predeli tudi v višjih legah za ovčarstvo jako dobro izrabiti. V jezerski in solčavski ovci imamo ohranjeno prav dobro žival kot produkt naših razmer; z njenim izboljšanjem bi se dalo našemu kmetijskemu gospodarstvu in morebiti tudi industriji veliko. Na Menini planini nad Tuhinjsko dolino je nanovo urejena planina «Biba», ki ima po bližnjem «jezercu» svoje ime. Ta planina, ki meri nad lil hektarov, se postopno meliorira. Pred melioracijo je preračunjeno, da znaša donos paše tu približno 200 q sena, po njeni popolni izvršitvi pa se ga bo dobilo nad 1000 q. Planina je namenjena samo mladi živini in prepaša se dovoljuje pred melioracijo za 24 glav (polovica mlade živine računjena po pol, druga polovica po tri četrtine glave normalne živine), po njej pa za 145 glav mlade živine skozi 124 dni. Poleg tega ostane še primerna zaloga suhega sena za čas slabega vremena ali bolezni za suho krmljenje v hlevu. Postavljen je moderen planšarski stan z več sobami in posteljami kakor tudi hlev za 57 glav živine, predviden pa je še drug hlev za 88 glav. Urejeni so nadalje gnojišče, gnojnična jama in preskrbovališče za 33.000 litrov vode z napajališčem. Hlev za bolno živino se zgradi postopno. Za to moderno urejeno planino je izdelan točen planšarski red, ki določa vse poslovanje in obratovanje. Najvišji vrh na tej planini meri 1439 m nad morjem. Planina je kot vzoren, moderen planšarski obrat namenjena, da bo istočasno na njej tudi planšarska šola, prva te vrste v naši državi. Škoda, da se šola letos še ni pričela, kajti prav mnogo bo pripomogla k izboljšanju splošnega našega planšarskega gospodarstva. Tudi za turista je ta planina vredna pogleda. Zdi se, da se razvije na njej tudi smučarski šport, ker je zanj zelo pripravna že zbog svoje lege, poslopje pa more služiti vsaj za zasilno restavracijo in hotel. Planina je najlaže dostopna iz Tuhinjske doline preko Češnjice in Okroga. Na njo vodi žična vzpenjača, ki pa sedaj ni v najboljšem redu. Naposled še teoretski račun o gospodarskem pomenu našega planšarstva! Končna številka bo v resnici narodnogospodarski sploh večja, kot jo izkazuje nastopni račun. V letu 1931. je zalegla paša na vseh planinah za 115.562 q suhega sena. Vrednost sena znaša, če računamo kilogram po 75 par, 8,667.375 Din. Ta vrednost kapitalizirana (8,667.375 X 100 : 4) predstavlja vrednost 216,684.375 Din. Ako odbijemo od zneska 20 odstotkov za odpadek na gnoju, 30 odstotkov za plače pastirjem in druge režijske stroške, dobimo uporabnostno vrednost naših planin v znesku 108,342.187 Din 50 par. Postavka je pač tolikšna, da je vredna vsega vpoštevanja, čeprav je po predvojnih formulah vzeta prenizko, kajti navedeni odbitek dejanski niti zdaleka ne more biti tako velik. PROF. S. R.: PESTRE ŠTEVILKE IZ JUGOSLAVIJE. Jugoslavija je med srednjevelikimi državami v Evropi. Glede obsega površja je med njimi dvanajsta, po številu prebivalstva pa deseta. Naša država obsega štiridesetino Evrope; meri 249.000 km2 in šteje 14 milijonov prebivalcev; meji na sedem držav, ki so razen Italije in Romunije vse manjše. Kopna meja Jugoslavije je še enkrat daljša od morske. Najdaljšo mejo imamo proti Madžarski in Romuniji, najkrajšo proti Italiji. Jadransko morje, ki obliva našo državo, je na severu vobče prav plitvo, globlje je le na jugu: zahodno od Kotorskega zaliva je najgloblja točka v morju (1228 m pod vodno gladino). Naše morsko obrežje je med najbolj členovitimi na vsem svetu. Spremlja ga mnogo otokov, med katerimi pa prevladujejo prav mali. Ker so nekateri le povsem puste gole skale, ki se komaj vidno dvigajo iz morja, je njihovo število težko točno dognati. Vseh oto- kov, vštevši tudi manjše pečine, utegne biti približno tisoč; ti zavzemajo skupaj komaj 2500 km2 površine, štejejo pa 160.000 prebivalcev. Samo 51 otokov je naseljenih in le 30 otokov meri najmanj 10 km2. Največji otok je Krk (410 km2), najbolj naseljen pa je drugi otok po velikosti, Brač. Le-ta je tudi najvišji jugoslovanski otok, vendar se najviše, v Sut-vidu, dviga le do 778 m visoko. Kajti drugod v državi se dvigajo še do 2000 m višje vzpetine. Vse prekaša Triglav (2863 m), že druga najvišja gora v Jugoslaviji je od njega kar sto metrov nižja (Korab 2764 m). Toda obe najvišji gori sta naši le deloma: preko Triglava se vije meja z Italijo, preko Koraba z Albanijo. Kopnih voda je v državi obilo, toda Jadransko morje sprejema le krajše reke. Naše vode se odtekajo pretežno proti Črnemu morju, na jugu države tudi proti Egejskemu morju. Najdaljša jugoslovanska reka je Sava (800 km), daleč za njo so glede dolžine Donava — seveda kolikor teče po naši državi —, Morava, Drina, Drava in Vardar. Same največje reke, po katerih se naziva jo banovine! Vendar so razen Donave plovne le na krajšo razdaljo. Za parniški promet ne prihaja v državi v poštev niti 3000 kopnih vodnih potov. Večji pomen ima ukoriščanje vodnih sil v industrijske svrhe; vendar so v tem oziru storjeni šele prvi početki. Sedaj izrabljajo vodne sile v večji meri le v dravski in primorski banovini, kjer sta na Dravi pri Fali in na Cetini pri Omišu največji elektrarni v državi. Obilo je v državi tudi jezer, ki leže v nižinah in v visokem planinskem svetu, daleč od morja, a tudi v njegovi neposredni bližini. Toda kakor naše najvišje gore, so tudi največja jezera ob meji. Površinski največje je Skadarsko jezero (360 kms), zaradi obsežnih plitvin bolje Skadarsko blato imenovano, še več vode pa je v malo manjšem Ohridskem jezeru, ki je med vsemi jezeri Balkanskega [polotoka najbolj globoko (286 m). Naša slovenska jezera so v primeri z njim vprav neznatna. Bohinjsko jezero n. pr., ki je trikrat večje od Blejskega jezera, je v primeri z Ohridskim jezerom šestdesetkrat manjše in sedemkrat bolj plitvo. Naša država je izrazito agrarna. Relativno največji del površja (30 %) pokrivajo v njej gozdi, dobro četrtino tal polja, ostalo ozemlje pa zavzemajo travniki in pašniki, kolikor se med njimi ne razprostirajo nerodovitna, skalovita ali preveč močvirna tla. To odstotno razmerje med posameznimi kulturami se polagoma spreminja. Gozdi se polagoma krčijo, tu in tam se širijo pašniki ali se umikajo travniki novim poljem. Predvsem se opaža večanje z žitom zasejanega ozemlja, ki je merilo leta 1920. 48.400 km2, a leta 1930. že 59.000 km2. V desetih letih so se torej žitna polja pomnožila kar za tretjino. Danes pa se že čuti vpliv svetovne gospodarske krize. Lansko leto je obdelano ozemlje le še malenkostno naraslo, letos pa se že občutno krči. Toda proizvodnja poljskih pridelkov po letu 1920. ni stalno napredovala. Letine so pač zelo odvisne od vsakokratnih vremenskih prilik. Vendar pridelamo največ koruze in pšenice, mnogo manj ječmena, rži in ovsa. V vseh banovinah se prideluje več koruze kakor pšenice. Edina izjema je dravska banovina. Za močnejše (intenzivnejše) gojenje koruze je tu podnebje mnogokje neprikladno, a tudi prebivalstvo samo uživa koruzno hrano le v manjši meri. Sicer pa omejuje prevladovanje goratih tal na Slovenskem tako zelo razprostranjenost žitnih polj, da pokrivajo le-tž samo 1800 km2, t. j. komaj desetino površja dravske banovine. Prav poučno je primerjati, v kakšnem razmerju so posejane poljske površine s posameznimi žiti v vsej Jugoslaviji in posebej v dravski banovini. t Žitarice v Jugoslaviji: Žitarice v dravski banovini površina polj 57.000 km*. površina polj 1.800 km*. V dravski banovini prevladujejo tedaj pšenična polja, a tudi rž, ječmen in oves so sorazmerno močno zastopani. Tu znaša vsakoletni pridelek pšenice povprečno 600.000 metrskih stotov, vendar je v primeri z ostalo državo vprav malenkosten (znaša komaj štiridesetino proizvodnje pšenice v državi). Jugoslavija ima pa prav bogate sadovnjake. Skupno število sadnega drevja se ceni na 65 milijonov dreves. Daleko največ je sliv (72%), precej so razširjene jablane (11 %), oljke (6 %) in hruške (6 %), manj je orehov (3 %), fig, kostanja in raznega drugega južnega sadja pa sta komaj 2 % sad- ' nPv\ pSenico^ V 37% nega drevja. Številčno razmerje med sadnim drevjem je v raznih pokrajinah lahko prav različno. Dravska banovina ima blizu pet milijonov sadnih dreves. Med njimi je dobra polovica (51 %) jablan, od njih je še enkrat manj sliv (27 %), izredno mnogo pa je hrušk (16%), ki jih je sicer sorazmerno tako malo v državi. Skoraj v vseh delih države uspeva vinogradništvo. Vinogradi zavzemajo krog 1800 km2 površine. Razprostirajo se največ v primorskih pokrajinah in po ravninah in gričih na severu. Vinski pridelek je zelo spremenljiv. Povprečno pridelamo v državi vsako leto tri in pol milijona hektolitrov vina (v Italiji 40 milijonov hektolitrov!) V dravski banovini pokrivajo vinogradi 200 km8 površja. Vinogradi so pri nas najbolj razširjeni v tehle srezih: ptujskem (20 %), krškem (15 %), šmarskem (12 %), mariborskem (levi breg) (11 %), novomeškem (11 %), ljutomerskem (9 %), brežiškem (9 %). V Sloveniji se pridela na leto 250.0C0 hi vina, vendar je povprečni donos na hektar zelo različen. Le tako je razumljivo, da je po pridelku vina na prvem mestu običajno krški srez, ki mu sledi šmarski in šele nato ptujski. Jugoslavija ima tudi zelo razvito živino-r e j o. V kraških in drugih siromašnejših predelih prevladujeta ovčarstvo in kozjereja, bolj na ravninskem severu pa sta osredotočeni govedoreja in svinjereja. Konje rede povsod, razen v primorskih krajih, kjer jih navadno nadomeščajo osli, mule in mezgi. Vseh omenjenih domačih živali je v državi krog 17 milijonov. Med njimi je največ ovac (7-7 milijona), še enkrat manj je goveje živine (3’7 milijona), potem je 27 milijona svinj, l-8 milijona koz, 1-1 milijona konj in okrog četrt milijona oslov, mul in mezgov. Povsod, seveda v večji meri v rodovitnih pokrajinah na severu, goje perutninarstvo. Perutnine imamo približno toliko (17 milijonov) kakor vseh ostalih domačih živali skupaj. V dravski banovini se goji živinoreja najbolj smotreno in najmočneje. Tu je drobnice komaj 60.000 glav, še manj je celo konj (56.000), zato pa tembolj napreduje govedoreja (380.000 glav), a tudi svinjereja (290.C00 glav) je prav pomembna, čeprav zadnja leta polagoma nazaduje. Razveseljivo je tudi trgovanje z jajci, kajti število perutnine v dravski banovini presega milijon. Naše morje, naše reke in naša jezera imajo obilo rib. Najizdatnejši ribolov je v Primorju, kjer ujamejo vsako leto pet do sedem milijo- nov kilogramov rib, kar predstavlja vrednost 40 do 50 milijonov dinarjev. Z ribolovom je zaposlenih okrog 20.0C0 prebivalcev. Poleg poljedelstva in živinoreje je gozdarstvo najvažnejši vir dohodkov prebivalstva. Največ je listnatih gozdov (70 %), iglastih je 12 %, ostali gozdi (18 %) pa so mešani. Najbolj razširjeno drevo je bukev (23 %>), še enkrat manj je hrastov (12 %). Glede na to, ker prevladujejo listnati, posebno hrastovi gozdi v nižavju, se v razprostranjenosti gozdnega drevja vidno odraža pretežno hriboviti značaj slovenske zemlje. V dravski banovini imamo čistih hrastovih gozdov komaj 1 %, bukovih 21 % in mešanih listnatih 10 %■ Približno tretjino naših gozdov torej tvori listnato drevje, prav toliko je tudi iglastih gozdov, dočim odpade zopet tretjina gozdne površine na mešane listnate in iglaste gozde. Rudni zakladi naše države so še malo izrabljeni in celo neodkriti. Največ je premogovnikov. Črni premog pridobivamo v 15 (največ v moravski banovini), rjavi premog v 121 (največ v dravski in drinski banovini) in lesni premog (lignit) v 87 rudnikih. Največ nakopljemo rjavega premoga (na leto povprečno 35 milijona ton), manj lignita (okoli 1 milijon ton), produkcija črnega premoga je mnogo manjša (400.000 ton). Ostalih rudnikov je v državi okoli 100; največ je še ležišč svinčene (23) in železne rude (22). V ostalem kopljemo bakreno rudo (13 rudnikov), kromovo rudo (12 rudnikov), boksit za pridobivanje aluminija (11 rudnikov), antimon (8 rudnikov), asfalt (7 rudnikov), živo srebro (3 rudniki) in cinkovo rudo (2 rudnika). Naposled pridobivamo tudi kameno in morsko sol kakor tudi nekaj nafte, srebra in zlata. Vendar vsi rudniki ne obratujejo. V dravski banovini n. pr. je 100 rudnikov (med njimi 67 premogovnikov), izmed katerih pa obratuje le 28 premogovnikov in dva svinčena rudnika. Zaradi agrarnega značaja države prevladuje podeželno prebivalstvo nad mestnim. Vseh mest je 208; v njih živi 2,600.000 ljudi, t. j. 185 % vsega prebivalstva Jugoslavije. Toda tudi ta mesta imajo mnogo ljudi, ki jih preživlja kmetiško delo. To velja zlasti za mesta v donavski banovini in še za mnoge manjše kraje drugod. Tudi v dravski banovini imamo več mestnih občin, h katerim spada razen mesta samega še širša kmetska okolica. Za zgled naj služijo mesta Krško, Radeče in Kostanjevica. Le tri mesta v državi štejejo nad 100.000 prebivalcev, in sicer Beograd (242.0C0), Za- greb (186.COO) in Subotica (100.000). Nad petdeset tisoč ljudi imajo Sarajevo (78.000 preb.), Skoplje (65.000 preb.), Novi Sad (64.000 preb.) in Ljubljana (60.000 preb.). Nadaljnjih devet mest šteje manj kot 50.0C0 in več kot 30.000 ljudi; ta so: Split (44.000 preb.), Osijek (40.000 preb.), Šibenik (37.000 preb.), Niš (35.000 prebivalcev), Maribor (34.000 preb.), Veliki Beč-kerek in Bitolj (po 33.000 preb.), Sombor in Senta (po 32.000 preb.). Ljubljana (brezi okolice [drugod so okoliške kraje mestom upravno že pridružili]) je torej po številu ljudi sedmo, a Maribor dvanajsto mesto v državi. V Jugoslaviji prevladujejo mala mesta. To velja zlasti za dravsko banovino s 27- mesti, ki so — razen Ljubljane in Maribora — glede prebivalstva precej maloštevilna. Ta mesta imajo (po lanskem ljudskem štetju) prebivalcev: Celje .... 7602 Kranj .... 4191 Jesenice . . . 6383 Novo mesto . . 4045 Krško .... 5473 Radeče . . . 3938 Ptuj .... 4261 Tržič .... 3244 43 3079 Slovenjgradec . 1309 2693 Ormož . . . 1276 2548 Brežice . . . 1229 2400 Laško . . . . 1084 1773 Radovljica . . 836 1735 Gornji grad . . 756 1480 Lož . . . . 621 1426 Višnja gora . . 363 1400 Kočevje . . Kostanjevica Kamnik . . Škofja Loka Slov. Bistrica Šoštanj . . Ljutomer Metlika . . Črnomelj Že tretje največje mesto v dravski banovini — Celje — je po številu prebivalstva v državi kar 87. Štiri mesta — Radovljica, Gornji grad, Lož in Višnja gcra — nimajo niti 1000 ljudi. Ti kraji pa niso le najmanjša mesta na Slovenskem, temveč vobče v vsej državi. Vzrok temu, da so naša mesta tako neznatna, je predvsem v veliki razdrobljenosti prebivalstva na občine, ki je ostale pokrajine v Jugoslaviji ne poznajo. V vsej državi je skupaj 4673 občin, zgolj v dravski banovini pa jih je skoraj Četrtina (1065 občin). V državi štejejo občine povprečno po 3000, a v dravski banovini komaj po dobrih tisoč duš. Dipl. agr. A. JAMNIK: O BORZI. Zakaj baš jaz pišem o borzi? Ali ni poklicanej-ših? So, pa ne pišejo. Kot bivšemu prostovoljnemu tajniku pripravljalnega odbora za ustanovitev borze v Ljubljani mi je bilo na tem, da narod spozna, kaj je borza. Zategadelj sem že leta 1924. po dr. iur. & dr. phil. & dr. rer. pol. Granichstaedten-Czervi priredil in dopolnil knjižico tudi srednjemu in malemu kapitalistu potrebnih naukov pod naslovom: cOsnovni pojmi modernega bančništva in borz-ništva». Do takrat je pri nas malokdo kaj več vedel o borzi, narodu pa je ta ustanova bila nekaj popolnoma neznanega. Borzo in menico je smatral za sredstvo, s katerim se vsakdo najlaže uniči. Bal se ju je ko hudič križa. Dostikrat pač v svojo škodo. Oboji sta potrebni, posluževati pa se ju je po pameti. Od časa' do časa zakrožijo med narodom vesti, kako je ta in ta bogataš na borzi zaspekulirnl vse svoje premoženje in v nekaj minutah postal berač, drugič zopet se raznesejo vesti, da je prispekuliral ta in ta nemanič debele milijone na borzi. Menda je tu možno nekakšno igranje, hazardiranie kakor v Monte Carlu! Kdo ve? Biti mora že nekaj groznega in bedak ali lakomnik je, kdor se spušča v borzne posle. In vendar ni tako! Najbolj priprosto povedano bi se reklo, da je borza — sejem. Tam se ob določenem času in na določenem kraju shajajo ljudje, da prodajajo in kupujejo. Ta sejem pa je urejen po strogih pravi- lih, za vsako blago so določeni točni pogoji, kako se z njim trguje. Večino borznih poslov posredujejo posebni zapriseženi organi — borzni senzali (meše-tarji), ki dobivajo za svoj posel nekakšno provizijo ali senzalnino po strogo določeni izmeri. Na velikih borzah z jakim prometom so senzalska mesta jako poželiena, ker donašajo zelo, zelo velik zaslužek. V sporih, ki nastanejo iz borznih trgovanj, ne odločajo redna sodišča, ampak borzna razsodišča; ta postopek je mnogo enostavnejši in mnogo hitrejši od običajnega, t. j. od postopka rednih sodišč. Seveda je borza pod kontrolo državnega oblastva. S čim se trguje na borzi? Z efekti ali vrednotami in z blagom v pravem pomenu besede. Zaradi tega ločimo borze v fondne ali vrednostne borze, odnosno borze za vrednote (valute, devize, akcije [delnice], srečke in druge vrednostne papirje), in v produktne (blagovne) borze, na katerih trgujejo n. pr. a moko, žitom, raznim kolonialnim blagom, sladkorjem, oljem, lesom, živino, živinorejskimi izdelki in predelki, krompirjem, vinom, rudami, industrijskimi izdelki itd. Ljubljanska borza za blago in vrednote je popolna, torej fondna in produktna. Delovanje borze je narodnogospodarsko važno zaradi posla pri določanju kurzov ali tečajev. Oglejmo si nekoliko fondno borzo! Osebe, ki določajo kurze, hočemo razvrstiti v dve skupini, t. j. v poklicne špekulante in v veliko publiko, ki jo predstavljajo veliki in manjši kapitalisti. Poklicni špekulanti nikoli ne urejajo svojega delovanja po splošnih gospodarskih načelih. Njim so ime, vrednost, donosnost, razvojna možnost podjetja, o katerega akcijah (delnicah) špekulirajo, čisto postranska stvar, pač pa hočejo le hitro in čim mastneje zaslužiti, največkrat na stroške velike publike. Tem profitašem gre samo za diferenčno igro (za dobiček pri dražji prodaji ceno kupljenega vrednostnega papirja). Utegnilo bi se misliti, da ti špekulanti niso potrebni in da bi jih bilo treba odstraniti in zapreti, toda so potrebni kot protiutež drugim velespeku-lantom in v nekem zmislu regulativno (uravnavajoče) vplivajo na kurze. Velike banke delajo tako rekoč na debelo. V terminskih poslih delajo velikanski promet. Njihov dobiček jim priteka šele po nekaj mesecih, a obilno. Poklicnim špekulantom nasproti stoji velika množica privatne publike (zasebnega občinstva), ki se udeležuje borznih poslov deloma iz dobičkaželj-nosti, deloma pa zato, ker ga premoženjske prilike in razmere dovajajo do tega. Prodaje in nakupi efektov s strani privatne publike so na veliko bolj solidni podstavi. Povod za nakup kakega vrednostnega papirja (n. pr. akcij) ji je dobro uspevanje1 dotičnega podjetja, izgled o bodočih dividendah, hipno nastala potreba po izdelkih dotičnega podjetja, torej nekak interes (zanimanje) na udeležbi pri dotičnem podjetju. Na borzi trgujejo direktno (neposredno) samo njeni člani, predvsem protokolirani (pri trgovinskem sodišču vpisani) trgovci, industrijci, veleposestniki, banke in slični. Nečlan ne more direktno trgovati na borzi, zato se poslužuje bodisi banke, bodisi pisarne borznega senzala, ki naj opravlja zanj posle. Kakor na vsakem tržišču in sejmu, tako je tudi na borzi vsekakor odločilen naravni zakon o povpraševanju (t. j. kadar je veliko blaga na ponudbo [naprodaj] in malo kupcev ali povpraševanja — se cene znižujejo, kadar pa je malo ponudbe in mnogo povpraševanja — se cene dvigajo [dražijo]). Kako pa se od raznih strani na ta dva činitelja vpliva, bomo še videli v nadaljnjem. Kot kupci pa se ne pojavljajo na borzi vedno samo tisti, ki kakršnekoli vrednote res potrebujejo, in prav tako ne prodajalci, ki bi vrednote, katere prodajajo, res imeli. Ti (špekulanti) se pod krinko resnih kupcev ali prodajalcev ženejo zgolj za dobičkom. Resni kupci (publika) n. pr. potrebujejo vrednostne papirje deloma za naložbo kapitala, deloma za fruktificiranje (koristonosno nalaganje) tekočega denarja. Špekulanti papirjev ne potrebujejo, pač pa jih kupujejo in prodajajo zato, da z razlikami med nakupom in prodajo hitro zaslužijo. Gospodarska funkcija špekulantova ima borzno-tehniški vendarle svoj pomen v tem, ker ob zmanjšani ponudbi nastopa kot prodajalec papirjev (ki jih niti nima), pri živahnem povpraševanju pa kot kupec, ki tako onemogoča preveliko naraščanje ali padanje kurzov. Ljudi, ki špekulirajo na dviganje kurzov, imenujemo haussiers ali hozjeje (špekulirajo alla hausse, t. j. po francoskem izrazu — na visoko), tiste, ki špekulirajo na padanje kurzov, pa baissiers ali besjeje (špekulirajo alla baisse, t. j. po francoskem izrazu — na nizko). Umetnost, kako na borzi dobičkonosno delati, kako vse trenutne ugodnosti ukoristiti, kako se varovati izgub, imenujemo borzno tehniko. Borzno-tehnični momenti so tisto, kar danes vpliva na borzno delovanje. Čeprav so šanse (splošni izgledi) kakega podjetja ugodni, izgled na dobro dividendo viden in vesti o uspevanju podjetja in o možnosti nadaljnjega razvoja še tako dobre, vendar kurzi akcij dotičnega podjetja — delniške družbe — padajo, ako jih je na borzi preveč na ponudbo in je povpraševanje po njih slabo. Take, nekako prisiljene prodaje dobrih delnic se rade pojavijo ob likvidacijah, zapuščinah ali kadar lastniki delnic (delničarji) hitro potrebujejo tekoč denar in realizirajo (spremenijo v denar) v ta namen svoje delnice. Nasprotno pa raste kurz tudi slabih papirjev, če je povpraševanje veliko, n. pr. če hoče kapitalist dobiti v posest večino delnic, da doseže večino tudi na občnem zboru, in če se mora kontremina kriti, t. j. da oni, ki so ob času najvišjih kurzov komu z dobavnim rokom, n. pr. 30 dni, v nadi, da kurz kmalu pade, prodali vrednostne papirje, ki jih niso niti imeli, a jih kupujejo morda 29. dan tega roka, še vedno ceneje, kot so jih pred 30 dnevi prodali, da jih naslednji dan dejanski dobavijo kupcu; tedaj njihov nakup pomore, da nizki kurz zopet poraste, ker morajo kupiti (se morajo kriti), in s tem pomnožijo povpraševanje. Borznotehnični momenti močno vplivajo na gibanje kurza, vendar ostanejo ta dejstva opazovalčevim očem nevidna. Tudi borzni poročevalci o njih ne poročajo v listih. 90 odstotkov vseh borznih poročil je nepravih. Poročevalec skuša po navadi padanje ali naraščanje kurzov obrazložiti. Ako gre za padanje, se hote in umetno iz političnega položaja kar za lase privlečejo momenti, ki so «najbrže» slabo vplivali na kurz, dočim borza tega položaja najbrže tedaj niti poznala ni. Ako se da pri tem kdo zmotiti, je to morda občinstvo, nikoli pa ne špekulant, ki borze nikoli ne gleda politično, marveč samo borznotehnično. Priznati moramo, da je borza za gospodarsko življenje naroda nepogrešljiv činitelj. Imetniku vrednostnih papirjev ne moremo ukazovati, naj išče, če želi prodati- vrednostne papirje, od hiše do hiše kupca, ki bi mu bil izročen na milost in nemilost, nego mu moramo dopustiti, da jih prodaja na borzi takrat, ko meni, da je zanj najbolje. Z borzo so razni vrednostni papirji postali predmet, pri katerem se more zaslužiti ali pa v katerega se more nalagati denar in postajati lastnik realnih, stvarnih vrednot kot solastnik dotičnih podjetij. Dandanes, ko se zaradi grde hujskarije veliko ljudi boji za denar, češ, da bo propadel, in ga tudi denarnim zavodom mnogi ne zaupajo, pač pa ga zaupajo cnogavicb, ga brezkoristno hranijo in odtegujejo prometu, bi taki plašljivci in nezaup-neži vendar mogli svoj denar nalagati v delnice raznih podjetij in postati njih solastniki, torej solastniki podjetij, ki bodo nedvomno še ostala in obratovala, čeprav bi prišel od hujskačev napovedani denarni polom. Taka podjetja bi vendar v vsakem primeru imela svojo stvarno vrednost, denar, založen v njih, ne bi bil izgubljen, donašal bi obresti in še nekaj več (dividendo). Ako pa bi kdo medtem le potreboval denar, lahko od teh delnic s prodajo na borzi (ali tudi izven nje) vsak čas realizira vse delnice ali samo njihov del. Tako prihaja preostajajoči denar k produktivnim (plodnim) namenom, opravlja gospodarsko delo in pospešuje ljudsko blagostanje. Do gotove stopnje utrjena javnost cen (kurznih objav) omogoča kupcu kontrolo cen in ga varuje škode. Internacionalnost borznega prometa pa po arbitraži* omogoča nekako izenačevanje cen, tako da more imetnik svoje papirje vsaj teoretično prodati skoraj na vseh borzah po približno enaki ceni (ako kotirajo). O papirju, ki je na kaki borzi pripuščen v trgovanje, pravimo, da na njej kotira; notira (objavlja se njegov kurz) pa šele tedaj, kadar se z njim res trguje, torej kadar so se res izvršili nakupi in prodaje ter nastali kurzi. Mnogo ljudi je, ki zanikajo upravičenost obstoja borz, ker vidijo v vsem borznem poslovanju samo spekulantsko borzno ali diferenčno igro. Pri nas se sploh o vsakomur, ki se poslužuje borze, govori, da na borzi prodali in da bo dogovorjenec na borzi navidezno kupil n. pr. paket teh delnic po ceni, kakor to dotičnemu podjetju ugaja. To se zgodi in borzna uprava objavi iz borznega sklepa takratni (umetno in nepošteno zvišani) kurz te delnice. Po tem kurzu podjetje oceni svojo zalogo delnic in doseže tako toliko večja aktiva, da izkazuje bilanca dobiček. Leta 1919. so budimpeštanski špekulanti po telefonu sporočili dunajski borzi vest, da so komunisti v Budimpešti porušili borzo in izropali banke. Na Dunaju je zato kurz madžarskih vrednostnih papirjev zelo padel, madžarski špekulanti pa so jih poceni pokupili Vest se je kmalu izkazala za neresnično, kurzi so se zopet popravili, manever pa se je špekulantom posrečil in so imenitno zaslužili. Sedaj še k blagovni ali produktni borzi! Na tej se more s pridom trgovati samo s standardiziranim, t. j. točno obeleženim blagom. Že borzne usance za vsak tak predmet določajo točen opis. Blago, ki tem predpisom ne ustreza, ne more na borzo. Blagovne borze so ali splošne, t. j. take, na katerih se more trgovati z raznim blagom, ali specialne (posebne), t. j. take, na katerih se posluje samo v določenih stvareh, n. pr. samo v sladkorju ali samo v hmelju ali samo v lesu itd. Pri nas so hmeljska borza prav za prav do neke meje dejanski razna hmeljarska udruženja, a ker ne znajo le-ta stvari prav prijeti in o njej več odločati kot doslej, so hmeljske borze v več krajih kar po kavarnah in krčmah. V teh kar kratko malo odločajo kupci-židje, pridelovalec pa zaradi svoje neorganiziranosti trpi škodo. Tudi večina naših drugih, zlasti kmetijskih pridelkov ni sposobna za trgovanje na borzi. Ni standardizirana. Posameznik skoraj nikoli nima enega ali drugega blaga toliko, da bi z njim stopil na borzo (da bi mogel trgovati na debelo). Ako pa se zadružno ali kako drugačno blago zbira, je to blago neenotno, neenako in se je treba z njim prej še precej ukvarjati, preden dobi sposobnost borznega blaga. Tudi to dejstvo je velikanska škoda za našega pridelovalca. Lahko pa bi bilo marsikaj drugače, če ne bi pri pridelovalcu bilo toliko nerazumevanja in — pri njem in še pri marsikom — toliko komod-nosti in obožavanja starega kopita. Naša vina menda ne bodo nikoli borzno blago. Pridelovalec toži nad slabimi uspehi, dasi jih je tudi sam precej kriv, in čudno bi bilo, če ne bi bilo treba jadikovati. Na blagovni borzi posredujejo posle prav tako senzali kakor pri fondni borzi in tudi glede stvar-janja kurzov velja vse tisto, kar za fondno borzo. Za sklepe so predpisane posebne tiskovine in ob sporih odloča seveda borzno razsodišče. Efektivni posli (kupčije) se zaključujejo na podstavi vzorcev, tipov, standarda. Kakovost dogovorita pogodnika po svoje. Prodajalec prodano blago res dobavi in kupec ga res prejme. Ti posli gredo v promptnem blagu in se izvrši dobava takoj (odnosno v nekaj dneh), v kakršnem stanju se blago pač nahaja: ali je v skladišču (loko), ali je še med vožnjo, bodisi na suhem, bodisi na vodi, ali šele v nakladanju, ali tako, da se dobava izvrši v več določenih krajših rokih in končno proti dobavi ali na čas, t. j. blago se dobavi, kakor je s kupcem izrečno dogovorjeno, a proti gotovi, vnaprej dogovorjeni ceni. Ti posli se realizirajo na določene mesece, dele meseca (1. ali 10., ali 15., ali 20., ali 30. dne v mesecu) ali tudi na letne čase. Preden naj prodajalec blago odpremi, mu mora kupec javiti čas odpreme z odpoklicem. Vse to je točneje urejeno z borznimi predpisi, ki jih mora točno poznati vsakdo, kdor se poslužuje borze, ker utegne drugače z vsakim korakom stopati v novo škodo. Je pa še mnogo drugih spekulacijskih fines, trikov in možnosti, ki jih tu zaradi pičlo odmerjenega prostora ni moči navajati. Terminski posli so take narave, da se prav lahko razvijejo v diferenčno igro, kakor smo videli že pri fondni borzi. Te vrste kupčij v žitu in mlevskih izdelkih mnoge države sploh prepovedujejo. Borzni predpisi tudi čisto točno urejajo dogovore, kako je s stroški za tovorjenje, razkladanje, prevažanje, zavarovanje, embalažo i. dr. in kdaj jih trpi prodajalec, odnosno kako se je treba dogovoriti, da jih nosi kupec. V kurznem listu notirajo (se zaznamenujejo) kurzi v valuti dotične države za določeno težinsko ali mersko ali števno enoto. Te notacije se vrše na raznih borzah različno. Tako velja n. pr. za žito kurz: v Nemčiji za 1000 kg, v Nizozemski za 2400 kg, pri nas in na mnogih drugih borzah pa za 100 kg. Istočasno se navaja tudi kakovost in pri nekaterih predmetih še provenienca (izvor blaga), n. pr. bačka pšenica, potiska pšenica i. sl. Glavni temelj za tvorbo kurzov sta tudi tu ponudba in povpraševanje. Včasi sta zabeležena v kurzni notici prav posebno. Tako pomeni: če je pri ceni zabeležena črka «d» ali beseda «denar», da so bili navzočni kupci, ki so toliko ponujali za do-tično blago, če pa je za številko, ki označuje kurz, pristavljena črka «p» ali beseda «pismo», da so prodajalci po tej ceni ponudili dotično blago v nakup, a kupcev ni bilo. Najvažnejša produktna ali blagovna borza v naši državi je novosadska, ki ima največji promet. S temi vrsticami, mislim, sem ustregel široki javnosti in ji nanizal nekaj najvažnejših podatkov za boljše razumevanje borze in njenega pomena. Kdor se pa hoče s temi vprašanji podrobneje baviti, naj izvoli čitati knjižico, omenjeno v začetku tega spisa. JOSIP ŠTREKELJ: NEKAJ O SADNIH PRITLIKAVCIH. Poleg najrazličnejših rastlin, ki jih radi gojimo na vrtu, določimo tudi sadnemu drevju primerno mesto. Posadimo ga na obrobkih, na koncih gred, če je pa zemljišče večje, na posebnem delu vrta. Ker vemo, da v senci ne uspevajo drugi sadeži, moramo za vrt odbrati drevesa, ki se ne razrastejo v višino in širino, to je pritlikavce. Pod tem imenom razumemo jablane, cepljene na paradiževec ali na dusenec, in hruške, cepljene na kutino. Tudi breskve in nešplje lahko imenujemo pritlikavce, ker ne zrastejo v velika in košata drevesa. Pritlikavci rode že v mladosti ter donašajo lepše in boljše sadje kakor visoka drevesa. Vzgajamo jih v različnih oblikah, zlasti hruške in jablane. Izmed vseh oblik sta grmič in piramida najrodovitnejša. Ker vidimo na vrtih največ takih oblik, zato podajamo samo o njih nekaj navodil. Da pa bodo drevesa uspešno rasla in rodila, morajo biti pravilno vsajena in v kesnejših letih razumno oskrbovana. Zemljišče, določeno za nasad pritlikavcev, moramo 50 do 60 cm globoko rigolati. Kadar namer-jamo vsaditi posamezno drevo, tedaj izkopljemo jamo, 60 cm globoko in 150 cm široko v kvadratu. Jamo zasujemo tako, da pride vrhnja zemlja na dno, na vrh pa spodnja plast zemlje. Ko se po prvem dežju zemlja nekoliko sesede in osuši, da ni blatna, začnemo saditi. Najprej narežemo gladko na zdravem mestu pretrgane in polomljene korenine tako, da je rana obrnjena navzdol. Potem okrajšamo veje v kroni tik ob popkih, ki so na spodnji strani mladik. Pri tem postopamo takole: Pri enoletnem drevescu, ki nima še krone, okrajšamo njegovo edino mladiko, ki ji pravimo vodil- nica, prilično 55 cm nad koreninskim vratom. Pri dvoletnem drevescu, ki ima že krono ali prvi vejni venec, sestoječ iz štirih do šestih mladik (vejic), obrežemo gorenjo mladiko — vodilnico na 55 cm dolžine, ostale stranske mladike pa približno na 30 cm. Obrezani konci mladik morajo biti prilično vsi v isti ravnini; zato so više rastoče mladike nekoliko krajše, niže rastoče pa nekoliko daljše. Tako obrezana drevesa postavimo nemudoma v škaf, v katerem imamo pripravljeno zmes zemlje, kravjeka in vode, da obvarujemo zlasti najvažnejše tanke korenine pred osušenjem. Sprijeta zmes na koreninah pospešuje tudi rast novih korenin. Najbolje uspeva drevo, če raste na novem mestu tako globoko v zemlji, kakor je raslo na prejšnjem mestu. Jako slabe posledice se pokažejo, če Je drevo pregloboko vsajeno. Ker se zrahljana zemlja sesede za kakih 10 cm, a ilovnata še več, in z njo drevesce, zato ga vsadimo za toliko više. To določimo tako, da položimo preko jame na tla raven kol in ob njem drevesce. Ko mu je določena lega, porazdelimo enakomerno korenine poševno navzdol ter jih zasujemo z dobro zemljo. Najboljša je mešanica vrhnje rodne zemlje in komposta. Mešanico potlačimo v vse praznine med koreninami. Ko so korenine pokrite z zemljo, potlačimo prostor okrog drevesa še nekoliko z nogo. Ako imamo še star, podelan gnoj pri rokah, ga nasujemo po vrhu potlačene zemlje male vile ter pokrijemo z ostalo zemljo. Vrhnjega gnoja in vrhnje zemlje ne smemo tlačiti, ker zabranimo s tem sicer zraku dostop. Okrog debelca naredimo še plitvi skledi podobno kotanjo, da ne odteka voda. Drevesa takoj po vsaditvi, zlasti če jih sadimo spomladi, dobro zalijemo, da naplavi voda zemljo v vse praznine med koreninami in da ima drevo za rast potrebno vlago. Drevo, pravilno vsajeno in poleti obvarovano škode po listnih ušeh, odžene še precej. Na spodnjem vejnem vencu odženejo najbolj končni popki, zgoraj na 55 cm okrajšani vodilnici pa rasto najbolj končne in bližnjih štiri do pet nižjih mladik. Le-te tvorijo nov, drugi vejni venec. Če raste drevo neenakomerno, t. j. če raste katera izmed mladik v spodnjem ali zgornjem vejnem vencu premočno, druge pa prešibko, preščipnemo meseca junija konce premočno rastočih mladik, kadar so 30 cm dolge. S tem pomoremo šibkejšim do boljše rasti. Prav tako pospešimo šibkim rast, če jih v istem mesecu privežemo navzgor. Ko se šibke mladike okrepe, jih meseca avgusta ali spomladi pripnemo v prvotno lego. To delo opravljamo vsako leto, v naslednjih pomladih, zlasti kadar so drevesa starejša, pa redčimo veje, t. j. odstranjamo manj vredne veje, ki so drugim v napotje in delajo nerodovitno goščo v kroni. V drugem letu po vsaditvi odžene navadno vodil-nica tako močno, da jo je treba spet skrajšati v naslednji pomladi na 55 cm, da odžene nov tretji vejni venec. Ko pa začne drevo roditi, začne tudi zaostajati v rasti. Zato je prirastek višjih vejnih vencev počasnejši. Drevesa, ki rasto prosto brez posebnega oblikovanja, imenujemo gr m i č e; ti so v novejšem času čimdalje bolj cenjeni. Ako namerjamo vzgojiti lepo oblikovano piramido, ki je najbolj prikladna za hruške in tudi nekatere sorte jablan, je postopanje nekoliko natančnejše. Še bolj kakor pri grmičih pazimo pri piramidah na enakomerno rast vej v vejnih vencih in vodilnice, zato tudi uravnavamo pri njih rast tako, kakor prva leta pri grmiču, meseca junija. Od konca meseca julija do konca meseca avgusta pa imamo pri piramidi še trojno rez, in sicer: 1.) Če zraste do konca meseca julija na vejnem vencu mladika do svinčnikove debelosti, jo skrajšamo na kratek, 2 do 3 cm dolg čep. 2.) Sredi meseca avgusta skrajšamo prav tako še druge mladike, ki so zrasle do tistega časa do svinčnikove debelosti. 3.) Ob koncu meseca avgusta skrajšamo vse ostale mladike na osem popkov, ne glede na njihovo debelost. Krajše od osmih popkov pustimo nedotaknjene. ★ IZ ŽIVALSTVA. Golob-pismonoša preleti v eni uri 187 km. Za pridobivanje krzna ubijejo na leto 315,000.000 živali. Od teh odpade na domače in divje zajce 184.000.000, na krte 10,000.000 in na lisice okrog 3.000.000. Trakulja zleže, kolikor se je moglo dognati, do 64.000.000 jajčec, od katerih se pa razvije samo ne- Naravno je, da pustimo končne mladike na vejah v vencu in vrhnjo vodilnico neprikrajšane. Le takrat, kadar raste kaka mladika, zlasti v vrhnjem novem vejnem vencu — kakor je že spredaj povedano —, prebujno na škodo tovarišice, ji konec preščipnemo, ko je dolga 30 cm. Kadar nima ob koncu meseca julija ali morda tudi sredi meseca avgusta še nobena mladika svinčnikove debelosti, kar se običajno pripeti tisto leto, ko je drevo vsajeno, tedaj odpade ta rez. V naslednji pomladi je obrezovanje enostavno in obseza tole: 1.) Mladike, ki smo jih ob koncu meseca avgusta skrajšali na osem popkov, skrajšamo v tem času na štiri. 2.) Končne mladike v zgornjem vejnem vencu skrajšamo na 30 cm, pazeč pri tem, da stoje vsi konci skrajšanih mladik v isti ravnini in da so končni popki na spodnji strani. Na vsakem nižjem vejnem vencu pustimo končne mladike le po 30 cm dolge. Tudi tu pazimo, da tvorijo konci vsakega vejnega venca ravnino zase in da so končni popki na spodnji strani. 3.) Končno vodilnico skrajšamo na 55 cm. To dolgost odmerimo od bližnje veje spodaj ob njej. Posebno opozarjamo na gladko režnjo, ki obstoji v tem, da režemo pri krajšanju mladik tik nad popkom in če je treba kako vejico odstraniti, da jo tudi odrežemo tik ob izrastku. Puščanje štrcljev ovira zaraščenje, zaradi česar se izcimi nevarna gniloba v veji. Ako vidimo spomladi, da niso zrasle končne mladike na vejali 30 ali več centimetrov, jih pustimo in počakamo še eno leto. Ako je vodilnica, ki po navadi najmočneje raste, krepko odgnala, mladike ob njej pa šibko, jo skrajšamo na dva do tri popke, da ojačimo rast slabotnejših vejic v vencu. Med poletjem odžene nova vodilnica in ojačijo se tudi veje v vencu ob njej. Tako obrezovanje piramid meseca avgusta in spomladi, ki se stalno ponavlja in vedno po podanih navodilih, pospešuje tvorenje cvetnih popkov, rodovitnost in lepo obliko drevesa. Nesmotreno kratko obrezovanje pritlikavcev samo spomladi ovira rodovitnost ter pospešuje le rast dreves v goščo. Da bodo drevesa na vrtu v prijetno veselje in korist, naj rasto v grmič, ki ne potrebuje skoraj nikakega obrezovanja, če nima kdo časa in volje, vzgajati piramido. ★ ★ znaten del. Teža vseh v enem letu znesenih jajčec je 1740krat večja kakor teža živalice same. Rogač (Lucanus cervus) lahko premakne breme 84 g, ki je enako 54kratni teži njegovega telesa. Moč tega hrošča je v razmerju z njegovim telesom tako velika, kakor moč 100 kg težkega človeka, ki bi dvignil z eno samo roko 1000 kg. Moč tigra primerjajo moči devetih mož, levjo moč pa sili samo petih mož. PESTRA KRONIKA V SLIKAH Grobnica drja. Gregorja Žerjava na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Pravoslavna cerkev sv. Save v Celju. .Množica' se klanja manom nepozabnega politika in organizatorja. Spominska svečanost za umorjenim francoskim predsednikom Doumerjem pred ilirskim stebrom v Ljubljani. Njegova Svtnu-t patriarh Varnava polaga temeljni kamen za pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V dneh ljubljanskega glasbenega festivala so v parku pred obnovljeno hišo Glasbene Matice odkrili spomenike osmini jugoslovanskim skladateljem. Pevski zbori pred nunsko cerkvijo na Kougie-s-nem trgu v Ljubljani. Prizor s kongresa slovanskih noš v Ljubljani: Čehinje v sprevodu. Društvo naših Primorcev «Soča» je razvilo v Ljubljani ob svoji dvanajstletnici umetniško vezeno simbolično zastavo. O priliki državnih strelskih tekem v Ljubljani je Njegovo Veličanstvo kralj poklonil strelskim družinam krasen prapor. mmm Mednarodne državne smuške tekme v Kranjski gori. Tekma žanjic na Igu. Državne juniorske plavalne tekme v Ljubljani. Pritrkovalci tekmujejo na ljubljanskem velesejmu. Tekma koscev v Šentvidu nad Ljubljano. Prizor s telovadnega nastopa ljubljanskih srednješolcev. Dr. ST. L.: POZABLJENI SLOVENSKI PEEGOVORI. Nemški pisani «Uirski list» z dne 17. marca 1832. je natisnil v svoji prilogi 500 slovenskih pregovorov, od katerih so danes mnogi že pozabljeni. Ker vsebujejo obilico narodnega blaga, marsikako modrost in pouk, predvsem pa pričajo o točnem opazovanju življenja, ne bo napak, če jih ob stoletnici prve objave ponatisnemo v Vodnikovi pratiki. Veliko jih je v vezani besedi. Hkrati opozarjamo na sočni jezik in tiste besede, ki so se tudi že zgubile iz vsakdanje rabe: Ak’ družina ne bode besna, gostom ne bo hiša tesna. Ako ne teče, pa kaplje. Ako ravno sva brata, mošnji niste sestre. Ako te jedro mika, zgrizi lupino. Bil bi hleb, zobje se dobe. Blago gre gori po niti, doli po vrvi. Blago odide, um tebi pride. Bodi v družbi, bodi sam, — bodi sramnega te sram. Bog oblači, Bog prevedri. Bog visoko, cesar daleč. Bolje biti nesrečen, kakor neumen. Bolje danes kos, kakor jutri gos. Bolje poštenje, kakor življenje. Bolje prihranjeno jajce, ko snedena puta. Bolje samemu biti, kakor poštenje zgubiti. Bolji dober beg od boja slabega. Brez denarja do šolarja, brez soli domu. Brez glave storjeno, gotovo skaženo. Brez gnoja ni prosa. Brez potu ni medu. Če ne moreš pomagati, vsaj ne odmaguj. Česar Ivče se navadi — se Ivanec ne odvadi. Česar se Anžek uči, Anže stori. Če več bab okoli otroka hodi, bolj je kilov. Denar železna vrata prebije. Dober prijatelj bolji ko denar. Dokler konja love, ovsa mole. Dosti prijateljev, dokler jedo. Dva losa (= slaba), izbila Miloša. Dvoje psov na koste eno — koljeta se med sebo. Glad se obešala ne boji. Gladna muha huje pika. Glas rase grede. Gospoda si oči ne skljuje. Gre skoz les, ne vidi dreves. Hribe hvali, v dol se vali. Iz luže v mlako. Iz pevnice (= cerkveni kor) v pivnico. Kadar zlato govori, vsaka beseda slabi. Kakor gospodar, taki posli. Kakor matka, taka Katka. Kakor ogovor, tako odgovor. Kakor preja, tako platno. Kakor prišlo, tako prešlo. Kar omili, ne omrzne. Kar se pri igri dobi, to se pri igri zgubi. Karkol’ od loze, je bolj’ od vode. Kdor maže, mu kaže. Kdor se enkrat venca, on se ne razvenča. Kdor se na vročem opeče, na mrzlo piha. Kdor tepe, ga tepo. Kdor vpraša, ne zaide. Kdor za tuje prime, ob svoje pride. Kjer miši, tam tat je. Kjer mrha, tam orli. Kjer slama, tam slava. Kogar ljubim, tega bijem. Kogar piči kača, se boji martinca. Kopito po nogi, ne nog po kopitu. Krotkih ovac mnogo v hlevac. Ljubim tebe, toda ne ko sebe. Ložje pero, kakor drevo. Majhen sem tiček, toda slaviček. Mlad mesec ne sveti vso noč. Mlad zna, star mora umreti. Mošnja zgine, moč mine. Mrtvih zob ne boli. Na lice priljuden, narobe ostuden. Ne stoji na zemlji dom, stoji na ženi. Ne vsakemu verjeti, krepčeje dvor zapreti. Ni nesreče brez sreče. Ni prav, da medved kravo sne, — ne prav, da krava v goro gve. Ni zlato, vse svitlo. Odkladki odpadki. Orel orla plodi, sova sovo rodi. Pavo lepša perje, ženo mož. Prav reci, pa teci. Pravic veliko, pravice malo. Pravico vsaki hvali, pa vsak’ ne brani. Raje junaško umreti, kakor babinsko živeti. Razvaline življenja novine. Se nosi ko srna, pa nima ne zrna. Siromaštvo mati zdravja. Siti miši moka greni. Stoječ malen, molčeč jezik, ne hasneta nič. Tatiče obešajo, tatove izpuščajo. Trebuhi so gluhi. Tudi modri možje včasi greše. Veleva, kdor more, uboga, kdor mora. Vzemi ženico, sebi vrstnico. Zakon brez otrok — brez sonca dan. Zložneje ideš, daljeje prideš. Zunaj lepota, znotraj praznota. Ženi sine, kadar hočeš, — ženi hčere, kadar moreš. Življenje žuljenje. MARA NOVAKOVA: PRANJE V SODOBNEM GOSPODINJSTVU. Vedeti moramo najprej, kaj je prav za prav pranje. Perilo in obleka se umažeta predvsem pri delu, saj je treba le pogledati gospodinjo ali pa razne rokodelce (kovača, vrtnarja, čevljarja itd.), kakšni so, če nekaj časa opravljajo svoje delo. Pa ne samo pri delu, ampak tudi od samega prahu, ki je v zraku, postaneta perilo in obleka umazana, kar nam dokazuje umazanost na obleki tistih, ki telesno nič ne delajo ali ki vsaj nimajo opraviti z umazanim delom. Prahu v zraku se pa pridružijo še saje. Oboje bi se pa ne prijelo perila v toliki meri, če bi ne bilo nekega sredstva, ki drobne delce teh snovi nekako pritrdi na tkanino. To . Le-ta prodre skozi vlakna, prebavi vsako nesnago, ki jo potem z malenkostnim trenjem odstranimo. Ta prašek pa je občutljiv proti vročini in ostrini sredstvom. Zato voda za namakanje ne sme imeti več nego 43 stopinj Celzija ter se ji tudi ne sme pridejati nobena soda ali kakšno milo. Ker se pa pri nas ta prašek za enkrat še ne dobiva, pridevaj-mo vodi sodo; še boljši, a zato tudi dražji, je bo-raks. Razen teh dveh so naprodaj razni dobri praški za namakanje. V krajih, kjer je mehka voda, rajši ne pridevajmo sode. Posebej namakajmo robce in nogavica Robce namočimo, vodo večkrat menjajmo, prej pa vsakikrat pomešajmo z leseno palico, da se loči sluz od tkanine. Nogavice pred namakanjem temeljito iztepimo in izkrtačimo. V umazanih je namreč tudi polno drobnih peščenih zrnc, ki bi sicer pri pranju razdejala nežno tkanino. (Nato pa nogavice operimo v topli vodi z milom ali v gotovi milnici na pravi in na narobni strani. Oprane pa zelo dolgo splakujmo in čim manj ovijajmo.) Ko se je perilo namočilo, ga moramo izprati. Vodo od namakanja odlijmo, nalijmo na perilo čisto mlačno vodo in perilo izperimo. Nato ga skuhajmo, da se raztope še tiste snovi nesnage, ki so ostale od namakanja. Kuhanje perila ni samo za to, da se perilo razkuži, kakor marsikdo misli. Kuhanje je važno iz vzroka, ker se pri tem raztope vse maščobne snovi. Obenem se perilo že med kuhanjem deloma tudi mehanično drgne s tem, da ga večkrat premešamo in da vrel lug valovi med njim. Zato ne sme biti kotel ali lonec nikoli preveč poln, da se voda lahko giblje med perilom in da ga lahko mešamo, odnosno obračamo. Isto je tudi pri kuhanju perila v pralnih strojih, ki imajo vsi v notranjosti kotel, v katerem je kovinski stožec s cevjo. Lug se v kotlu, odnosno v stožcu segreje, začne vreti in se požene skozi cev na vrh, kjer se na razpršilcu (odprtinah nastavka) raztrosi preko perila. To se potem ponavlja; lug se pretaka stalno skozi perilo in izloči brez trenja vso nesnago iz perila. Da se nesnaga bolj odstrani, denemo v vodo za kuhanje dobro milo ali pralni prašek. Dober za to je tudi terpentin in za zelo umazano perilo malo salmiaka. Najbolj umazana mesta na perilu posebej namilimo, nato pa kuhajmo tako perilo še četrt ure. Kakor vidimo, nam pravilno namakanje in kuhanje odvzameta prejšnje naporno mehanično ročno trenje (mencanje), in to posebno, če uporabljamo dobre pralne pripomočke. Razen stroja za pranje, ki pa ni nujno potreben, moramo izbrati za pranje le najboljše vrste mila in drugih pralnih sredstev. Dober pralni prašek, odnosno dobro milo naredi ročno trenje nepotrebno, kar je za gospodinjstvo naravnost velikega pomena, ker štedi čas, moči in perilo. Dobro milo mora biti učinkovito, a ne škodljivo. Sedaj se dobivajo že mila, ki imajo poleg brezhibne sestave še pridatke takih snovi, ki tope maščoba Dobro je terpentinovo milo, ki močno raztaplja nesnago in zato lepo pere. Kadar hočemo, da se nam perilo pri pranju tudi obeli, tedaj si izberimo pralno sredstvo, ki ima v sebi kisik-Ker pri pravilnem pranju mehanično drgnenje odpade, ostane od vsega pralnega postopka samo še izplakovanje perila. To delo pa je zelo važno, ker moramo ob tej priliki še dostikrat odstraniti kakšen madež, ki je ostal pri kuhanju. Obešanje perila na dve vrvi vzporedno. Perilo je v starem otroškem vozičku. Skuhano perilo pustimo v isti vodi lahko eno uro, nato pa ga vzemimo iz kotla, ga izplaknimo najprej v vroči, potem pa še v topli vodi. Če se pokaže še kje kakšen madež, ga z ročnim trenjem odstranimo. Naposled izplaknimo perilo do čistega. Kakor pranje, tako je tudi izplakovanje v trdi vodi težavno in je v njej težko dobiti lepo perilo. Zato bodi prva voda za izplakovanje zelo vroča in dodajmo ji tudi prav malo sode. Vode naj ne bo preveč. Perilo v njej krepko premikajmo, da gre milo, odnosno lug iz njega. Druga voda je lahko manj topla in je je tudi lahko več kakor prve. Izplaknjeno perilo ovijmo, obesimo in pustimo posušiti. Za ovijanje imamo dobro in ceno pripravo, da sicer težko delo igraje opravimo. Perila ne smemo nikoli preveč ovijati, ker se s tem pokvari. Rajši obesimo malo bolj mokrega in ga pustimo dlje časa na soncu, ker se nam pri tem tudi bolj obeli. Pri obešanju perila nam lepo služi star otroški voziček, na katerem perilo lahko prepeljavamo, namesto da ga nosimo. Obešajmo pa perilo na dve vzporedni vrvi hkrati. 52 LOJZE KOŽELJ: NAŠ ŽEPNI ROBEC. O vseh stvareh, ki so podvržene modi, lahko mislimo, da jih nekoč ni bilo na svetu in da bodo enkrat izginile v pozabljivost, dokler jih ne bo slučaj zopet priklical nazaj v življenje. Ne moremo si pa predstavljati, da ni že pred davnim časom životaril v našem življenju žepni robec, in tudi težko si je misliti, da ga nekoč ne bo več. Pa je vendar ta potrebni košček blaga, v kakršni obliki ga poznamo dandanes, še zelo mlad. Bolje je, da ne razmišljamo in ne ugibamo, kako so delale gospe in gospodične v preteklih časih, da so si ohranile svoje noske vedno čiste. Vsekovanje so prištevale n. pr. Rimljanke k opravilom, ki jih je bilo treba skrbno skrivati pred možmi, pa tudi pred drugimi ljudmi. Nosile so s seboj sicer rute, s katerimi so si brisale vrat in obraz, kadar je močno pripekalo sonce, da bi jih pa uporabljale v namen, za katerega služijo robci dandanes, jim ni prišlo nikdar na misel. V srednjem veku so prav tako nosili duhovniki velike robce za brisanje potnega obraza, ki so jih imeli spravljene v širokih rokavih. Prvi robec, ki ga je uporabljal elegantni svet, je bil italijanski «fazzoletto», ki je dospel iz Benetk v Francijo na dvor Henrika II. (1133—1189). Tu je kmalu prišlo v navado, da je vsakdo, ki je hotel veljati za plemenitega človeka, nosil tak svilen, z zlatom vezen robček v roki, kajti žepov takrat še niso poznali. Le gospe so ga lahko nosile v velikih torbah, kamor so spravljale tudi svoje rokavice. Kraljica Ana, žena Henrika VIII. (1491—1547), je dobila od svojega moža kot poročno darilo štiri ducate robcev in je smatrala to darilo za najlepše v svoji bogati bali. Takrat so si lahko dovolili razkošje v žepnih robcih le dvorni dostojanstveniki in plemenitaši, kajti njihova nabavna cena je šla v tisoče, ker so znali v tistih časih napraviti iz posameznega žepnega robca dragocenost, za katero so uporabljali samo najdražjo svilo in najizbranejše vezenine. Ti robčki, služeči bolj razkošju kakor uporabi, so bili takrat znaki njihove visoke kulture! Za vladarja Ludovika XVI. (1754—1792) je dobil robec današnjo štirioglato obliko. Te oblike ni spremenila niti velika francoska revolucija, čeprav je tako globoko posegla v najneznatnejše kotičke takratnega življa. Marija Medicejska (1573—1642), mati Ludovika XIII., je uvedla med elegantni svet s čipkami obrobljeni robec, za katerega je bil pogoj, da je bil ročno delo in izdelan v Genovi ali v Benetkah. Zelo majhne oblike so bile te stvarce, zato pa lem močneje parfumirane. Posebnost teh robcev je bila tudi ta, da so imeli v vsakem oglu prišit majhen gumb; bogati lastniki so imeli seveda gumbe iz zlata ali bisere. Za vladanja Ludovika XIV. (1643—1715) so si pripenjale dame robce v lase. — Ni trajalo dolgo, ko so končno pričeli izdelovati robce iz holandskega platna, ki jih je ženski svet nosil okoli vratu. Vsi veliki ovratniki, ki so jih nosile gospe takratnega stoletja, imajo baje svoj izvor v žepni ruticL Odkod prihaja beseda «mouchoin>, ki je običajen naziv robca v Franciji, ne vemo prav za prav natančno. Nekateri trdijo, da ima svoje ime od cmou-ches», od muh, katere so z njegovo pomočjo odganjali. Kako so se takrat vsekovali, kaj so delali z robcem in kako so se pri tem obnašali, o tem so takratni učitelji dobrih navad in lepega vedenja pisali v vsaki dobi drugače. Še ob koncu 15. stoletja je bil običaj, da so se vsekovali z roko, toda uporabljati so smeli po pravilih za to opravilo le levico, ker jim je desnica služila pri jedi namesto vilic. Petdeset let pozneje predpisuje takratna cknjiga o lepem vedenju», da je treba opustiti navado, vsekovati se z roko, ter uporabljati le žepni robec: «... vsekovati se v čepicp ali ob rokav, je kmečka razvada; kdor se vsekuje v roko ali laket, ta ni plemenitega rodu, to naj delajo le sladči-čarji (?). Uporabljati je treba žepno rutico, ki naj bo vedno čista in bela, in pri tem opravilu se odvrniti od osebe, s katero govorimo, v stran. To je zelo dostojno.» Pravi namen robca pa s tem še vendarle ni bil dosežen, ker so gledali le preveč na to, kako bi ga olepšali. Vsekovanje je postalo po takih in podobnih nasvetih v knjigah celo šport. Prav nič se ljudje niso potrudili, da bi skrivaj in brez šuma vršili to opravilo, nasprotno, trobentali so v robce, da jih je bilo veselje poslušati. Lepoto in umetno izdelavo je ohranil robec do leta 1870., predvsem v Franciji, ki je vedno kraljevala v modi nad vsemi ostalimi državami, kakor kraljuje še dandanes. Pravijo, da se je celo veliki Napoleon zanimal za te male umetne izdelke ročnega dela, katere je njegova žena Jožefina venomer držala pred usti. Revica je namreč imela slabe zobe, katere je hotela tako skriti pred ljudmi. Dasi so poznali na dvoru dobro vzrok njene navade, so pričeli kmalu njeno početje posnemati, kar je seveda storila nato tudi ostala družba. Cesarica Jožefina je bila tudi prva, ki je dala uvezti v rutice svoje začetnice s krono. — V času empira je bilo v vsaki boljši družbi strogo zahtevano, da je imel vsakdo pri sebi robec. — Da so smatrali žepno rutico za resnično merilo dobre vzgoje, lahko iz-previditno tudi iz tega, da so Napoleonovi sovražniki govorili poniževalno o ženah njegovih maršalov, češ, da se vsekujejo z rokami. Cene robcev so bile takrat še vedno zelo visoke in deloma pretirane. Pripoveduje se, da je stal robec za nosljanje, ki ga je imela poljska grofica Wale\vska, Napoleonova prijateljica in občudovalka, in s katerim si je brisala solze, ko je bil veliki vojskovodja izgnan na otok Elbo, približno 600 frankov, kar je pomenilo v takratni veljavi že lepo premoženje. Drugače pa so si ljudje brisali nosove kar ob rokave. Znana je if pr. nagajivost, s katero so v bivši Avstriji dražili ogrske vojake, ki so imeli na rokavih ostre našitke iz tenke žice, prepletene z blagom. Pravijo, da so jih morali nositi na povelje cesarice Marije Terezije, ki jih je hotela s tem prisiliti, da opuste razvado, brisati se pod nosom z rokavom. Okoli robca se sučejo tudi intrige velikih gledaliških tragedij, dram in ljubavnih komedij. Po- mislimo samo na Desdemonin robec, ki ji je prinesel smrt od Otelove roke. Rutica razstresenega profesorja, katere konci mole iz suknje, je bila včasi neštetokrat povod za šale, ki so jih priobčevali dolga desetletja humoristični časopisi vseh dežel. Dandanes pa je robec zopet velikega pomena ne le v modi, temveč tudi v zdravstvenem oziru; težko si je misliti brez njega olikanega in Izobraženega človeka. DR. ROMAN SAVNIK: SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA. V političnem in gospodarskem življenju venomer slede dobe procvita, zastoja in propada. Gospodarska kriza ni produkt današnjega časa, temveč je prav star pojav. Kot večina kriz je sprva izšla tudi današnja iz nepo-voljnega gospodarskega položaja v poljedelstvu. Splošno iščejo vzroke krize v svetovni vojni in njenih posledicah. Pač dajo ti momenti krizi svojevrsten značaj, vendar se je pripravljala že več desetletij pred vojno. Uresničevanje neslutenih tehničnih in gospodarskih možnosti je bistrim očem pokazalo že takrat, da je potek naglega razvoja nezdrav, kajti rušil je ravnotežje med proizvodnjo in prodajno možnostjo. Vojna je nastop krize le pospešila in poostrila. Sedanji gospodarski položaj je sličen položaju po vseh vojnah, le merilo je mnogo večje. Nedostajanje živil in v zvezi s tem naraščanje cen med vojno je povzročilo, da so se obdelana zemljišča silno povečala in da je p o 1 j e -d e 1 s k a produkcija narasla zlasti v prekomorskih deželah. Tako je proizvodnja nakrat znatno presegla prodajno možnost. 2e tri leta po svetovni vojni so silno padle cene poljedelskih proizvodov na vsem svetu. To so najbolj bolestno občutile evropske države, ki so bile zapletene v svetovno vojno, zakaj že itak so močno obubožale pod bremenom vojnih dolgov in denarne inflacije, ki je povzročila propadanje denarne vrednosti. Kmalu pa se je iz sličnih vzrokov pojavila kriza tudi v industriji. Ogromne nemške reparacije, gospodarska obnova med vojno opustošenih pokrajin, ustanavljanje raznih industrijskih panog v novonastalih evropskih državah so bili navidezni znaki, da je možnost prodaje industrijskih izdelkov neizčrpna. Tako je bil polet industrije zelo nagel, a najhitrejši pač v Ameriški Uniji, ki se je po svetovni vojni kar kopala v zlatu. Tu se je celo prešlo k industrijalizaciji poljedelstva. Nastopil je odločilen pokret: «žitne tovarne> so pričele izpodrivati in nadomeščati dotedanje farme, traktorji so zamenjavali vprežno živino, mineralno olje oves in seno. Velikost obdelanih zemljišč se je zdaj skoraj podvojila, s čimer se je podvojila tudi poljedelska proizvodnja. Če je ta že prej presezala potrebe, se je zdaj razmerje med pridelovanjem in porabo zemeljskih dobrin še poostrilo. Posledice so bile pogubne. Industrializacija poljedelstva ni povzročila le ponovnega padanja žitnih cen, ampak zdaj je padala tudi kupna vrednost živine in živinorejskih proizvodov. Ameriški farmarji so bili v živo zadeti, grozilo jim je popolno obubožanje. Trumoma so začeli ostavljati podeželje ter se zatekati v mesta. Zdaj se je poslabšanje položaja v poljedelstvu očitno pojavilo tudi v Evropi. Toda polet industrije se še vedno nekaj časa ni zmanjšal. Kakor da bi mogla industrijska proizvodnja uspevati povsem neodvisno od katastrofe, ki je zadela poljedelstvo! A prekmalu se izkaže, da potrebuje industrija tržišča, da potrebuje kupce, ki jih pa med kmeti več ni. Tedaj se je zamajalo tudi industrijsko gospodarstvo. Kjer so bili njegovi izgledi najvišji, tam se množe danes armade brezposelnega delavstva. Tako stoji človeštvo pred ruševinami lastnih nad in ciljev. Sedanja kriza nas uči, da je človeštvo ne-razdružljiva celota. Socialni problem je vsesplošen, kajti enako so prizadete tako poljedelske kakor industrijske dežele. Poljedelske pokrajine imajo prepolne kleti in skednje. Ali to njihovo bogastvo znači uboštvo lastnikov, zakaj nihče ne mara prebitka dežele. Živinski sejmi so brez kupcev, marsikje je že kisla voda dražja od najboljšega vina. Nihče ne ve, kako naj spravi blago v denar. Kmet vidi nad seboj Damoklejev meč, kajti ko je treba plačati davek, ga more odšteti komaj še iz izkupička žetve, ob kateri naj živi družina, a ko potrka upnik, se nad njim zamaje tudi streha. Prej je imel kmet, ki ga je z rodne grude pognala beda, vsaj možnost, da se je z malo denarja odselil preko morja ali pa krenil med delavstvo. Obrtnik je imel isti poti na izbero. Danes to skoraj več ni mogoče, kajti vsi izhodi so zapahnjeni. V temi pa tava tudi kapitalist. Milijardni kapital, naložen v raznih podjetjih, je mrtev. Velepodjet-nost, ta od vsakogar občudovana dika in ponos Amerike, je na tleh. Izkazalo se je, da Unija brez zdrave Evrope ne more uspevati. Krčijo se obrati, zapirajo se tovarne. Samo nekaj primerov! Svilarska industrija Francije in Italije je od leta 1928. nazadovala za četrtino; gradbena podjetnost v Nemčiji je povsem zastala; avstrijske tovarne so brez naročil, kovinska industrija dela tu komaj še z dvanajstodstotno kapaciteto; na Madžarskem so povsem prestali izdelovati poljedelske stroje, ker jih prodajo letos petdesetkrat manj kot predlanskim; v Veliki Britaniji stalno nazaduje produkcija premoga; na Poljskem se krči pridobivanje nafte; v Jugoslaviji je mlinarstvo skoro povsem zastalo, kajti dela le še z dvajsetodstotno kapacitetno možnostjo. Dasi delavske mezde padajo, vendar tare delavca venomer skrb, da dobi delo. Število brezposelnih ljudi strahotno narašča in znaša sedaj po vsem svetu že krog 25 milijonov. Največ brezposelnih delavcev imata Nemčija in Ameriška Unija. V Nemčiji je povsem brez dela 10 odstotkov prebivalstva (nad šest milijonov), sorazmerno le malo manj ga je v Ameriški Uniji (8 odstotkov prebivalstva, t. j. nad 11 milijonov ljudi). In tudi v drugih industrijskih državah vlada vedno večja stiska. V Veliki Britaniji je brez zaslužka šest odstotkov, v Franciji in Italiji dva do trije odstotki prebivalstva. Na Češkoslovaškem je brezposelnih pol milijona, v Avstriji 300.000 ljudi. Negotov položaj v Vzhodni Aziji, kjer prebiva skoraj četrtina vsega človeštva, vedno se ponavljajoča vojna nevarnost, zdaj na Kitajskem, zdaj zopet v Južni Ameriki, in v zvezi s tem slabljenje in krčenje svetovnih tržišč pa so poleg previška sirovin in industrijskih izdelkov polagoma povzročili tudi zastajanje svetovne trgovine. Simbol današnje dobe je usihanje izmenjave blaga med drža- vami, ker se ob mejah dvigajo carinske meje, ki liki kitajsko obzidje ločijo narode med seboj. Vrednost uvoza in izvoza pada v vseh državah. Izvoz iz Velike Britanije je za četrtino manjši, kakor je bil leta 1913., Italija je lansko leto uvozila zai 14 odstotkov manj premoga kakor leta 1930., uvoz v Poljsko se je znižal v zadnjem letu skoraj za polovico, prav za toliko i uvoz i izvoz iz Madžarske. Jasno je, da pada tudi jugoslovanska izvozna trgovina, saj našega žita skoraj nihče več ne kupuje, druge države pa tudi mnogo manj uvažajo lesa. Le v enem letu je padel uvoz lesa v Italijo za četrtino, v Veliko Britanijo za tretjino, v Nemčjo celo za polovico. Izvoz blaga iz velikih držav je tako nazadoval, da je danes na svetu največji izvoznik Nemčija, torej država, ki je obenem največji brezposel-než. Res prav čudno nasprotje! Ni potem čuda, da se je od leta 1929. do danes svetovni promet skrčil že za polovico. Nazadovanje svetovne trgovine občuti predvsem morski promet. Nad 5000 ladij, t. j. desetina svetovne tonaže, rjavi in propada v pristaniščih ali pa zahteva ogromno denarja za vzdrževanje. Še najmanj ladij je vzela iz prometa Japonska, največ pa Nemčija. Zgolj v angleških lukah počiva nad 800 ladij. Zelo je prizadeta tudi Italija. Pod vplivom nazadovanja morskega prometa (samo v zadnjem letu je padel za 10 do 20 odstotkov) je prišlo do združitev paroplovnih družb; medtem pa, ko je tu gradnja trgovinskih ladij povsem prestala, izdelujejo namesto njih vojne. Zlasti občutno hira paroplovba preko Atlantskega oceana. V največjih treh evropskih pristaniščih — Amversu, Rotterdamu in Hamburgu — je nazadoval parniški promet proti lanskemu letu za 15 odstotkov. Predvsem je opažati stalno padanje števila tistih, ki potujejo v Ameriko. Nasprotno pa se od tam vedno bolj vračajo izseljenci v staro domovino. Samo v Italijo se je lansko leto vrnilo preko 100.000 delavskih izseljencev, za katere se je država prizadevala, da jih zaposli. Več ko polovica jih je prispela iz Ameriške Unije. Krizo čutijo tudi železnice. Zaradi nazadovanja prometa je gradnja novih prog zastala, v Ameriški Uniji so lani celo že razdrli 400 km železniškega tira. V nekaterih državah pa ne nazaduje zgolj tovorni, temveč tudi potniški promet. To se čuti zlasti v Švici, tej klasični deželi tujskega prometa, kjer so železnice lani prepeljale za blizu štiri milijone potnikov manj ko leta 1930. Evropa, ki je še nedavno kot upnik in prodajalec blaga obvladovala svetovna tržišča, je danes dolžnik in kupovalec, Trajno tega evropska gospodarska struktura ne bo prenesla, zakaj s padanjem izvoza raste brezposelnost. Le prevelik del prebivalstva je življenski navezan na izvoz. Pa tudi Amerika je v krizi, saj je njen izvoz v Evropo v zadnjih dveh letih padel kar na tretjino. Kako najti izhod iz krize in spraviti zopet v ravnovesje agrarno in indu- MARKO VEDEZ: NA NOSU SE Gotovo je nekaj resnice na izreku, da se vsakomur že na nosu pozna, kakšen človek je. Toda s takimi sodbami ali obsodbami na prvi pogled se pa le ne smemo prenagliti, ker nas mnogokrat močno varajo. Bolje je, se zaradi spoznavanja človeških lastnosti, da ne delamo nikomur krivice, z vnemo lotiti študija tipov, to se pravi, sistematično študirati ljudi po izvestnih činjenicah. Ta sistem je tako lahek in preprost, da ga sploh ne moremo smatrati za umetnost ali talent, temveč le za veliko pridnost in dolgotrajno vajo. Obraz sam je namreč velik izdajalec vseh človeških notranjih dogodkov. Vse vidimo v njem, posebno če ga primerjamo z obrazi drugih ljudi, katerih lastnosti dobro poznamo, in če sklepamo potem po naših dasi skromnih izkustvih. Če sta si namreč dva človeka po obrazu zelo podobna, si sličijo skoraj vedno tudi njiju posebnosti. Razmerje do žen: razuzdan; do jedi, pijače: poje velike množine; do uživanja: pivo, mnogo cigaret; do narave: zelo dovzeten; do telesne nege: nepretirano; do športa: gledalec; do živali in rastlin: po poklicu; do umetnosti: samo ples, ljubi le koračnice; do poklica; temeljit in marljiv; do predstojnikov: zelo samostojen ; do podložnih : strog, toda pravičen; do kolegov: dober, toda prepirljiv. Obraz, priimek in govorica so torej jako govoreča svojstva vsakega zemljana kakor tudi izhodišče im podstava vsega podrobnega tolmačenja. Iz priimka je kaj lahko z nekoliko vaje spoznati, iz katere pokrajine ali celo dežele je nekdo, iz govorice, oziroma narečja pa pazljivo uho kaj kmalu zazna, kje dotičnik prebiva ali kje je živel v mladosti. Tako je človek samo po obrazu, imenu in strijsko proizvodnjo z dejanskimi potrebami? Zato je pač treba medsebojnega sodelovanja, da se uredi smotreno gospodarstvo. Predvsem je najbolj nujno obnoviti plačilno možnost kmetov, kajti če ne more kmet plačevati davkov in vračati posojil niti kupovati industrijskih proizvodov, ne morejo svojih plačilnih obveznosti izpolnjevati ne banke ne tovarne ne trgovci in tudi nikakor ne more prospevati država. VAM POZNA! govorici v najkrajšem času uganjen (pogruntan) v večjih obrisih, ki postanejo veliko natančnejši, čim pazljiveje in podrobneje ga obdela opazovalec. Razmerje do žen: brutalen, toda dober; do jedi, pijače: ima rad mastno; do uživanja: pivo, žgane pijače in cigare; do narave: izleti z moško družbo; do telesne nege: obraz in roke čiste; do športa: včasi telovadi z ročkami; do živali in rastlin : precej zanimanja; do umetnosti: igra flavto; do poklica: diplomatičen; do predstojnikov: se lahko prilagodi, zahrbten; do podložnih : vedno zabavlja; do kolegov: dober. Zato moramo svoje opazovanje razčleniti v posamezne skupine, ki jih pa ni mogoče sestaviti brez nekega obrazca. Za podstavo naj nam služijo naše slike, ki prikazujejo nekaj značilnih obrazov, s katerimi lahko nadaljujemo svoja opazovanja. Razčleniti moramo torej opazovanje po vtisih, ki jih dobimo iz človeškega življenja, po temeljnih elementih človeškega življenja do ljubezni, užitka itd. Presenetljivo hitro ugotovimo opazovančevo razmerje do žen, navedemo njegova najljubša jedila ali mu povemo, ali kadi smotke, cigarete ali pipo, ali so mu ljubša sladka ali kisla jedila. Priporočljivo je pri tem, da znamo nekoliko risati. Ni treba biti v tej stroki bog ve kakšen umetnik; gotovo se skoraj vsakomur posreči z nekaj črtami narisati najznačilnejše poteze svojega vtisa, kar služi za dragoceno oporo in je za zbirko primerjav prav potrebna podstava. Kaj kmalu se bomo pozneje lotili tudi, slik v časopisih in revijah, fotografij velikih mož iz davne preteklosti in sedanjosti, jih skušali po svojem sistemu raztolmačiti m pozneje pogle- Ime: Zaranič Starost: 25 Ime: Zajec Starost: 47 dati v njihove življenjepise, ali je bila naša sodba pravilna. Nadalje se poglobimo v človekovo razmerje do narave, do telesne nege in športa, do živali in rastlin. Posrečilo se nam bo povedati osuplenemu opazovancu, da goji kakteje, drugemu zopet, da je velik prijatelj tulipanov, da slabo ravna s psom itd. Razmerje do žen: samec; do jedi, pijače: sladko-snedež; do uživanja: vino, dobre cigare ; do narave: veliko razumevanje; do telesne nege: negovan; do športa: tenis, jahanje; do živali in rastlin: lovec; do umetnosti: pianist, nabiralec starin; do poklica: zelo spreten; do predstojnikov : uraden, samozavesten ; do podložnih: velikopotezen; do kolegov: dober družabnik, toda oprezen. m Ime: Zima Starost: 46 Opazovančevo razmerje do umetnosti je velike važnosti, posebno njegov čut za glasbo. Seveda mora imeti opazovalec sam nekoliko zmisla za umetnost, ker drugače se mu v tem pogledu opazovanje dobro ne posreči. Muzikaličnega človeka je Razmerje do žen: strasten; do jedi, pijače: zahteva obilo; do uživanja: žgane pijače, cigarete; do narave: se ne briga; do telesne nege in do športa: starega kova', do živali in rastlin: ima papigo; do umetnosti: zelo muzikaličen ; do poklica: nenatančen; do predstojnikov : priliznjen; do podložnih: tiran; do kolegov: nasajen, trmast. Ime: Skrbinški Starost: 61 kaj lahko spoznati, tudi je lahko ravnati z njim, toda težko predrugačiti. Pri nekoliko vaje utegnemo celo slikarjem iz njihovih umotvorov pripovedovati iz njihovega življenja, ne da bi jih prej poznali. Četrta skupina opazovanj se nanaša na razmerje do predpostavljencev, podložnih in kolegov, kar pa že lahko sklepamo iz spredaj navedenih lastnosti. Tisti, ki ne privošči ženi ničesar, kadi cigarete, ne pije alkoholnih pijač, je jedež srednje vrste, se za naravo le malo meni, neguje telo, ne da bi gojil šport, ima doma le nekoliko cvetic v lončkih, ne more trpeti psov, ni muzikaličen, smatra za umetnika le Rafaela, je že dodobra uganjen. V svojem poklicu je častihlepen, do predpostavljencev ponižen, trd do podložnih in nezaupljiv do kolegov. Peta zelo težavna preiskusna skupina je opazo-vančevo nagnjenje k boleznim. Obraz izda bolezen včasih že prej, preden celo zdravnik ve zanjo. Razmerje do žen: odvisen; do jedi, pijače: je malo in ne mastno; do uživanja: kvartalni pijanec, čika; do narave: zjutraj sanjar; do telesne nege: zanemarjen; do športa: nobenega zanimanja; do živali in rastlin: kakteje, foxterrier; do umetnosti: član pevskega društva; do poklica: pedant; do predstojnikov : podložen ; do podložnih: natančen; do kolegov : prebrisan tekmec. Poudarjamo, da za vse to, o čemer smo govorili, ni treba nikakega posebnega talenta, temveč je treba le pazljivo opazovati in skrbno primerjati opazovanja. Izid je skoraj smešno pravilen, četudi ga včasih dotičniki, ki se jih tiče, nočejo priznati. Nikdar pa ne uporabljajmo tega sistema, ki po-seza precej globoko v človekovo notranjost, pri znancih in prijateljih, bodisi na njihovo željo ali pa v namenu, komu pomagati, ker si s tem kaj lahko nakopljemo nešteto velikih sovražnikov. Ime: Novak Starost: 52 V. B. RADOŠ: KAJ JE V NOTRANJOSTI NAŠE ZEMLJE? Gotovo je kdo izmed vas že čital povesti slavnega francoskega pisatelja Julesa Vernea (izgovori Ziil Verna). Kaj mislite, kateri njegovih fantastičnih romanov je najbolj neverjeten? Katera tistih zgodb se še ni uresničila in se tudi nikoli ne bo? Kajti večina bajnih domislekov imenovanega pisatelja, kot n. pr. o aeroplanu, o podmornici, o potovanju okoli sveta v osemdesetih dneh, je že dfivno postala resnica in se tem izumom danes nihče več ne čudi. Samo ena povest Julesa Vernea bo po mojem mnenju ostala na večne čase zgolj le plod fantazije. Mislim namreč povest «Potovanje v sredino zem-lje». Pri naglem, neprestanem razvoju tehnike si moremo vsaj predstavljati, da bomo nekoč lahko letali na planete; toda da bi kedaj prodrli v notranjost zemlje, je popolna utopija — brez nade na uresničenje. Pred leti so poročali dnevniki, da se je posrečilo kopalcem nafte v Kaliforniji doseči globočino 3000 metrov v zemljo. Seveda je šlo le za ozek lijak, skozi katerega brizga nafta. Najgloblji rovi ne se-zajo nad poldrug kilometer globoko v zemljo. Poldrug kilometer v primeru z zemeljskim premerom, ki ima 6.000 kilometrov — to je toliko kot nič. Stroj, ki bi vrtal tako globok rov, bi moral delati brez prestanka dva in pol tisoča let, da bi do-vrtal v sredino zemlje. Ta tritisočkilometrski rov pa je prava malenkost proti debelosti zemeljske skorje, ki meri «samo» 100 kilometrov. Da bi se jo prebilo, bi se moralo delati 45 let. Naravno, da je mišljeno to delo le za primer; ker vendar nimamo takih strojev in aparatov, ki bi se vgrizli v zemeljsko skorjo na cele desetine kilometrov. Inženirji, ki bi hoteli izvesti tak načrt, bi morali ne le premagati velikanski pritisk, ampak tudi visoko zemeljsko toploto (temperaturo!. Dokazano je, da se dvigne na vsakih trideset metrov v globino zemlje toplota za eno stopinjo. Prirastek je prav za prav neznaten, toda v globini več sito kilometrov mora biti vročina neznosna. Pač taka, da bi bilo onemogočeno delo vsakemu stroju — kaj šele ljudem! Kaj pa je še globlje v zemlji, kakšna je njena notranjost, iz česa sestoji njeno jedro — na vsa ta GOSPODINJA: KAKO PORABIMO V Od nekdaj je skrbela pridna in štedljiva gospodinja za to, da je družina pojedla vse, kar je ona skuhala. Kadar pa se je navzlic temu dogodilo, da je te ali one jedi nekaj ostalo, tedaj jo je gospodinja skušala vedno čim bolje porabiti pri naslednjem obedu ali drugi dan. Dandanes je pa treba bolj kot kedaj prej štediti prav povsod, tako tudi pri hrani. Vsaka gospodinja, najsi bo na kmetih ali v mestu, mora gledati na to, da kolikor mogoče štedi v vsem in se s tem izogne stroškom, ki jih ne more kriti z dohodki. Štediti je treba seveda tudi pri jedilnih ostankih, ki delajo nekaterim gospodinjam dosti preglavic, ker ne vedo prav, kaj bi z njimi. Ostanki jedil lahko koristijo ali tudi škodujejo, kakor pač ravnamo z njimi. Zato je važno vedeti o shranjevanju in porabljanju ostankov tole: Jedi, ki ostanejo ali katerih morda namenoma skuhamo malo več, da jih imamo še za pozneje, ne postavljajmo po kosilu nikoli v štedil-nikovo pečico, da tam na toplem počakajo do večera ali celo do drugega dne. Čakanje na toplem jedilom zelo škoduje in zato je tako ravnanje popolnoma napačno. Jed, ki stoji dlje časa na bolj ali manj toplem prostoru, se lahko jako pokvari. Trajno uživanje take hrane škoduje ter povzroči motnje v prebavi in dolgotrajne bolezni v prebavilih. Z jedjo, ki jo mislimo shraniti, ravnajmo tako- vprašanja moremo odgovoriti le z domnevanji. Nekateri pravijo, da tvorijo notranjost zemlje kovine, predvsem železo in nikelj, z veliko primesjo platine in zlata. Drugi spet trdijo, da v notranjosti zemlje ni kovin, ampak plini. Ameriški profesor dr. Daile je prišel do sklepa, da napolnjuje zemeljsko notranjost tekoča steklena tvarina. Kakor je pokazala analiza, je kemična snov stekla popolnoma enaka kemični snovi lave, ki jo bljujejo ognjeniki ob izbruhih. Ta lava torej, pomešana s stekleno tvarino, se pretaka v notranjosti naše zemlje in postaja trša, čim bliže je površini zemlje. Dr. Daile je nadalje s svojimi raziskovanji dognal, da zemeljsko jedro nima nič manj nego 50.000 stopinj Celzija toplote! Da si boste laže predstavljali to ogromno visokost toplote, primerjajte z njo sončno toploto. Ta znaša komaj 5000 stopinj in je torej desetkrat nižja od toplote v zemeljski notranjosti. Ne kovine ne plini, nego lava in tekoče steklo napolnjujeta torej notranjost našega planeta. Seveda čisto neizpodbitno dejstvo ni, kar trdi ameriški profesor o notranjosti naše zemlje. Mogoče ljudje vendar kedaj izumijo aparat, ki bo omogočal človeku doznati, kaj se godi v zemeljskih globinah, kakor je mogoče z Rontgenovimi žarki pregledati notranjost človeškega telesa. KUHINJI OSTANKE. le: Takoj po kosilu jo odnesimo iz kuhinje v shrambo ali d!rug hi a d; e n prostor, da se čisto ohladi. Potem šele jo postavimo (najbolje v porcelanasti, stekleni ali vsaj dobro pološčeni posodi) hladno v hladilno omaro, da na mrzlem počaka. Če pa hladilne omare z ledom nimamo, pustimo jed v shrambi na čim hladnejšem prostoru in jo pokrijmo. Jed šele tik, preden jo želimo porabiti, hitro ponovno pogrejmo. Če hočemo, da bo ostala jed res teknila, je ne denimo na mizo v isti skledi in isti obliki, ampak spremenimo jo v drugo, okusno jed, kar naredimo lahko brez posebnega truda in stroškov. Ostanki vedno tudi bolje teknejo, če postrežemo z njimi šele prihodnji dan. Zelenjadne juhe in omake segrejmo take, kakršne so, potem jim pa šele pridenimo kakšen dodatek, da so okusnejše. Izboljšamo jih lahko s koščkom presnega masla, ki da jedi bolj svež okus. Iz istega vzroka pogrete jedi tudi še enkrat začinimo z domačimi kuhinjskimi zelišči. Izboljša jih pa tudi kisla smetana in če je nimamo, kislo mleko. Razen tega jih je treba skoro vse malo razredčiti (s čisto zelenjadno juho ali vodo), da niso pregoste. Vsako pogreto postno juho zelo osvežijo narezani paradižniki, od katerih dobi juha dTUgo barvo in drug okus. Prav tako ji pridenemo lahko tudi kakršnokoli drugo zelenjad. Ostanke omak prav dobro porabimo za izboljšanje juh in mesnih jedi. Sladke sadne omake pa lahko prilijemo k vsakemu kompotu. Izvrstno tekne n. pr. jabolčni kompot, kateremu prilijemo malo malinovega soka. Ostalo vanilovo kremo zelo dobro porabimo, če jo vzamemo za kvašeno testo namesto mleka ali pa tudi za drugo sladico. Kuhano ali pečeno meso, ki je ostale, kar mrzlo narežimo na rezine, katere zložimo za nekaj minut v vrelo omako ali juho; nato pa vse skupaj hitro prinesimo na mizo. Ostalih zrezkov in zarebrnic (t. j. tenkih pečenih koščkov mesa) ne pogrevajmo na ponvi, ker se preveč izsuše. Položimo jih na krožnik, ki ga pomažimo z mastjo in denimo na lonec z vrelo vodo. Čez krožnik pa poveznimo skledo. Tako se zrezek lepo pogreje in ostane obenem sočen. Nekaterih jedi, ki so za kuhanje jako občutljive, ne smemo pogrevati na ognju. Take so: mlada, nežna zelenjad, krompirjev pire, riž in testenine. Vse te je treba pogreti s pomočjo vrele vode ali sopare. Lonec z jedjo postavimo v drug, večji lonec z vrelo vodo in ga pokrimo. Da pa more vrela voda tudi krog dna, postavimo notranji lonec na star krožnik. Če pogrevamo jedila s pomočjo vroče vode, naj traja pogrevanje najmanj še enkrat tako dolgo kot pri ognju. Zato pa so tudi pogrete jedi veliko okusnejše, ne razpadejo in se ne pokvarijo. Ocvrte jedi dajajmo na podstavek iz kovine ali azbesta, ki ga imejmo na robu štedilnika, da se jedi pogrejejo. Ostanke mlečnega riža ali zdroba ponekod zalivajo z mlekom in pogrevajo; toda bolj okusno jed dobimo, če mrzel, trd riž ali zdrob zrežemo na koščke ter jih povaljamo v jajcu (lahko še v drobtinicah) in ocvremo v masti. Če prinesemo na mizo še kompot ali sadno omako, imamo izvrstno večerjo. Še manj dela imamo, ako topel ostanek zdroba zlijemo na plitev krožnik in pustimo, da se tam ohladi. Drugi dan zvrnemo vse skupaj v plitvo ponev, v kateri smo razbelili malo masti, in pustimo segreiti pri milem ognju. Ne prehud ogenj je pogoj, sicer se jed prismodi ter ni skozi in skozi dovolj vroča. Kadar nam je ostalo samo malo m e s a, tedaj si iz njega naredimo poceni in okusno večerjo takole: Meso drobno zmeljemo, mu pridenemo čebulo, zelen peteršilj, citronove kožice, malo soli in prav malo svetlorumenega prežganja. Nato spečemo tenke vlivance (omelete), jih nadevamo s to mesno sekanico in zvijemo. Poleg damo salato ali zelenjad. Ostanke pečenke pa porabimo tudi drugače: Meso zrežemo na koščke in ga zložimo v eno veliko ali v več manjših glinastih posodic (oblik, lončkov). Čez nadevamo kakršenkoli ostanek (zelenjadi) in polijemo z malo omake. Vse skupaj posipamo z nastrganim sirom in drobtinicami; to potem v pečici segrejemo in pustimo zarumeniti. Ta jed je okusna za oko in tudi izvrstno tekne. Prav tako porabimo tudi različen pire, kakor krompirjev, grahov, lečnat itd. Denemo ga v ognja varno skledo, naložimo po njem lepe rezine prekajene slanine, posipamo s sirom in prepečemo v pečici. Kadar hočemo na isti način pregreti in porabiti zelenjad, tedaj ubijemo nanjo eno jajce in jo prav tako hitro prepečemo v pečici. Če nam je te ali one jedi ostalo več, naredimo iz nje zopet nove samostojne jedi. Ne smemo jih pa samo pogreti na ognju, ker bi izgubile pravo barvo, se vpekle, osušile in utrpele škodo tudi na okusu. Krompir porabimo znova tako, da ga narežemo na tenke rezine in opražimo. Krompir v kosih pa v maslu in zelenem petršilju ponovno opečemo, da postane tako zopet prav okusen. Malo teže je z dušenim rižem. Tega z vilicami lepo narahljajmo, potem pa v vroči masti previdno prepražimo. Tako pregret je izvrsten. Iz krompirjevega pireja režimo žličnike, ki jih povaljajmo v jajcu in drobtinicah ter ocvrimo. Kadar hočemo napraviti iz ostankov popolnoma drugo jed, tedaj jih je treba temeljito predelati, tako da ostankov jedi ni moči več spoznati. Italijanska salata je jed, ki jo naredimo iz mesnih ostankov, posebno od divjačine. Meso, slanike, krompir, jabolka in kisle kumarice zrežemo na kocke ali palčice, pridenemo malo pese in kapar, vse skupaj pa napravimo z dobro salatno omako ali majonezo. Gotovo salato nakopičimo na pločnik in okrasimo s salatnimi listi. Iz ostankov zelenjadi je dobra tale jed: V masti dušimo drobno zrezan sirov krompir, ki mu pridenemo najrazličnejše juhne korenine, veliko čebule in paradižnikov. Vsemu temu dodamo naposled ostanke zelenjadi (samo modro zelje ni za to). Ta jed je prav okusna, če jo naredimo z ostalim navadnim zeljem, ohrovtom, korenjem, grahom, karfiolo, špinačo in kislim zeljem. Ne smemo pa pozabiti na to, da je treba pridejati ostanek šele prav nazadnje, ko je vse drugo že gotovo, in vse prav hitro prevreti. Ostalo zelenjad porabimo lahko tako, da ji primešamo eno jajce in malo drobtinic ter jo spečemo v skledi za narastke. Da je tudi navidez jed lepa in vabljiva, jo pokrijmo nekaj minut prej, preden jo mislimo dati na mizo, povrh s snegom enega beljaka in ga pustimo lepo rumeno zapeči. Lepo skorjico dado tudi drobtinice ali nastrgan sir in koščki presnega masla. S prevleko iz beljakovega snega lahko lepo popravimo tudi ostanek sladice, ki jo hočemo dati ponovno, a v okusni novi obliki na mizo. Ostanke vseh vrst kolačev, tudi koščkov (drobtin) porabimo takole: Vse ostanke stresemo v skledo, polijemo po njih osladkan sadni sok (rdeč) ali vanilovo kremo. Ko se testo premoči, denemo na vrh še malo spenjene smetane. Povrh pa posujemo lahko še trohico nastrgane čokolade ali zrezanih lešnikov. Iz navedenih zgledov se učimo, da ni treba nikdar dobrega ostanka jedi zavreči in tudi ne prinesti na mizo takega, da že od daleč diši po postanem. Z malo iznajdljivosti in truda izpremenimo ostanek tako, da nam da zopet lepo in okusno jed. CE VAM JE VROČE, PIJTE VROČE! Tako piše slavni francoski zdravnik dr. Pavel Farezvsvoji knjigi o narodnem zdravju, in to svojo zahtevo razlaga na tale način: Splošno menijo ljudje, da hlad ugašuje žejo, toda to je velika zmota. Kljub njenemu čudovitemu nasprotju je treba priznati resnico: najbolje ohladi človeka vroča pijača. Vzemimo sledeči primer: človek počiva na prostem v senci ali pa doma, vročina je velika, vsi zastori so spuščeni, a ker kljub temu ne more več prenašati vročine, izpije kozarec vroče pijače. Kaj se zgodi tedaj? Človek se začne lahno potiti in, da ta pot izhlapi, vzame po fizikalnih zakonih toploto svoji okolici, v tem primeru koži. Tako se koža prijetno ohladi. Francoski zdravnik dr. Langlois je izračunal tole: 125 gramov izhlapelega pota ima desetkrat večjo hladilno moč kakor 250 gramov popite mrzle vode, ki ima deset stopinj Celzija. Vzemimo pa drug primer: nekdo je po težavnem delu ali dolgi, utrudljivi hoji v žgočem soncu silno utrujen in žejen; pot ga obliva. Njegovo telo je izgubilo mnogo vode, kar je treba nadomestiti; le tako mu je mogoče pomagati. Ali naj počaka, da mu pripravijo vročo pijačo? Ali jo bo potrpežljivo in počasi izpil? To čakanje zares ni prijetno in učinek tudi ne nastopi takoj. Za to je treba premišljenih in pametnih ljudi, ki se znajo obvladati. Toda, kako redki so ti! Večina se noče ali ne zna upirati mrzli ali ledeni pijači: izpije jo na mah in ima pri tem imeniten občutek. Na žalost , novi moderni sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Novi. Čevljarski most. Ob splošni bolnišnici poglobujejo Ljubljanico. vici Matere Božje na Trški gori. Grb stiskih opatov jo krasi, mogočne lipe jo ščitijo, diven razgled doli na širno šentjernejsko polje in dalje do Brežic in Posavja se odpre očem. Na mali Šmaren je tod življenje. Še Turčin pride kuhat svojo «cmo». Pod goro je vsem romarjem poznana «kuharica», gostilna, ki ima res dobro kapljico, streljaj proč pa leži mogočno poslopje — gradBajnof, nekdanja ogromna zidanica stiškega samostana. Bajnof je nemška popačenka iz «Weinhof», za kar je Stičanom tudi služil, dokler ni reformator Jožef II. odločil drugače. Danes je lepo urejena in bogata graščina, ki se postavlja poleg nad vse ugodnega položaja z lastno elektriko, katero proizvajajo doli ob Krki v valjčnem mlinu. Oboje služi istemu gospodarju. Pa spet dalje po vinogradih, malo se dvignimo in že smo pred drugo srednjeveško, slikovito zgradbo. Stari grad ima prav tako diven kot obvladujoč položaj. Nalik jastrebu čepi vrh vinogradov in jih čuva s podnožnim Št. Petrom doli ob Krki. Živahni so tam ljudje in neugnani, ker njihova kapljica iz Grčevja je od zlomka. Onstran grebena v dolini so razvaline roparskega gnezda Š t r 1 e k a, kjer domujejo danes modrasi in sove; takoj pod njim pa se širi od vseh strani zavarovana Jezerska dolina s šmarješkimi toplicami. Te so dobile pred leti lasten vodovod im električno razsvetljavo. Lepi so tam sprehodi. V gre d K 1 e v e v ž. Zanimiva in slikovita starina, ki skriva zdaj drugačno starino: izborno kapljico, posebnost klevevških kletarjev. Njihova vina je odlikovala tudi svetovna razstava v Barceloni. Divni grad hrani več znamenitih Langusovih umotvorov. V nasprotno smer je po senčnem in ravnem gozdu pičlo uro do romantičnega koščka sveta tam sredi lene Krke. Reka se močno razširi, več otočkov jo razriva in na največjem se bohoti prelestni grad Otočec. Tam narava pač ni skoparila. Visoko grajsko zidovje moli skoro iz vode, silno obzidje čuva obširno dvorišče, zadaj stoletne bukve, desno gori šentpetr-ska cerkvica, po vodi pa tisoči divjih rac in gosi in čapelj in drugih ljubiteljic vode. Tu je njihov paradiž, tu jih nihče ne moti, nihče ne preganja. Strogo prepovedano. Lesen most veže oba bregova z otokom. Polovico zavzema grad, spet srednji vek v tretji izdaji, druga polovica pa je nasajena z nairazličnejšim eksotičnim (tujim) drevjem in tvori diven naraven park. Po niem se je izprehajal že strah in trepet vseh Turkov, uskoški kapetan in poveljnik granice Ivan Lenkovič, ki je odtam tudi odšel k prednikom. Lepa baronica Schweiger von Lerchenfeld je sedela tam Mencingerju kot model za sliko Matere Božje v grajski kapelici, kakor je kesneje njena sorodnica v isti namen sedela na Klevevžu umetniku Langusu. Kako so Turki zavistno škilili z bregov na lepi, ponosni, a nedostopni grad, koliko Krke so zaman popili, koliko rib zastonj nakrmili, o tem niti ne govorim. Na otoškem gradu je bil tudi glavni stan francoskega generala, ki je pred sto dvajsetimi leti zapovedoval dolenjski posadki in polkom v Novem mestu. Ob šumeči Krki med zelenim vrbovjem se vije udobna vozna pot v četrt ure oddaljeno Strugo. Otok in Struga. Po tej poti se je sprehajal Tavčarjev Konstantin in se shajal z lepo otoško grofinjo. Bogme, za sanjarenje ni pripravnejšega kraja, za mlade ljudi ne primernejšega mesta! Grad Struga iz gozda na desnem bregu Krke gledan mnogo bolj ugaja kot od onstran Krke. Odtam se vidi nekam dolgočasen, nasprotna stran pa je povsem grajska, zanimiva. Preden je bil grad prenovljen, je imela skoro vsaka soba svoj lastni prostor, kamor se mora zateči vsak revež in vsak bogatin. Molel je kot slikovit prizidek iz stene. Pa se je iz druge strani Krke potem moglo študirati za-kono prostega padca. Stene so se pa barvale. In se je nekoč peljal ugleden gospod z drugim uglednim gospodom domačinom v Šmarjeto kopat... — in to je gola resnica — ... pa pokaže tujec na struški grad in vpraša: «Kaj pa je ono rjavo po-plopje?» «Čokoladna tovarna», je bil točni odgovor dolenjskega šaljivca. Čokolada je izginila iz struških sten, ni sledu za Tavčarjevimi struško-otoškimi zaljubljenci, ostala pa je še romantika teh dveh čuvarjev temne Krke, sanjava je kot vedno pokrajina onstran reke, Vin-vrha z dvema cerkvicama in povinogradenimi pobočji gledata preko širnih gozdov tja pod temne Gorjance, kamor nas vodi tudi naša pot. V volavški graščini s Paradeiserjevim grbom in z od strehe do temelja počeno steno se komaj ustavimo. Preveč vse propada. Škoda velika za lepo poslopje tam sredi šentjernejskega polja. Pol ure proč pod vinorodnim Tolstim vrhom smo v gradu istega imena, ljudstvo pa ga tudi še po starem nazivlje ^Gracarjev turnx Ponovno srednji vek. Prezanimivo je to sivo zidovje, kjer so si Turki toliko trli butice, kamor so vpadali roparski Uskoki in kjer se je tako rad mudil glasnik gorjanskih lepot in njihovih bajk, sivolasi naš Janez Trdina, ki počiva na starem novomeškem pokopališču. Gracarjev turn je bil svoj čas glavna trdnjava v onem podgorskem pasu, ki je preko prej omenjenih gradov zapiral dolino in dohod do Novega mesta. Zato pa je tudi tak! Tri metre debelo zidovje. In stara lesena vrata in ribniška ura. To so povsem svojevrstne zanimivosti. Zdaj stoji grad sredi samih vinogradov. In Rude- . ževo vince! Tam okrog najdemo same izbrane vrste. Pol kilometra proč je že spet grad: lepo, ponosno Vrhovo, last dolenjskega Valvasorjanca, drja. An- tona Schoppl-Sonnwaldena, bivšega ravnatelja Kranjske hranilnice. Koliko ima on zbranega gradiva o dolenjskih gradovih in kako ima vse to urejeno! Škoda bi bilo, ako bi ostalo vse le v njegovih predalih. Na Vrhovem je drugič zajadral v zakonski pristan kronist Valvasor. On poroča o nekem čudnem zelišču, ki je rastlo na vrhovskem vrtu. Zelenjava , je z bolečino v srcu pustil Cena zadnjega otroka od hiše. Krepke še so bile petdesetletnikove roke, da sta z ženo lahko zmagovala sprotno delo, za večje pa sta najemala. Vseh pet otrok sta spravila Ribarja do belega kruha. Pogosto so še prihajali domov po pomoč in našli vedno odprto shrambo in daro-vito dlan. S ponosom sta gledala Ribarja svoje otroke, ko so govorili fantje in dekleta o njihovi lepoti. Na velikonočni ponedeljek so se zbrali vsako leto vsi otroci doma. Eno, dve leti je pripeljal France, ki je bil železniški strojevodja, še ženo in otroka, tretje leto je pisal, da ima službo, četrto pa se sploh ni več oglasil. Ostali so še prihajali, toda eno leto je izostal ta, drugo oni... V. Ko sta dopolnila Ribarja šestdeseto leto, sta bila že sama pri velikonočnem kosilu. «Ni lepo od njih, da so naju vsi zapustili>, je vzdihnil oče. «Samo, da jim je dobro>, ga je tolažila žena, skrivaj si je pa otrnila solzo. Vojna in lakota sta prignali domov otroke in vnuke. Težko oprtani so odhajali od doma, spremljani vedno s prijazno besedo: «Pa še kaj priditeb Med vso vojno je redil dom njihove družine. Z mirom je pa spet osirotel Ribarjev dom. Sedmi križ je lezel na delavna pleča Lucije in Cena, da sta pričela pešati. Nekaj njiv sta dala v deteljo, za živež in obleko pa sta prodala sedaj ta, sedaj oni kos. Vabila sta «Pa zdravi ostaniteb je še pozdravil z voza Cena in že je izginil voz za oglom. Kakor drobnica so se vsuli otroci po cesti za očetom, da jih je Lucija komaj polovila in spravila domov. Čez teden dni je Cena pisal, da je dobil delo v jami, za božič pa je prinesel pismonoša že prvih 20 mark od očeta. Močan je bil Cena, priden, razumen in trezen, zato je vsak mesec lahko pridejal še po marko ali dve. Lucija je delala od zore do mraka doma in še pri sosedih, ko je odsluževala oratarja. Otroci so rasli v zdravi rdečici. Kako bi pa tudi ne, ko je mati sredi noči ustajala in jim rezala kruh, da bi prej odrepili. IV. Za dve leti se je bil namenil Cena v svet, ostal jih je pa deset. Tudi jame se namreč privadiš, postaneš kopač in šteješ že v ponedeljek, koliko boš drugo soboto potegnil. Desetak se je vrstil za desetakom, da je Lucija z ve-Beljem gledala, kako rasejo prihranki v hranilnici v tisočake. Zdravje se je držalo Cena, nje in otrok. Franček, najstarejši sin, je dopolnil 14. leto in izstopil iz šole. «... Za dom bi ga bilo treba, on pa je ves za mašine. Za ključavničarja bi se rad šel učit>, je pisala Lucija možu. otroke domov, da bi eden ali drugi prevzel posestvo, pa jima še odgovoril ni nobeden. Luciji so začele otekati noge, zato sta Ribarja prodala posestvo za sto tisočakov in se stisnila kot najemnika v bajto kraj vasi. Cena je sekal vsak dan sproti drva, prinašal vodo in iz trgovine vse, česar je bilo treba za kuho, žena pa je kuhala in posedala z molkom za pečjo. Tako sta živela v božjem miru upokojena trpina dva meseca. Neke nedelje popoldne pa je udarilo kakor kragulj v njun zavetek. Rdeč avtomobil je obstal pred bajto. Iz njega se je zdevala košata ženska, za njo pa zaruljen (= debel in rdeč) možak. Oba sta stopila v hišo. «Mama!» se je vrgla gosposka ženska Luciji v objem. «Malčib je vzkliknila mati. Vstopivša gospa je bila njena hči, ki ni prestopila domačega praga že dvajset let. Poštna uradnica je bila v nekem koroškem trgu, kjer se je poročila z nemškim mesarjem. Petnajst let se ni spomnila svojega doma, sedaj pa je po naključju zvedela, da so prodali starši domačijo. Slabi časi so napočili tudi za njuno obrt, da jima je pretil polom. «Kakor nalaščb je vzkliknil Malčin mož Valter, ko mu je povedala žena veselo novico. Sklenila sta obiskati ženine starše in jih pregovoriti, da jima posodita izkupiček za posestvo, za obresti in uslugo se pa preselita k njima v kot. Vsa v zadregi sta bila stara Ribarja, ker nista mogla ničesar ponuditi tako nenadnemu obisku. «Po mero ga stopim k Tonovcu, da se bomo laže pogovarjalb, je dejal Cena, ko se je zavedel od prvega presenečenja. In ga je prijel Valter za ramo z desnico, levico pa je dvignil kakor v bran: «Jaz pripeljati sebi, takoj prinesti.» Izginil je skozi vrata, segel v avto in prinesel obilen jerbas, poln vitkovratih steklenic, pečenja in drugih dobrot. Srečna je gledala Lucija svojo gosposko hčer, ki je sedela vsa sladka poleg nje v obleki iz prelivajoče se svile, s težkimi uhani v ušesih, prste vse okovane z lesketajočimi se prstani. Mož Valter je le s težavo govoril slovenski in je bil prav vesel, ko mu je Cena ponudil nemško besedo. Pri obilnem prigrizku in dobri pijači so bili kmalu vsi štirje kakor ena sama družina, ki je vsak dan skupaj. «Kaj vama ni v tej puščobi dolg čas?» je pričela prav previdno Malči in pobožala mater po sivih laseh. «Prav smilita se mi, posebno če pomislim, kdo vama bo stregel, ko povsem obnemoreta.> Lucija in Cena sta se spogledala, kakor da sta se šele sedaj zavedla svojega žalostnega položaja. Lucija je globoko zavzdihnila, Cena pa je skomizgnil z rameni in se zamislil. «Veš kaj, Valter!> je plosknila Malči z rokami. «K sebi ju vzemiva. Kakor nalašč bi bila za nju tista hišica na vrtu.» Valter je kakor v zadregi zasukal težek prstan na levici, potrkal z njim po mizi in menil: «Za dvoje ust več ali manj pri hiši, prava reč. Posebno če so še tako bližnji sorodnikih Cena je zares zbodla ta beseda, postavljena kakor past, da je dvignil glavo in s poudarkom pristavil: «Nikoli nisva prejemala miloščine in je tudi na zadnjo uro ne bova.» Stegnil je roko pod bližnje zglavje, potegnil izpod njega trebušato rdečo listnico iz janjčje kože in segel vanjo. Šop pisanih tisočakov je izvlekla žilava Cenova desnica. Ko je zagledala Malči ta zaklad, je zasenčila oči, da bi je ne izdal njen lakotni pogled. Valter je na videz malomarno pogledal pisani papir, pod mizo so se mu pa stisnile pesti kakor v krču. «Dokler bodo takile pri hiši, še ne bo treba hoditi krog župana in župnika s povzdignjenimi rokami», je prebiral Cena s palcem desnice lepo zloženi papir. «Kaj se boš bahal s tem betvom!> je položila Lucija svojo roko na denar. «Kar nazaj ga spravi, da ga zlo oko ne vidi. Ljudem sva rekla, da ga imava v hranilnici.» «Saj bi ga tudi dala, pa se čuje, da ni varno, je pristavil Cena in porinil denarnico spet pod vzglavje. «Nič ni gotovega z denarjem. Če v blagu kroži, je še najbolje. Nikoli ga nimaš, a vendar se vedno povrača še obilnejši kakor čebele s paše. To se pravi, da denar dela. Seveda je treba biti za to spreten in imeti srečne roke. Midva sva tako začela z malim, danes pa sva, kar sva», je modroval Valter, žena mu je pa važno prikimavala. Zvesto sta poslušala Ribarja to novo razodetje in se spominjala, kako sta onadva zbirala v mladih letih denar, ki je šel ves za otroke. «Ali vidva nimata nič otrok?» je krenila za to mislijo Ribariča. Malči je povesila oči: «Ni jih nama dal Bog.* Nato pa je pristavila: «Morda je tako celo bolje...* «Ne govori napak*, ji je pritrdil v mislih Cena, ko se je spomnil na tisočake v jami, trdo prislužene, ki so šli vsi za otroke, glasno pa je menil: «Še najinih sto tisoč vzemita v rejo, da bodo tudi delali.* <0 tem bi se še dalo govoriti*, je obotavljaje pristavil Valter. «Moj ljubi Valter, bodi dober, saj gre vendar za moje starše*, je pobožala Malči moža po tolstem tilniku. «Zadnje ure jim napraviva brezskrbne.* «Saj tudi nisva tako nejosetna (— nenasitna), da bi vaju izpodjedavala. V grob pa tudi ne bova nesla papirja s seboj*, je potegnila s hčerko mati. «Ne rečem, da ne. Silil vaju pa ne bom. Dobro premislita, da ne bosta rekla potem tako ali tako*, se je naposled le udal Valter in se po nepotrebnem useknil, da je zakril rdečico veselja na svojem licu. Prav prisrčno se je vil odslej še dobro uro razgovor, ko se je pričela gospoda poslavljati. Zunaj so si stiskali pri avtomobilu roke. Na vseh pragih so stali radovedni vaščani. To je seveda prav dobro delo gospe Malči, ki je šepnila nekaj v uho možu, da je prikimal, povabil na voz stara Ribarja in pristavil: cZvečer vaju pa nazaj zategnem. V dveh urah smo tja in nazaj.* Ribarja sta se spogledala; prijala jima je ponudba, posebno zaradi vaščanov. «Po denar še stopim, da nama ga kdo ne spleve, ko ne bo nikogar doma*, je menil Cena in stopil ponj v hišo. Zavist in nevoščljivost sta nategnila in spačila obraze vaščanov, ko je odbrzel avtomobil po cesti na zapad. Je že tako, da je kos kruha v tuji roki vedno večji kakor v lastni. VI. Pri prijetni vožnji so brzo dosegli Malčin novi dom, lepo gosposko hišo z veliko mesarijo. V vrtu je stala med zelenjem in cvetjem kakor v pravljici hišica. cSemkaj se lahko preselita, da v miru živita, dokler vama je Bog odločil*, je rekla Malči s sladkim glasom. V udobnih naslonjačih sta si stara Ribarja komaj upala sedeti pri večerji. Povsem ju je prevzelo. cTakale blagajna je varna pred tatovi*, je pokazala Lucija s prstom na težko verthaj- movco v kotu. «Veš kaj, Cena, ko imaš že denar pri sebi, kar sedaj ga daj Valterju, da nama ne bo delal skrbi.* Cenu je ta ženin nasvet tako ugajal, da je izvlekel rdečo listnico iz telovnikovega žepa in jo položil na mizo. «Vesela sva, da sva našla tako prijazen kot za stara leta. Delajta z najinim denarjem vidva, nama pa pustita, da pri vama preživiva večer svojega življenja brez skrbi v miru*, je rekel Cena in si utrnil solzo ganotja, ko je pomolil listnico Valterju, ne da bi videl in opazil, kako se je le-temu roka tresla, ko jo je vzel iz njegovih rok. Valter se je vendar hitro obvladal in rekel brez sledi veselja v glasu: «Če je vama prav, je nama tudi. Kdaj pa prideta?* «Najino sirovščino še prodava doma. Čez dober teden pa prideva*, je naglo dostavila Lucija. V njenih očeh je bila blaženost, ko je gledala svojo lepo, dobro Malči. Mrak je že legal na trg, ko sta se spomnila Ribarja, da je čas za odhod. Malči je stopila za možem v sosedno sobo. «Hvala Bogu, ne bo nama treba na stara leta streči iz pesti tujim ljudem za najin denar. Vedela sem, da je Malči najboljša med vsemi otroki, kolikor sem jih rodila*, je rekla Lucija Cenu. V sosedni sobi je prav tedaj šepnila Malči možu: «Škoda bencina za povratek! Napravi, kakor da se avto noče užgati. Z vlakom se lahko odpeljeta stara domov.* Mož je lokavo prikimal in ves vljuden povabil Ribarja, naj sedeta v avto. Tudi Malči je sedla poleg srečne matere. Valter je vrtel ročico, pretikaval in poskušal sem in tja pri motorju. Nestrpno ga je vprašala Malči: «Valter, kaj pa se vrtiš okrog? Tak poženi že vendar!* «Nekaj se je zateknilo*, je zagodel Valter in se naprej vrtel okrog voza. Čez nekaj, časa si je pa obrisal oljnate roke, vzdihnil in se obrnil k onim na vozu: «Ne gre, pa ne gre.» Pogledal je na uro in vzkliknil. «Čez deset minut gre vlak, z njim bosta morala domov.j «Je še bolj varno», je pritrdila Lucija, ko so zlezli z voza. «Gušteb je poklical Valter hlapca. «Naprezi kočijo !> Brž se je to zgodilo. Slovo je bilo prav ganljivo. Z glasnim mlaskom je poljubil z ženo vred tudi Valter oba Ribarja in ju povabil, naj čimprej prideta z vsem k njima. Prijetno trudna sta sedla stara Ribarja v vlak in sanjala o lepi hišici v vrtu. Valter in Malči pa sta računala do srede noči. Ugotovila sta, da se bosta povsem izkopala iz dolgov s spretno pridobljenimi tisočaki in se rešila poloma. VIL Doma sta našla Ribarja okno svoje bajte odprto. cTatovib sta vzkliknila oba hkratu. Ko sta pa pogledala po sobi in našla vse, kakor sta bila pustila, sta se spomnila, da sta pozabila okno zapreti. «Hvala Bogu, da sva dala denar shraniti. Lahko bi pustila drugič odprto okno in bi nama kdo res vzel denar. Pozabljiva posta-java», je dejala možu Lucija in molila očenaš za očenašem za zdravje svoje dobre hčerke, ki ju je obvarovala nesreče, vse dokler ni pokojno usnula. Drugi dan je povedal Cena v trgovini in v gostilni, da prodajata pohištvo, ker se preselita v kot k hčeri. Ko je pravil, kako bo delal pri zetu njun denar in kako sta onadva bogata, ga je vprašal trgovec, ali so kaj zapisali. «Zapisali? Saj nismo med leblajtarji. Še na misel nama ne hodi kaj takega. Veš, da bi dobrotnika razžalila>, se je začudil taki podli misli Cena. «Pa če vam ne pojde gladko, na kaj se boš skliceval, če nimaš pisma? Jaz bi ne hodil», je dvomil dalje trgovec. Tedaj je stopil v trgovino župan, ki je že v gostilni slišal o namerjanem Riharjevem odhodu. je šepnila Lucija možu, ko sta se vozila, sedeča na svoji prtljagi, skozi vas. «Čez dva meseca bosta že nazaj. Poznam jaz tisto njuno ptico Malči», je rekel poštar pismonoši, ko sta se peljala Ribarja mimo pošte. Kako prav je govoril! VIII. V trgu sta naletela Ribarja namesto veselega sprejema same kisle obraze. «Sta že tu?» je zategnila Malči obraz. «Nič še nismo utegnili pospraviti v hiši. Polne so roke drugega delab Ves popoldan sta čedila starca sama stanovanje. Zvečer so privlekli odnekod dvoje raz-treščenih postelj, za silo zbitih. Ne zeta ne hčere ni bilo ves tisti čas na spregled. Za večerjo jima je prinesla kravja dekla n;pol mrzlo kavo. «Delo jih baše, pa se ne spomnijo!> se je tolažila Lucija, mož pa je molčal. Drugi dan je bila nedelja. ?.e na «e zgodaj, ko sta bila stara še pri pokoju, sta sedla Valter in Malči v avto ter se odpeljala nekam, da ju ni bilo nazaj do pozne noči. Ribarja sta dobila veliko skledo krompirja z nekaj vodene juhe in zvrhan krožnik klejnatih kosti. K sreči sta imela vendarle še denar od skupička za prodano opravo in sta hotela pod večer na kupico vina v gostilno. Pri dvoriščnih vratih ju je pa ustavil ves besen volčjak, da sta se morala vrniti. Tako sta bila sredi lepega, zelenega in cvetočega vrta zaprta kakor kaznjenca. Ves naslednji teden sta zaman povpraševala po hčeri in zetu. Hčerka je odšla v toplice, mož po kupčiji, jima je povedala dekla. V soboto, ko so zaradi prevzema kož na kratko privezali psa, sta jo vdrla Ribarja ven. Komaj sta se malo pokrepčala. Ko so ju gostje izpraševali, sta začela tožiti, da jima je dolg čas. Tedajci sta kakor iz tal zrasla Valter in Malči, ki sta se ves teden prikrivala. Prav sladka sta bila, toda Cena sta dva kozarca starine že toliko okorajžila, da je glasno oponesel Valterju: «Ni lepo od vaju, da že prvi teden tako ravnata z nama!» Valter je privzdignil samo obrvi, ne da bi karkoli rekel, Malči pa se je obrnila proti gostom: «Oprostite, stari je pijan!> Nihče bi ne prisodil Cenu take jeze. Prijel je napol prazno litrsko steklenico: «Kaj, ti bos zmerjala svojega očeta s starim pijancem? Ti, ki sem vama prepustil najin zadnji denar za vajino svinjsko hrano. Jaz te bom naučil...» Da ga ni skušala Lucija prijeti za roko, bi bil treščil razjarjeni starec steklenico naravnost v hčerkino glavo, tako pa je zgrešil lučaj njeno glavo in se je steklenica razbila ob steni. Medtem je že prijela Cena krepka Valterjeva roka za šinjek (= tilnik) in ga porinila na cesto, dočim je Malči hitela domov po pomočnika. Lucija pa je jokala zadaj in vzdihovala: «Pre-sveta devica, kdaj in s čim sva si to zaslužila ?» IX. Drugo jutro sta odšla Ribarjeva nazaj domov. Še pred njunim prihodom je nekdo prinesel v vas novico o dogodku. S povešenimi očmi sta šepala starca skozi vas in se spet nastanila v bajti kraj vasi, odkoder sta se pred dobrim tednom izselila. Ker nista imela več postelje, sta se preselila na peč. Cena je stopil do župana in župnika po ubožni list, da izterja svojo pravico in svoj denar. Vložil je tožbo proti zetu. Valter si je najel najboljšega odvetnika, na ubožni list je pa poslal Cenov zastopnik le svojega začetnika, ki je ves čas molčal. Tako se je zgodilo, da je Cena pravdo izgubil, ker je Valter dokazal, da je sklenil z Ribarjema ustno preživitveno pogodbo, dasi ni silil za denar. Sodnik je verjel tembolj Valterju, ker je bil ugleden človek. Cena je gnal pravdo s svojim ubožnim listom naprej in prodajal za vsakdanji kruh obleko. Ko je tudi drugič izgubil pravdo, je odšla zjutraj žena od doma. Čez dva dni so jo privedli vso ovedeno domov. Našli so jo bili v sosednji župniji, kjer je ustavljala vsakogar sredi ceste in mu pripovedovala, kako lepo in bogato hčer ima, ki ji je kupila zlato obleko in jo poslala nabirat siromake, da jih nasiti. Nič več ni poznala moža Cena. Deset dni ni hotela ničesar užiti, enajsti dan je umrla z blagoslovno besedo na ustnih: «Bog ti bo povrnil, Malči...» Od otrok ni bilo nikogar k pogrebu. Cena se je po njeni smrti še bolj zagrizel v pravdo. Vsa vas je sočuvstvovala z njim tako, da je celo župan dal vsak mesec skrivaj trgovcu stotak, da je dajal Cenu na up živež. je zamahnila z roko. «Pa bi šla rajši na izprehod proti gozdu.?, Mož je vedel, kam merijo ženine besede. Ob tisti poti, ki je iz idiličnega predmestja držala proti gozdu, so imeli Klančarjevi nekoč hišico z vrtom. Odtam je odšel sin Boris v vojsko. Ko sta zakonca po končani vojni toliko let zaman pričakovala glasu o sinu, sta se začutila silno osamljena in zapuščena. Prodala sta domačijo in se preselila v mesto. Gospa Katarina se je težko privadila tesnemu mestnemu stanovanju, kamor je tako malokdaj posijalo sonce. Ob lepili dneh sta hodila z možem na izprehod po oni stari, znani poti in obujala spomine na nekdanje srečne dni. Tudi ta dan si je zaželela gospa Katarina oddiha v prijazni predmestni okolici, kjer se je v bližini razprostiral smrekov gozd. «Če že želiš, pa jo mahneva tja», se je po kratkem molku odločil mož. «Rad bi sicer prisostvoval tej redki svečanosti na letališču, toda —> Vedno je upošteval želje svoje zakonske polovice in ni imel navade, da bi ji oporekal. Zena je pogledala moža, se mu nasmehnila in se ga oklenila okoli vratu. «Ne, ljubi možiček, tegai pa spet ne maram, da bi se zavoljo mene odrekel svojemu veselju. Kar pojdiva na letališče. Saj v najin stari kotiček greva še drugikrat lahko.> Gospod Klančar je prisrčno objel ženico. Njej so se od ginjenosti zalesketale solze v očeh. Da bi jih prikrila, je stopila k oknu in ga zaprla. Nato sta se zakonca pripravila za odhod. cDobro vse zaklenij, je naročal mož. «Ved-no se čita o kakšnih vlomih.> Gospa Katarina je spravila denar in škatlico z zlatnino iz predala v ročno torbico. «Je res najbolje, če ima človek vse pri sebi, kadar gre zdoma>, je govorila pri tem. Ko sta se zakonca prepričala, da je vse dobro zaklenjeno, sta' se počasi odpravila na ulico. Ključ od stanovanja je spravil gospod Klančar v žep. Množica ljudi na letališču je postajala večja in večja. In še so prihajali ljudje peš, na kolesih, z motorji in z avtomobili. «Pazi na torbico», je zašepetal gospod Klančar ženi med gnečo. «Ne boj se, Andrej, saj jo dobro držim.» In gospa Katarina je torbico, ki ji je visela čez roko, trdno stisnila k sebi. Na lesenem odru, okrašenem z zelenjem, je zaigrala godba. Slavnost se je pričela. III. Ob istem času, ko sta gospod Klančar in njegova žena veselo stopala po poti proti letališču, je hodil po ulicah znanega predmestja mlad, zanemarjen, divje poraščen človek. Umazana čepica mu je lezla na čelo, izpod ohlapne, ponošene vojaške suknje so gledale na več krajih raztrgane, razcefrane hlače. Roke je tiščal v žepih in z globoko udrtimi, žarečimi očmi se je oziral po hišah, kakor da nekaj išče. Ob levih sencih se mu je vila ozka temnomodra lisa — vrojeno znamenje. «Čudno, da ne morem najti hiše», je mrmral neznanec sam pri sebi. «Seveda takrat, ko sem odšel, še ni bilo toliko zgradb tod okoli.» Bridko se je nasmehnil in je zavil v drugo ulico. Nedeljski mir je vladal v predmestju. Redki ljudje, ki so srečavali neznanca, so začudeno gledali za njim. Sumljivi pogledi so ga spremljali vsepovsod. Skozi odprto okno neke vile se je cula godba. Mlada ženska postava se je prikazala ob oknu, se zasmejala in spet izginila. Neznanec je obstal. Naslonil se je ob cestno ograjo in se zamislil. Petnajst let! Petnajst dolgih let je minilo, odkar ni bil doma. Koliko gorja, trpljenja je prestal v tem času! Najprej v strelskih jarkih, potem pa v ujetništvu, tam v daljni Sibiriji. Bog ve, ali še žive domači, ali jih niso ugonobili morda vojno zlo, žalost in nedostajanje. Pisal je sicer iz ujetništva, a odgovora ni dobil nikoli. Saj ni mogoče, da bi mu mati ne odgovorila, če bi dobila poročilo od njega. Gotovo so ga smatrali že za mrtvega. Domotožje, hrepenenje po domačih in beda so mu dali silo, da je pobegnil. Posrečilo se mu je prehoditi nepregledne ruske stepe in se skrivoma ukrcati na parnik na Črnem morju. Suvali so ga, slepega potnika, porivali ga sem in tja kakor zaboj ter ga naposled izkrcali v neki italijanski luki. Lahi so ga utaknili v zapor, ga navsezadnje izpustili in odpravili čez mejo. Bolan, sestradan, zanemarjen je nastopil Boris Klančar, človek z vrojenim znamenjem, svoj križev pot proti domovini. In danes je prispel v svoje rojstno mesto. Prosjačil je tu in tam, toda ljudje ne dajo radi. Tudi usmiljenje je pregnala po vsej priliki vojna iz src ljudi. Mladi mož je od utrujenosti že popolnoma omagal. Višnjevkasti kolobari so mu plesali pred očmi. Z opotekajočimi se koraki je drsal naprej po ulici. Na obeh straneh so stale prijazne hišice z vrtovi. Borisu se je dozdevala okolica vse bolj znana. Gledal je na desno in na levo. Ali ga ne pozdravlja tam doli na nasprotni strani ulice domača hišica, njegov rojstni dom?! Boris je pospešil korake. Burno mu je udarjalo srce v prsih in v grlu ga je dušilo od veselja. Ali mu še žive mati, oče, sestra? Kakšno presenečenje, ko se nenadoma pojavi pred njimi, kakor bi vstal od mrtvih! Ustavi se pred hišico. Vse je še tako, kakor je bilo nekdaj. Tudi vrtna ograja je še ista, le da je lepša, nanovo prebarvana. A vse je tiho okoli hiše. Vsa okna so zaprta. Iztpred koče laja pes nad njim. «Belin!> je hotel zaklicati Boris nad psom. Toda glas mu je zamrl v grlu. Saj to ni Belin, oni pohlevni kužek, ki je Borisa tako dobro poznal. Kolikokrat ga je vzel Boris s seboj na izprehod! A ta tu je velik črn pes. Besno se zaganja proti vrtnim vratom. Gotovo je bil že poginil zvesti Belin. Nasproti je prihajal starejši moški. «Oprostite, gospod,> ga je nagovoril Boris z lahnim ruskim naglasom. «Ali vam je mogoče znano, kdo prebiva v tej hiši?» Napol po gosposko oblečeni gospod ga je premeril od glave do nog. «Kaj bi pa radi?» «To je moj rojstni dom. Rad bi vedel, ali so moji roditelji še tu.> Gospod se je začudil. Radovedno je motril neobritega, slabo oblečenega človeka. «Odkod pa prihajate in kdo ste?> «Vrnil sem se iz ruskega ujetništva. Moj oče je davčni kontrolor Klančar.> Zdaj je gospod kar obstrmel. «Menda se ne mislite norčevati iz mene? Tega bi vam ne svetoval. Ne poznam nobenega Klančarja! Vem samo, da je gospodar te hiše trgovec. Že nekaj let sem njegov sosed. Ampak ne hodite preveč okrog hiš, zakaj utegne se pripetiti, da vas sreča stražnik.j Gospod je ošinil tujca z nezaupljivim pogledom, se okrenil in zavil v sosedno hišo. Mlademu možu je od notranje bolesti udarila kri v bleda, upadla lica. Še enkrat se je ozrl na vrt, proti zelenim oknom. Ali to res ni več dom njegovega očeta? Kam so odšli roditelji, kje naj1 jih išče? Z upognjeno glavo je odšel Boris počasi nazaj po ulici. Ni vedel, kam naj se obme, umazan, razcapan, kakor je bil. Ali naj gre od hiše do hiše izpraševat po svojih roditeljih? Ali naj se poda na policijsko stražarnico? Saj ne bo nihče verjel njegove zgodbe. Tam bi ga najbrže pridržali v zaporu. Kaj mu je storiti? V žalostnih, obupnih mislih je prispel do gozda. Ozka steza se je vila ob robu in se na drugem koncu razširila v belo, s peskom posuto pot, ki je vodila proti mestnemu parku. Borisu se je nenadoma pridružil mlad potepuh z oguljeno obleko, s pegastim obrazom in predrznimi očmi. «Kam greš, kolega ?> ga je nagovoril. Boris je radovedno motril potepuha. «Sam ne vem, kam. Čemu pa me nazivaš kolego?» Potepuh se je široko zasmejal. «Oprostite, zmotil sem se», se je šegavo priklonil. «Nisem namreč vedel, da tudi gospodje baroni nosijo raztrgane cape.» Te besede so spravile Borisa v dobro voljo. Saj je bil tako željan prijazne domače besede iz ust kakega človeka, pa najsi bi bil kdorkoli. Potepuh je privlekel iz žepa klobaso in velik kos kruha. Odtrgal je polovico klobase, odlomil kos kruha in oboje ponudil Borisu. cNa, jej! Saj se kar vidi, kako si lačen. Preklet svet, kako te je zdelal.> Boris je pograbil kruh in klobaso ter z veliko slastjo pričel jesti. Iz drugega žepa je potegnil potepuh zeleno steklenico. Borisu je zamigljalo pred očmi. Denar! Koliko časa že ni imel pare v žepu! Kar je dobil miloščine na dolgi poti v domovino, je sproti potrošil za kruh. O, če bi imel vsaj toliko, da bi si kupil pošteno obleko! Saj si v teh capah ne upa v mesto, med ljudi. Povsod bi ga imeli za potepina, berača, nihče bi mu ne verjel resnice. In zvedeti mora vsekako, kje so njegovi roditelji, če sploh žive. Kakšna škoda, da nima svojih listin! Izginile so mu nekoč, ko je med potjo prenočil v nekem hlevu. Tat je gotovo pričakoval, da najde denar v listnici. Jed in pijača sta poživila Borisa. Samo če bi imel še denar. Zanj se dobi vse. Denar, denar, denar! «Grem s teboj*, je Boris zamolklo odgovoril postopaču. «Bom le videl, kaj boš tam opravil.» In sta šla. Nekaj časa sta se držala gozda, potem pa zavila na stransko pot skozi park. Ljudje so pač gledali za njima, a kar tako, iz navade. Prava reč v teh časih, če se pojavita med gospodo dva razcapana berača. IV. Krst novega letala je bil končan. Zdaj je moralo priti najzanimivejše: prvi polet bele orjaške ptice, ki je nosila na svojem trupu ponosno ime «Princ Ambrozius>. Prostor na letališču je bil kakor mravljišče. Z glavo ob glavi so stali ljudje. Toplo pomladno sonce se je smejalo na nebu, užigalo v množici dobro voljo in palilo zadovoljne obraze. Med šum in govorjenje so udarjali zvoki godbe. Pogledi ljudi so bili uprti v letalo, vse je nestrpno pričakovalo, kdaj se dvigne v zrak. Spredaj je sedel pilot, v kabini pa nekaj dam in gospodov. Motor je pričel brneti in mehanik je pognal velikanski propeler na sprednjem koncu letala. Med množico, kjer sta stala zakonca Anoxej in Katarina, se je nenadoma začulo vpitje. «Držite ga! Žepar! Tat! Primite ga!» Gospa Katarina je prestrašena zgrabila za svojo torbico. «Jezus Marija, moj denar!* je zakričala neka gospa v bližini. Čez roko ji je visel samo usnjen jermen, a torbice ni bilo nikjer. Predrzni tat jo je bil odrezal. Ljudje so kričali, se prerivali in mahali z rokami po zraku. Žepar z dvema ženskima torbicama pod raztrganim suknjičem je v splošni zmešnjavi odnesel pete. Nekateri so ga opazili. Z divjim krikom so se pognali za njim. Tudi dva stražnika sta se prikazala odnekod. Toda mladi žepar se je že skril za prvimi hišami. Nesrečni Boris, ki mu je ipotepuh obljubil, da si bosta plen razdelila, se ni upal ganiti iz gneče. Da bi bežal za potepuhom, je bilo že prepozno. Ljudje bi ga takoj zgrabili. Blazna misel se mu je zapodila v možgane: Kaj, če bi se zatekel na letalo? V Rusiji je služil več let pri nekem letalskem oddelku; zraka je torej vajen. Pogledal je po ljudeh. Pozornost vseh je bila osredotočena na bežečega tata in na letalo, ki se je pravkar pričelo premikati. Dva stražnika sta se bližala. Navsezadnje ga bodo še zaprli kot tata, čeprav ni ničesar ukradel, si je mislil Boris. Z bliskovito naglico se je preril v ospredje in stekel proti letalu. V tistem hipu, ko je zdrvel iz gneče, je butnil ob gospo Katarino. Ta je pogledala nerod-neža v obraz. Prebledela je, v grlu ji je zastala sapa: na sencih človeka, ki je švignil mimo, je zapazila ozko temnomodro liso, vrojeno znamenje, prav tako, kakršno je imel njen pogrešani sin Boris. Hotela je zaklicati za neznancem, pa ni mogla. Od presenečenja ji je odpovedal glas. Zgrabila je moža za roko in vzkliknila: «Andrej, človek, ki teče tam, je naš Boris!* Naslonila se je možu na rame in se onesvestila. Boris je dosegel letalo; planil je kakor norec, zgrabil z obema rokama za os pri kolesih in se skušal zavihteti navzgor. Pa se mu ni posrečilo. Letalo se je pričelo dvigati. Člani kluba, ki so bili v bližini, so vsi zbegani skočili za dvigajočim se letalom, da bi predrzneža še pravočasno potegnili na tla. Pa je bilo že prepozno. Letalo je plavalo več metrov od tal in se dvigalo više, vedno više. Ljudje so onemeli. Nekateri, posebno mladina, so začeli navdušeno ploskati ob nenavadnem prizoru v zraku. Smatrali so moža, ki je čepel med kolesjem, za drznega akrobata. V. Vse to se je odigralo v kratkih minutah. Nastala je velika zmešnjava na letališču. Pozornost onih, ki so drli za žeparjem, se je zdaj obrnila na aeroplan. Vse je strmelo v zrak, kjer je krožil «Princ Ambrozius». Ljudem je zastajal dih ob pogledu na pogumnega moža. Ena misel je prešinjala množico: zdaj pa zdaj bo nesrečnež strmoglavil z višine in si razbil glavo. Gospe Katarini je odleglo. Zenska, ki je v bližini prodajala pecivo in hladilne pijače, je postregla s kozarcem vode. Gospod Klančar je zmočil robec in ga pokladal ženi na čelo. «Kje je Boris?> je zašepetala gospa Katarina, ko je odprla oči. Soprog jo je komaj zadržal, da se ni spustila v tek proti sredini letališča, kjer so se pomenkovali gospodje od kluba in policije ter z nervoznimi pogledi strmeli v zrak. «Princ Ambrozius» se je okrenil in hitel nazaj v smeri proti letališču. Nedaleč od tu je stala tovarna. Ob njej je štrlel visok dimnik v zrak. Vrhu dimnika je bil pritrjen strelovod. Letalo se je bližalo tovarni. Ko je plulo tik nad dimnikom, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Izpod aeroplana se je utrgala temna točka, nekaj je zavihralo po zraku in se v tistem tre-notku nataknilo na strelovod. Pritajen krik je šel skozi množico. «0 Bog — moj sin!> je zakričala gospa Katarina in se pognala preko travnika. Mož je odvihral za njo. Vsekrižem so drveli ljudje proti tovarni. Vzkliki groze in presenečenja, pa tudi zabavljanja so se mešali med vrvenje množice in rotpot letala, ki se je polagoma bližalo tlom. Ljudje so hiteli, ne meneč se za klice stražnikov, ki so skušali preprečiti paniko in napraviti prostor za pristanek letala. Nihče se ni zmenil za opomine, vse je drvelo naprej, se spotikalo, padalo, vstajalo, klelo, se smejalo, zabavljalo in vzdihovalo. Nastala je pravcata zmešnjava prerivajočih se, drug ob drugega butajočih človeških teles. Vsakdo je hotel biti prvi na mestu ob tovarni, da vidi nepričakovano senzacijo: akrobata, ki se je pognal ali padel po nesreči — kdo ve — iz letečega aero-plana in obtičal na tovarniškem dimniku. V nekaj minutah je bil prostor na letališču prazen; samo «Princ Ambrozius» in njegov pilot sta počivala ob letalski lopi. Pilot in pa-sažirji so šele po pristanku doznali, kakšnega gosta so imeli pod seboj. Ogromne množice ljudi so se zbirale ob tovarni. Gospa Katarina je s solzami v očeh rotila navzočne stražnike: «Rešite ga, on je moj sin! Po petnajstih letih se je vrnil iz vojne — zdaj pa ta nesrečah Moževo prizadevanje, da bi pomiril ženo, je bilo zaman. Ženske so jokale z nesrečno gospo, nekateri pa so jo smatrali za — blazno. Policija je nemudoma telefonirala na reševalno postajo. Mladi fantje so splezali čez visok tovarniški zid, hoteč se skozi vhod z dvorišča povzpeti v notranjost dimnika in po železnih klinih navzgor. A bila je nedelja. Delo v tovarni je počivalo, vhod v dimnik je bil zaprt. Tudi čuvaja ni bilo nikjer. Ljudje so nepremično zrli v višino — na dimnik. Tam je visel v mučnem položaju ubežnik Boris. Pomagati si ni mogel niti najmanj, ker mu je železni drog strelovoda tičal tesno ob hrbtu, ost strelovoda pa molela čez višino njegove glave. Da bi slekel suknjo in se tako rešil iz zagate, ni bilo niti misliti, zakaj vsak najmanjši gib telesa bi pomenil padec — padec v globino. Samo s petami se je Boris nekoliko upiral na dimnikov rob. Tudi z napol odrevenelima rokama se ni mogel oprijeti strelovoda, ker so ga rokavi suknje ob ramenih zaradi teže telesa vezali kakor železni oklepi, da ni mogel stegniti rok za hrbet. Z grozo je začutil Boris, kako mu telo polagoma drsi ob strelovodu nizdol. Staro, preperelo blago suknje se je pričelo od pritiska trgati. Mogoče samo še nekaj trenotkov, pa se bo suknja razparala in — Borisu so se od groze širile očesne zenice, znoj mu je stopal na čelo. Pomislil je na svoje nepremišljeno, blazno početje. Kakšen zli duh mu je navdahnil misel, da se je zatekel na letalo? Kaj ga je premotilo, da je s skokom iz drvečega letala tvegal svoje življenje? Takrat je pač mislil samo eno: izogniti se ljudem, ki bi ga nedvomno zgrabili kot žeparja, čim bi letalo pristalo. V tistem hipu, ko je letalo švignilo mimo visokega dimnika, se je Boris hotel oprijeti za strelovodov drog. Toda po čudnem naključju se je vihrajoča suknja nataknila na strelovod. Zdaj je Boris tako rekoč priklenjen v zraku. Čaka samo, kdaj se pretrga poslednja vez suknje in on zdrči z dimnika v globočino pod seboj. Počasi, vedno bolj polzi telo navzdol. Borisu se zdi, da sliši, kako se na hrbtu trga blago suknje. Rsssk — rsssk — rsssk ... Bog ve, koliko rahlih vlakencev ga še veže z železnim drogom! Če ta popuste — en sam: rsk — in — Borisu se je zameglilo pred očmi. Ali ne bo rešitve? Sekunde minevajo, že minute bežijo! Iz globine prihajajo vzkliki, govorjenje, celo jok! Vmes pretresljivi klici. Tako znan je Borisu ta glas! Da, pozna ga! Glas svoje matere! Ali pa se mu le zdi tako? Saj ni mogoče, da bi bila njegova mati tu? In če bi bila, saj ne sluti, da je človek vrhu dimnika njen sin. Kako bi vedela! Ali pa — vendar ve?! Borisu je zakrvavelo srce. Lotevalo se ga je nekako omotično stanje. Premaknil se je s telesom. Rsssk — mu je še bolj slišno završalo na uho. Polagoma, brez prestanka je lezlo telo ob dimniku navzdol. Vsak hip lahko popuste poslednji šivi... Rsssk — rsssk — -rsssk ... Iz daljave se je oglasil rog. Prihajalo je moštvo reševalne postaje. Grozotni prizor vrhu dimnika je množico navdal z ogorčenjem in nestrpnostjo. Neki fant je poskušal splezati po strelovodni žici navzgor. A ko je bil nekaj metrov od tal, se je vrnil. Se drugi so poskušali, pa noben ni imel poguma, da bi splezal do vrha. Tam je viselo Borisovo življenje — prav dobesedno — le še na kratki niti. Neprestano je nesrečnežu brnelo v možganih: Rsssk — rsssk — rsssk ... Noge so mu bile zdrknile čez dimnikov rob. Zdaj bi se mogel oprijeti debelega zidu. V smrtnem strahu je Boris z nadčloveškim naporom dvignil roke, iskaje z njimi opore. Toda v rokah ni bilo več moči; bile so kakor mrtve. Samo še košček blaga, ped širokega, veže Borisovo telo z drogom. Kadar se še ta košček pretrga — bo konec trpljenja za vedno. Poslednji trenotki, a pesem trgajočega se blaga vedno ista: Rsssk — rsssk — rsssk ... Reševalni oddelek je prispel. Z mrzlično naglico so postavili velikansko lestvo ob dimnik. Dva moža sta se vzpela po njej navzgor. A festva je bila prekratka. Še so je manjkali kaki trije metri do dimnikovega vrha. Eden izmed mož je dal znak v globino in takoj nato je začel plezati po lestvi tretji moški z manjšo lestvo na rami. Boris je vse to pod seboj gledal v nekakem polzavestnem stanju. A tista moreča pesem se je nadaljevala, enolično mu je bobnela v ušesih: Rsssk — rsssk — rsssk ... Mož, ki je stal na skrajnem koncu lestve, tik pod dimnikovim vrhom, je nervozno čakal, kdaj bo mogel zgrabiti krajšo lestvo, ki sta mu jo tovariša rinila navzgor. Rsk! Presunljiv krik. Reševalec se je bliskovito okrenil in prestregel telo, ki se je ujelo na lestvo. Gospa Katarina je zarjula spodaj kot zver. Množica je utihnila. Oči vseh prisotnih so spremljale gibe mož, ki so previdno, z velikim trudom drsali nezavestnega Borisa po lestvi navzdol. Možje so položili rešenca na zemljo. Gospa Katarina je planila k njemu, se vrgla nanj in mu pogledala v obraz. S tresočimi rokami je odstranila razmršene lase, ki so lepili na znojnem Borisovem čelu in na sencih. Tam se je prikazala tenka temnomodra lisa: vrojeno znamenje. Gospa Katarina je v brezmejni radosti pogledala moža in vzkliknila: «Andrej, nisem se motila. Poglej — naš Boris !> Gospod Klančar se je sklonil nad sina in debele solze so mu kapale iz oči. (Ilustriral France Podrekar.) NAPAČNO JE! Napačno je, obleči pozimi dvoje parov nogavic, če je obutev potem tako tesna, da stiska nogo v čevlju in preprečuje enakomerno pretakanje krvi. Napačno je, poljubovati svoje otroke na usta, še slabše pa, dopustiti, da jih tuji ljudje poljubujejo. Prvič se prenašajo lahko s poljubovanjem nalezljive bolezni, drugič pa ne dela poljubovanje otrokom nobene posebne zabave. Napačno je, pustiti otroka samega v prostoru, kjer gori nezavarovan ogenj. Napačno je, pušiti v spalnici; če pa se to vendarle zgodi, moramo skrbeti, da sobo potem temeljito prezračimo. Napačno je, omedlelega človeka vzravnavati pokoncu z dvignjenim gorenjim telesom. Položiti ga je v vodoravno lego, odpeti mu obleko, obraz in prsa pa poškropiti z vodo. Samo človeka, ki ga zadene kap, je treba položiti na tla ali na posteljo z dvignjeno glavo. Napačno je, dajati otrokom neoprano sadje. Vode, v kateri se opere sadje, ne daje nihče otrokom piti, ker je tako umazana. Pač pa sadje, na katerem tiči toliko umazanosti? Napačno je, obleči proti mrazu mnogo spodnjega perila. Bolje je, obleči topla gorenja oblačila, ki jih lahko v toplih prostorih odložimo. Napačno je, pogovarjati se z bolniki o njihovi bolezni ali pa jim celo pripovedovati o enakih boleznih, ki so jih imeli drugi in ki so zaradi njih umrli. Napačno je, otipavati rane s prsti ali brisati z njih strjeno kri. V prvem primeru utegne nastati zastrupljenje rane, v drugem pa je sesedena kri izvrstna varovalna plast proti okuženju. Napačno je, si ne nabaviti o pravem času naočnikov. Nasprotno: izboljšamo si vid, če si pravočasno nabavimo pravilne naočnike. DR. P. STRMŠEK: PREMIŠLJANJE O aOSPODARSKIH ZADEVAH. I. Pred nekaj tedni mi je rekel velezaslužni kmetijski strokovnjak, da je vse kmetijske krize krivo to, ker dela naš kmetski gospodar vse preveč z motiko in vilami — premalo pa s svinčnikom. Imel je prav, kajti večina naših posestnikov premalo računi, premalo primerja izkupiček s stroški, tako da tudi oni, ki bi hoteli umno gospodariti, tega ne morejo, ker jim večina brezbrižnežev narekuje prodajno in nakupno ceno; k temu pride pa še javnost, ki meni, da smejo pač uradnik, delavec, industri-jec, obrtnik zahtevati plačilo za svoje delo, da pa mora biti kmet zadovoljen s tistim, kar dobi, ne glede na to, da je tudi on vložil v svoje gospodarstvo kapital, da dela od zore pozno v noč, da trpi ves riziko (vse tveganje) vremenskih in drugih nezgod. To stališče javnosti se je pač prejasno izkazalo o priliki mesarskih procesov: Cene živini so padale in padale, meso pa je ostalo vedno enako drago, dokler se niso zganila oblastva in tirala mesarjev pred sodišče. Vsa javnost je bila razburjena, kajti postavljeno je bilo pač vprašanje, kdo naj ima korist od padca živinskih cen: mesar ali konsument (kupec); le to je bilo vsakomur jasno, da mora kmet izgubiti pri živini; o tem ni bilo vredno niti razmišljati. — Kakor pri mesu, tako je bilo tudi pri vinu, hmelju in drugih rečeh. Kaj zato, če padajo cene pod produkcijske stroške, kmet naj bo zadovoljen, da sploh kaj dobi, saj ni treba, da se tudi njemu amortizirajo investicije, saj njega delo nič ne stane, naj bo zadovoljen, da ima zagotovljeno prehrano, čeprav še tako skromno prehrano. Kako drugače računi javnost z investicijami kakega obrata in z delom manuelnega (ročnega) delavca! Kriv pa si je tega kmet sam, predvsem naš kmet, ki se ne zaveda, da je njegovo delo najmanj toliko vTedno kakor delo vsakega drugega delavca in da je njegovo gospodarstvo prav toliko vredno kakor vsaka obrt. Pa poglejmo, koliko ceni kmet svojo posest! Res je — hvala Bogu, da je tako —, da so kmetje, ki komaj žive v svoji skromnosti, ki bi pa svoje zemlje ne prodali za noben denar. Toda če jo prodajajo, vidimo, da se prodaja hektar nekako po 10.000 dinarjev, torej kvadratni meter po dinarju. Bože mili! Grem v kavarno, popijem črno kavo in plačam zanjo toliko, kolikor za štiri kvadratne metre plodne zemlje! Pride vesela družba, zloži za Štefan vina v predmestni krčmi in plača zanj dvanajst kvadratnih metrov sveta! Vino — to je seveda še posebno poglavje! Neprenehoma tarnamo, da nima cene. Ali ga pa znamo ceniti mi? Naša vina so večinoma težka, močna vina. Telo dobi od njih posebno moč, dokler jih uživamo zmerno, a premagajo nas brž, ko jih uživamo preveč. Toda iz tega si ne napravimo točnega računa, da bi spoznali, da so naša vina zdravilna vina, da imajo do neke mere zdravilno moč, da pa na drugi strani zdravil ne bomo vlivali po vrčih vase in v druge, ko jih silimo k pijači. In naše vinogradništvo peša prav zaradi tega, ker svojega vina ne cenimo dovolj. Kar je slabih vinogradov, bi jih bilo treba opustiti, da bi ostala samo dobra vina, ki naj bi se jih cenilo kot medicino. Seveda, vi skimujete, toda povem vam takoj, da tudi sam ne bom opustil svojega slabega vinograda zato, ker me silijo, da obdržim vinograd, moji sosedi. Oni imajo vina, da ga ponujajo vsakomur, predvsem svojim delavcem kar v vrčih; tako ne morem ostati brez vina, da bi se ljudje ogibali moje hiše in bi delavci navzlic manjši plači rajši delali pri sosedu. Tako smo povezani, da moramo zaradi soseda grešiti tudi sami. Edino težke gospodarske prilike nas bodo prisilile, da bomo lastno delo bolj spoštovali. Svet pritiska polagoma, a vztrajno; sedanja vinska kriza ni začetek, marveč je le člen v tej verigi... Ker je vino pretežko, so začeli variti pivo, pozneje sestavljati brezalkoholne pijače, prišla je prohibicija, t. j. prepoved razpečavanja alkoholnih pijač, v Združenih državah ameriških in na Finskem. Treznostno gibanje se širi, gospodarsko stanje ubija slabo produkcijo, dobra vina pa bodo vzdržala in ohranila ceno ne kot pijača za vsakodnevno žejo, marveč kot zdravilno in krepilno sredstvo o posebnih prilikah, bolezni in starosti. Na nas pa je, da se zavedamo, kam gre pot, da ne tožimo današnjega dne za grehe preteklosti in da razumemo razr voj v bodočnosti. Po vsem svetu obstoji načelo, da je blago takrat dražje, kadar ga je malo In mnogo kupcev, da pa izgubi svojo ceno, kadar ga je mnogo, a kupcev nič ali malo. Za kmeta velja to pravilo samo takrat, kadar kupuje od trgovcev in kadar je pri prodaji zanj neugodno, drugače je pa kmet izvzet iz tega pravila, ako bi bilo tudi njemu enkrat v korist. Nekoliko dokazov: Živine je mnogo, kupcev ni; kaj je bolj samo-posebi umevnega, kakor da živina nima cene. Kmet čaka, da se izvoz kam odpre, čaka, dokler more, naposled mora živino prodati za slepo ceno. — Za veliko noč bi imel kmet rad doma potico; da jo kmetica napravi, potrebuje mleko; tudi mestni ljudje potrebujejo v tem času več mleka; vsako leto ga nedostaja; človek bi mislil, da bo vsaj takrat cena mleku poskočila in dosegla pravo vrednost. Toda kaj se zgodi? Mestni tržni organi strogo nadzorujejo in kaznujejo vsakogar, ki zahteva za mleko več kakor sicer. Premislimo ta primer od obeh strani, da bomo pravični. Res je, da stane kmeta mleko vedno enako skozi vse leto: za praznike ga ne da živina niti več niti manj kakor sicer, ž njim je vedno enako posla, pot v mesto je vedno enako dolga, zakaj naj torej kmet mleko baš za praznike draže prodaja? Skozi vse leto je mleka vedno dovolj na trgu, samo ob praznikih ga nedostaja; že po gorenjem pravilu o ponudbi in povpraševanju bi b'lo zvišanje cen pravilno. K temu pa pride še to, da ima sedaj kmet uporabo za mleko doma, česar sicer nikoli nima; sedaj bi si ga z mirno vestjo rad privoščil sam, a si ga odtrga od ust, ker je baš za praznike prilika, da ga razpeča. Odpovedati se mu mora. Ali ni torej vzroka, da ga zaračuni nekoliko draže. Ali ne dobi delavec, ako dela poleg svojega delovnega časa še izjemoma več, za to poleg redne plače še petdesetodstotni pribitek kot posebno nagrado, zakaj povsod je treba plačati za neobičajno, ne vsakdanjo mero nekoliko več kakor sicer. Le pri mleku, pri tistem, kar bi bilo kmetu v korist, se to ne sme zgoditi. Ako potrebuje mestna gospa namesto vsakdanjih dveh litrov sedaj pet litrov mleka, jih mora plačati prav po isti ceni, kakor plačuje dva litra skozi vse leto. Tukaj je gotovo pomota v računih, kajti po vsem božjem in človeškem pravu bi bilo pravično, da bi dobil kmet za mleko vsaj njegovo vrednost v denarju, pri čemer pa seveda ne moremo odobra- vati, če hoče mlekarica, ki dobavlja mleko vse leto, to konjunkturo zlorabiti, češ, dva tedna pred prazniki je mleko sploh dražje, pozneje bo pa zopet po dosedanji ceni. Tak primer, ki škodi potem vsem, je treba pa res eksemplarično (za zgled) kaznovati. Tu je baš prilika, da spregovorimo tudi o pravi vrednosti mleka. Različna so pač lahko mnenja, kaj je dragocenejše: mleko ali vino; primera v današnjih časih itak ne bi bila pravilna, ker vemo, da tudi vino nima cene, ki mu pritiče. Ne bomo torej primerjali, marveč skušali izračuniti stroške, ki jih imamo z mlekom, da bomo vedeli, kdaj dajemo mleko pod ceno, kdaj za pravo ceno, a kdaj smo predragi ž njim. Krava je po drugem, odnosno tretjem teletu največ vredna, nato pa pada vsak dan v ceni, bistveno torej drugače kakor vol, ki še tudi v tej dobi na vrednosti pridobiva. Za govedo rabimo vsak dan nekako pet danskih enot, kar je nekako 15 kg sena; ako polagamo druga, boljša krmila, lahko obrok sena skrčimo, kar pa v ceni ni posebne razlike. Če računimo torej za kilogram sena samo en dinar, pokrmimo enemu govedu na dan 15 dinarjev, prehrana za enega človeka na dan ne stane povprečno toliko. Ako daje krava po 10 litrov mleka in ga prodamo liter po 1 Din 50 p, se nam hrana povrne. Delo in nasteljo žrtvujemo za gnoj in morebitno vprego. Kadar se množina mleka zmanjša, oziroma breja krava več ne doji, gre to na račun teleta, ki mora ta primanjkljaj v izkupičku nadomestiti, kar set pri sedanjih nizkih cenah telet itak ne zgodi. — To nam kaže, da bo gospodar po tem računu slabo gospodaril, ker naposled le ne najde nadomestila za zmanjšanje v vrednosti krave same. Kdor torej prodaja danes mleko po 2 dinarja liter, ga prodaja pod ceno, ako hoče le trohico imeti za svojo skrb in svoje tveganje. Iz gorenjega sledi, da je danes bolje prodajati krmo, kakor rediti živino. Marsikateri gospodar je že sam prišel na te misli, le da ne ve, s čim naj potem gnoji svoja polja. Kdor je letos prodajal krmo, je gotovo dobro špekuliral, zakaj cena krmi se je dvigala vedno bolj, medtem ko je cena živini neprestano padala. Kaj pa bi bilo, če bi se to navodilo posplošilo, če bi hotel zopet vsakdo le krmo prodajati in nihče več živine rediti: krma bi izgubila vso ceno. Godilo bi se isto, kar se godi vinogradnikom: preveč bi bilo blaga in premalo odjemalcev. Gledati moramo na to, da sta ponudba in povpraševanje enaka, da sta si pa tudi krma in živina v pravilnem razmerju. Primarij dr. FRAN GOSTL: VZROKI UMOBOLNOSTI. Število umobolnikov vedno bolj narašča. Zato je gotovo umestno, da širimo med narodom spoznavanje, iz katerih vzrokov nastajajo duševne bolezni, in s tem tudi, ali in koliko jih moremo preprečiti. Ugovarjalo se je sicer, da je to naraščanje obolenj le navidezno, češ, da se tudi človeštvo vedno bolj razmnožuje, ker poprej, ko psihijatrija še ni bila tako razvita, bolezni dostikrat niso spoznali in so bolniki živeli v dosti neugodnejših razmerah, zaradi česar je med njimi vladala večja umrljivost. Priznavamo sicer tem ugovorom nekaj veljave, a povsem upravičeni niso, kajti vedno naraščanje umobolnikov nam dokazujejo tudi statistike zadnjih desetletij, za katere navedeni ugovori nimajo nobene istinitosti več. V splošnem se je poudarjalo, da je kriva številnejših obolenj na umu rastoča civilizacija, s katero narašča in se poostruje boj za obstanek, ki zahteva največje napore duševnih in telesnih moči, da se z njo zelo množi prebivalstvo velikih mest, v katerih se v zdravstvenem in moralnem oziru mnogo greši. Tudi temu priznavamo veljavo, dasi se s civilizacijo vobče širi tudi blagostanje in se podajajo boljši pogoji življenju. Tem splošnim življenjskim razmeram nasproti pa moramo iskati še razne druge vzroke za duševna obolenja. Zavedati se moramo, da rešitev tega vprašanja ni lahka. Iz bolezenske slike same bomo pač v zelo mnogih primerih, nikakor pa ne v vseh, mogli ugotoviti njen vzrok, zakaj iz istih vzrokov utegnejo nastati različne bolezenske slike, a tudi iste oblike obolenj iz različnih vzrokov. Umobolnosti so obolenja možganov, a možgani so zelo kompliciran (zamotan) organ z zelo kompliciranimi funkcijami. Ako se možgani ne morejo pravilno razviti ali ako pri svojem razvitku utrpe velike pokvare, tedaj so dotičniki od rojstva bebasti. Kadar pa možgani v pozni starosti zaradi nezadostnega krvotoka utrpe na svoji prehrani, tedaj se pojavi starostna duševna oslabelost. Ogromnemu številu drugih umobolnikov pa so vzroki najrazličnejši. Ni nam mogoče, da bi naštevali in opisovali njih dolgo vrsto, omejiti se moramo le na najvažnejše. Zelo se precenjuje med narodom vpliv močnih duševnih pojavov, kakor to še sedaj radi opisujejo pesniki in pisatelji in kakor so to poprej upoštevali tudi zdravniki (n. pr. veljavni psihijater Grie-singer, t 1868.). Žalost, obup, strah, nesrečna ljubezen, črv vesti — vsi ti sicer močni duševni afekti (pretresi) sami na sebi niso povzročitelji obolenja. Tudi velike panike — pri požarih, potresih in drugih elementarnih nezgodah — in celo svetovna vojna z vsemi njenimi grozotami niso povzročile toliko obolenj, kakor se to vobče misli. Med narodom se tudi pogosto zamenjavata Tarok in učinek. Če veletržec doživi polom, menijo ljudje, da ga je to tako potrlo, da je zblaznel, dasi je često polom zakrivil s svojimi ponesrečenimi spekulacijami, v katere se je spuščal zaradi svoje pričetne bolezni. Ako hodi ženica od ene božje poti do druge, menijo zopet, da je zakrivilo bolezen nenadno pobožnjaštvo, in vendar je bilo le-t6 že bolezenski pojav. Ako postane dotlej soliden mož alkoholik in razuzdanec, se išče v tem vzrok obolenja, dočim je ta sprememba značaja že znak obolenja. Kakor je znano, se pojavljajo bolezni le pri nekaterih od onih oseb, ki so se izpostavile istim neugodnostim in nevarnostim, medtem ko ostanejo druge zdrave. Pravimo, da so dotičniki bolj nagnjeni k obolenju, ali pravilneje, da imajo manjšo odporno silo do obolenja. V posebni meri velja to za umobolnosti in dotičnike zaznamenujemo kot predisponirance. Opazovanja so že zgodaj dovedla do tega, da se umobolnosti pojavljajo v izvestnih rodbinah v velikem številu, ali kakor pravimo, da se bolezen podeduje in da je bolnik dedno obremenjen. A ne podedujejo se samo razne oblike duševnih bolezni, temveč tudi razne druge abnormalnosti (nepravilnosti): patološki značaji, pijančevanje, zločinstva, samomori. Taka obremenjenja se pogosto navajajo, dasi jih je dostikrat prav težavno dognati, ker so bolnikom ali sorodstvu res neznana ali ker jih nočejo navesti, smatrajoč jih za sramoto. Potomci bolnih roditeljev pa so tudi lahko popolnoma zdravi, vendar je' nevarnost za obolenja pri njih mnogo večja kot pri drugih. Posebna nevarnost je za one, ki so tako od očetove kakor tudi materine strani obremenjeni, t. j. kjer so v obeh rodbinah bile umobolnosti ali vsaj abnormalnosti med sorodniki (starši ali dedi ali strici ali tete). Med Židi, ki so pri ženitvah omejeni na svoj rod in kjer zakoni med sorodniki niso redki, med aristokrati in zlasti med vladarji, ki so se ženili le v ozkem krogu in pogosto v sorodstvu, so umobolnosti prav pogoste, kar nam kaže škodljiv vpliv krvnega sorodstva. Najpogubneje vpliva alkohol. Zloraba alkoholikih pijač povzroča že sama ob sebi razne alkoholske blaznosti, pospešuje obolenja za raznimi drugimi vrstami blaznosti, pogubno vpliva na zarod. Med duševno obolelimi osebami je 40 odstotkov takih, pri katerih je zloraba alkohola posredni ali neposredni vzrok obolenja. Alkohol že pri spočetju lahko pogubno vpliva na zaplodek, ako se spočetje vrši tedaj, ko je eden ali ko sta celo oba roditelja v stanju pijanosti (kar se žal le prepogosto dogaja). Otroci pijancev kaše jo ▼ečjo umrljivost in dostikrat so božjastni ali bebasti. Pijanost sama kaže v težji obliki znake duševnega obolenja ter se more smatrati za kratkotrajno blaznost — v nji se vrše razna nasilja in razni zločini. Posebne alkoholske blaznosti so: patološka ali psihotiška pijanost, tako zvani «alkoholski vrveža ali «delirium tremens», kronični alkoholizem ali alkoholska ljubosumna blodnjavost. Alkohol pa daje tudi raznim drugim bolezenskim vrstam poseben pečat. Drugi pogubonosni vzrok duševnega obolenja je spolno okuženje in sifilitično obolenje, ki s© je med vojno in po nji med našim narodom zelo razširilo. Posebna vrsta obolenja — progresivna paraliza — ima v nji svoj izvor in se je tako pri moških kot pri ženskah v zadnjem desetletju tudi med našim kmečkim prebivalstvom zelo razširila, dočim je bila prej redka in se je v večjem številu pojavljala le po velikih mestih in je bila bolj omejena na izvestne kroge prebivalstva. Medtem ko zadevata alkoholizem in okuženje pretežno moške, so pri ženskah normalni dogodki njih organizma dostikrat povod ali vzrok duševnemu obolenju. Za časa menstruacije (perila) se pogosto tudi pri povsem zdravih ženskah opaža lažja razdražljivost, zlasti pred prvo menstruacijo se pri onih, ki imajo nagnjenje do histerije ali epilepsije (božjasti), včasi pojavijo omedlevice, razburjenja, zamračenja, ki se lahko stopnjujejo do kratkotrajne «men-strualne blaznostb. Pogostejša so obolenja pri nosečih ženah, porodnicah in pri doječih materah. Zlasti bolečine, krvavitve, oslabljenja pri porodih (posebno nevarna so še dandanes, dasi se redko pojavljajo, puerperalna zastrupljenja z veliko vročico) in oslabljenja zbog dojenja nam utemeljujejo ta obolenja, ki pa k sreči iz večine preidejo v ozdravljenje. Da dajo ti vzroki pri disponiranih (sprejemljivih) osebah povod za obolenje, je umevno, žal pa je tu prognoza (napoved) neugodnejša. Da so zlasti nezakonske matere bolj disponirane k obolenju, umevamo, ker se pri njih pojavljajo še sramota, strah pred svojci in skrb za lastno in otrokovo prihodnost. Duševna razkrojenost vede včasi do samomorilnih poizkusov ali do umora novorojenčka. Prav tako je klimakterij (doba, v kateri prestanejo funkcije ženskih spolnih organov) mnogim usoden. Duševna obolenja so v tem času razmeroma pogosta, saj klimakterij sam na sebi povzroča razne težave in razna obolenja. Različne bolezni, zlasti one, ki povzročajo splošno oslabelost, dajo povod k obolenju na umu. Vro-Sinske bolezni (pri katerih se večkrat pojavljajo ljavlja razumno in krepostno življenje. Druga obolenja se dajo vsaj omejiti v številnosti, ako si prizadevamo življenje uravnati povsem po higienskih pravilih. Pri telesnih obolenjih moramo skrbeti za pravočasno zdravniško pomoč, s katero dostikrat ublažimo bolezenski potek, se obvarujemo komplikacij (zamotanosti) in tako zmanjšamo nevarnost prevelikega obolenja. Posebno važna je skrb za porodnice in otročnice kakor tudi pažnja v klimakterični in raavitveni dobi. Ljubezni je sicer težko velevati, a vendar naj se ne sklepajo zakoni z dedno obremenjenimi osebami, torej s člani rodbin, v katerih so bili, odnosn* so še umobolnost, božjast, pijančevanje, čudaštvo in zločini, da se obvaruje potomstvo, zakaj nevarnost obolenja obstoji in je velika, čeprav ni brezpogojna, in so potomci lahko zdravi. A razumnik se bo ogibal tudi možnosti obolenja, vsekako se bo v takih primerih gotovo čimbolj pazil in skrbel za to, da se ogne škodljivostim. Važna je skrb za dobro in pravilno vzgojo otrok in za njih duševni in telesni razvitek, izogibati pa se je treba vsakega pomehkužen ja, saj so že stari narodi imeli prislovico, da le v zdravem telesu prebiva zdrava duša. če oboliš, pa je važno, da takoj ob pričetku iščeš zdravniško pomoč v zavodni oskrbi. SAMOMORILEC. Ura v zvoniku pri Sv. Roku je udarila osemkrat. Ivan Razpotnik je zaprl knjigo in vstal. Dve uri je čital modrijana Platona. In zdaj je bil njegov sklep nepreklicen: umoril se bo. Kaj bolj pametnega niti ni mogel storiti: denarja ni imel, prav tako nobene možnosti, da bi si ga zaslužil, in poleg tega še nobenega veselja nad življenjem sploh. Zdelo se mu je povsem logično, pokloniti se življenju in izginiti — v smrt. Ozrl se je po ropotarnici, ki je bila do te ure njegovo stanovanje, in zazdela se mu je še grša ko doslej. Tu umreti? Ne! Ivan Razpotnik si je ogrnil plašč, vzel klobuk in šel. Zunaj je bučala in šumela živahna ulica. Ivan ji je obrnil hrbet in odhitel v smeri proti Kalni reki. V mestnem parku so se sprehajali moški in ženske. Berač je iztezal roko z nabiralnikom. Ivan je obstal pred njim in ga opazoval precej prezirljivo. «Ali bi vam ne bilo ljubše, če bi poginili ?> ga je vprašal. «Ni lepo od vas, da se iz mene norčujete», je nežno odvrnil nagovorjenec. Ivan Razpotnik je šel dalje. Na Dolgem mostu se je naslonil. Pod njim je tekla očividno premrzla reka. Mož, ki se je odločil umreti, je preudarjal: umreti, dobro, to je bilo sklenjeno. — Toda kako?... Umljivo je, da mu je bilo na tem, da ne bi trpel; poleg tega in predvsem pa se ni hotel kazati. Nič kaj lahko ni bilo rešiti ta dvojni problem. Toda nenadno se je Ivan Razpotnik udaril po čelu: «Čudno, da na to nisem mislil takoj», je zamrmral. «Če je bil kdaj zdravnik za kakšno reč dober...> Hitro odločen se je napotil proti Gosposki ulici. Tam je stanoval eden njegovih prijateljev, znan nevrolog, specialist za živčne bolezni. Uro kesneje je bral prijatelj zdravnik, s komolci oprt ob mizo, pismo, ki ga je bil Ivan Razpotnik pravkar napisal in podpisal: «Dragi stari prijatelj! Prosim, oprosti! Tu, v Tvojem stanovanju, se bom usmril, kljub temu, da boš imel zaradi tega vsakršne neprilike. Pa saj me poznaš; imel sem vedno to slabost, da sem gledal na zunanjosti. Ker nedostaja mojemu stanovanju elegance, si izposodim Tvoje. Nikar mi tega ne očitaj! V kratkem me bodo torej našli tu mrtvega. Potrebno bi bilo, da bi zaradi tega vlomil v Tvojo omarico s strupi; obžalujem, toda kaj naj bi sicer drugega storil? Razno orožje in orodje, reka, vrv in plin so mi zoprni. Samo po sebi se razume, da si Ti pri moji smrti tako nedolžen kakor pravkar rojeno jagnje. Pričujoče pismo naj dokaže, če bi o tem nastali dvomi. Še enkrat: ne očitaj mi nič in kar hitro me pozabi! To je moja poslednja volja. In zdaj: Zbogom! Svojeročno podpisal: Ivan Razpotnik, samomorilec.) P. S. — Še nekaj: Tebi, medicincu, zapuščam svoje telo. Razreži ga po svoji uvidevnosti.> «Torej?» je vprašal samomorilni kandidat. «Torej?> je odvrnil zdravnik. «Bo šlo ... S tem pisanjem v roki ne tvegam osebno veliko ... In če si se odločil... Kar razumemo pod ,resnično odločil'... nepreklicno odločil.. .> «To sem se.» «Potem... potem ne vidim, zakaj bi ti ne naredil te male usluge.. .> Dvignil se je. Nato je odprl v lesenih stenskih vratih skrito omarico, v kateri so stale v lepem redu različne stekleničke. Ko je nekaj časa preudarjal, je izbral eno iz njih srede. «Vzemi!> je dejal. Ivan Razpotnik je vzel stekleničko in jo nezaupljivo opažal. «To torej>, je mrmral. , je potrdil zdravnik. «To. Grom v steklenici. Nekaj čisto posebnega. Več ne potre-buješ.j «Ko blisk.> «Zajamčeno.> Ivan Razpotnik je potegnil zamašek. «Oh», je vzkliknil zdravnik. «Pazi! Saj imaš še čas. Premisli še enkrat! Zakaj če boš po-držal to pod nos in boš le malo globlje zadihal ...» «Približno takole ?> Odločno je dvignil Ivan Razpotnik odmašeno stekleničko k nosu. Zdravnik je slabotno ugovarjal. «Pazi, dragi moj!> Ivan Razpotnik je odmaknil stekleničko samo za toliko hipov, da je lahko zaklical: «Zbogom!> Potem je vdihnil smrtni strup... Smrtni trenutek je zares silno čuden trenutek. Umirajočemu Ivanu Razpotniku so se zdele sprva vse stvari njegove okolice natanko take, kakršne so bile prej, popolnoma neizpremenjene. Delovna soba njegovega prijatelja se je odražala v točnih, jasnih črtah. Njemu nasproti, na mizi, dva koraka od njega, je stala z rožami napolnjena vaza. Zadaj je visela stenska preproga v obledelih barvah. Zdajci se je vse zamajalo. Zazdelo se je, da se zrak med rožnim šopkom in očmi umirajočega gosti, da se kopiči v nepremagljivo, ne-prodirno ledeno kepo. In ob istem času se je odprl strop in je zazijala sinja, omotična luknja; tla pa so se pogreznila v zevajoče, brezdanje globine. Za tisočinko sekunde je plaval Ivan Razpotnik v vsem tem. Osebno se je počutil še vedno istega in čisto živega, še bolj živega ko kdaj prej... čeprav je opažal, kako se njegovi čuti, njegovo telo razblinja... Potem... Potem je bil Ivan Razpotnik mrtev. Vsaj predstavljal si je, da je mrtev. Poslednja senzacija, seveda, se je tudi njemu odtegnila, tista, o kateri nihče ničesar ne ve, tista, o kateri še nihče ni mogel ničesar poročati potem, ko jo je občutil... Mrtev... Vsaj mislil je, da je. Pa ni bil. Ni bil. Zakaj dve uri pozneje se mu je vrnila zavest v isti sobi istega prijatelja, zdravnika, natanko nasproti istih rož. Živel je. «Kaj je» ... je zahropel. Zdravnik je planil k njemu. «Ne razburjaj se!» je zaklical. «Nisi še mrtev, ampak takoj boš. Bodi čisto miren! Milijon-krat te prosim odpuščanja, dragi, stari prijatelj : smatral sem za izključeno, da se boš zopet prebudil, zato sem te hotel pravkar zaključiti. Daj, da ti razložim: Nisem te takoj usmrtil, samo uspaval sem te. Že dolgo sem si želel, preizkusiti velezanimivo vivisekcijo (rezanje živega človeka) neverjetnega znanstvenega pomena ... in ker si se vendar nepreklicno odločil, končati svoje življenje, sem izrabil priliko in izvršil ipoizkus na tebi... Ampak lahko si čisto pomirjen; ponavljam, da gre samo za majhno zakesnitev, in v petih minutah ...» Stopil je k stenski omarici, iz katere je vzel zopet neko stekleničko. Ivan Razpotnik je nehote povesil oči in opazil, da sta mu odvzeti obe njegovi nogi, prva pod kolenom, druga ob polovici niže doli. Zadušil se je skoro od jeze. cHudič naj te vzame !> je zarjul. Oni pa ga je miril: «Saj ti pravim, da gre za komaj pet minut, za komaj pet sekund !> In že mu je pomolil pod nos drugo stekleničko, to pot resnično smrt. «Ali jaz nočem!> je ugovarjal Ivan Razpotnik in otepal okrog sebe z divjo energijo človeka, ki je vsekako odločen živeti. Zdravniku je padla steklenička skoro iz rok. «Kaj govoriš?» je vzkliknil. «Ti nočeš nič več umreti?... Toda oni ga sploh ni več poslušal. Zrl je na svoje odžagane noge in rjul venomer: «Mo-rilec! Kanalja! Bandit! Kanibal!.. .» Ivan ni nikoli dovolil, da bi ga njegov prijatelj «odpravil>. Živi še sedaj. In njegovo zgodbo sem napisal prav tako, kakor mi jo je povedal neki dan, ko je dobil od mene vbo-gajme; zakaj tudi on stoji danes kakor mnogi drugi na oglu neke prometne ulice in berači. Stanko Trček: DEVETI VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI. Zopet je za nami svetal mejnik v slovanski zgodovini: deveti vsesokolski zlet v Pragi. Letos smo živo občutili, da so nam danes taki veliki zleti bolj potrebni kakor nekdaj, zakaj v današnjem brez-merju moramo imeti močno vzpodbudo v delu za slovanstvo in silno žarišče vseslovanske misli. Petdeset let je minilo, odkar so se sokoli prvič sešli. Nepojmljivo skromen je bil tisti zlet v Pragi 1882. leta. Pri skupnih vajah je nastopilo 720 mož, v Vroju jih je bilo 1600 in tudi gledalcev ni bilo mnogo več. Toda trdoživo, kleno in za daljno bodočnost ustvarjeno Tyrševo seme se je v pičlih 50 letih samo na Češkem razraslo v zelo mogočno združbo s čez 55.000 mož in žen — telovadcev In telovadk, ne računajoč mladine. Če pa pogledamo na celotno slovansko Sokolstvo z njegovimi sto tisoči mladih in doraslih telovadcev in telovadk, z ogromnim številom drugače za uspeh delujočih sokolov in sokolic, z mnogimi telovadišči in drugimi koristnimi napravami, če pomislimo, da so vse to ustvarili le požrtvovalno delo in ogromne gmotne žrtve, tedaj moramo priznati, da je in bo Sokolstvo v slovanski zgodovini eden najznačilnejših pojavov. Vemo sicer, da bo trajalo dobe, preden bodo Tyrševt nauki zarezali v Slovanov značaj svoje trajne in v; i d n. e znake, 'toda Sokolstvo predvsem pripravlja bodočnost onim, ki se še niso rodili. V tem toku najživejšega življenja so bili in bodo veliki zleti svetilniki, ki jarko razsvetljujejo skozi desetletja in stoletja prehojeno pot. Na vsaki postaji jasno spoznamo: tukaj smo in taki smo; naprej k zaželenemu smotru! Vemo, da se bo, kot vse, tudi krivulja našega sokolskega dela in sokolskih uspehov nagnila, kakor se sedaj strmo dviga. Tedaj se bo Sokolstvo pripravilo k počitku kakor starček na koncu svojega plodnega življenja, ko Je storil vse, kar mu je Nepoznano naložilo; ki je izvrševal svoje dolžnosti in veroval, da dela prav, četudi ni poznal daljnega, pravega smotra svojega bivanja na zemlji in ne pravega pomena svojega dela. Zadovoljuje ga zavest, da njegovo drobno življenje za celoto ni bilo brez koristi. Izmed vseh zletov so bili praški vedno najsijajnejši, vedno zgledni: pristna slika češkega ljudstva s svojo mehko, požrtvovalno dušo in s svojo trdno voljo do dela in do uspeha. Vsi slovanski narodi so se hodili sem učit in črpat sile za bodočnost, pa tudi tujci so se na sadovih Čehov zgledovali. Zadnji zlet je bil posebno sijajen že zaradi stote obletnice rojstva enega najpomembnejših slovanskih duhov, ustanovitelja in učitelja slovanskega Sokolstva, drja. Miroslava Tyrša. Po vsem obsežnem slovanskem Sokolstvu so praznovali njegov spomin, višek pa so bili dnevi v Pragi. Neki češki Sokol je rekel v šali: Ni se dosti zmotil, zakaj vsesokolski zlet se je začel dne 5. junija in se končal dne 6. julija; trajal je torej ves mesec. Prireditve so se pričele z dnem šolske mladine. Tega dne so učenci in učenke praških osnovnih in srednjih šol pod vodstvom svojih učiteljev pokazali, da je njihova telesna vzgoja na dobri poti. Šolskih dni se je udeležila tudi skupina jugoslovanskih dijakov in dijakinj. Za šolarji je imela svoje praznike sokolska deca iz Prage in njene najbližje okolice. Pri tem so, prvič v velikem, pokazali sodoben način dečje telesne vzgoje. Zlasti radi so ljudje gledali skupne <.vaje» dece: vodnik je tisočem drobljancev pripovedoval, seve po zvočnikih, otroci pa so z živo vnemo s kretnjapii ponazarjali dogodke iz «po-vesti». Uspeh dečjih dni je bil popoln. Toda vse to je bilo le uvod h glavnim dnem, k dnem naraščaja in članstva, ki so trajali od dne 26. junija do dne 6. julija. Brez prestanka so se vrstile javne telovadbe, najrazličnejše tekme, kulturne in zabavne prireditve. V nedeljo dne 26. junija zjutraj je bilo mrzlo; pršil je hladen dež. Vkljub temu so se skušnje naraščaja izvršile v najpopolnejšem redu. Proti poldnevu je VTeme odnehalo in se izboljšalo. Popoldne, točno ob določenem času, se je začela valiti struja, ki jo je tvorilo trinajst tisoč mladeniških teles,* skozi 40 m široka vrata na telovadišče. Drzno zamišljen, kratek in zelo slikovit nastop kakor tudi enak odstop sta se nekoliko pokvarila. Brezhibno izvedene vaje z lesketajočimi se palicami pa so gledalce ganile, čeprav zavoljo oblačnosti lesketanje palic ni bilo tako učinkovito, kakor bi bilo ob vedrem vremenu. * Na zlet je smel samo naraščaj iz Prage in iz krajev, ki niso bili oddaljeni nad 60 km. Najlepše so bile ta dan proste vaje ženskega naraščaja. Petnajst tisoč deklet v preprostih modrih haljicah se je gibalo z natančnostjo, občutkom in veseljem. Z nepopisno milino se je nebesnomodra barva obleke prelivala z belo barvo dekliških lehti in lic in a rumenkasto barvo tal. Enako krasen je bil tok širokih modrih struj pri nastopu k prostim vajam in pri odstopu od njih. Vobče so prizori na naših skupnih velikih zletih nepopisni; moraš jih videti in občutiti. Naj že človek misli o svetu in življenju kakorkoli, naj bo še tako trezen, naj ne bo privrženec Sokolstva, globokega ganotja ob pogledu na to utelešeno voljo, na te velikanske množice, ki jih žene ena želja, ena misel, se ne more ubraniti. Slišali smo ljudi, ki so o sokolskih zletih govorili zaničljivo kot o «para-dah» in o «teatru». Ko so ta teater videli s svojimi očmi, so prevzeti obmolknili. Po teh slikah, ki so ganile s svojo mogočnostjo, je prišla všečna sprememba: vaje praških nara-ščajnic na 48 v križ postavljenih gredeh. Gibi so tekli v prijetnem, večkrat se menjajočem ritmu, ki ga je vodila prikupna godba. Zraščenost med glasbo, vajami in izvedbo je bila tolikšna, da bi se bil gledalec skoraj sam pridružil telovadkam. Za naraščajnicami je nastopilo 52 vrst iz vseh Čeških žup k izmenskemu teku. V vsaki vrsti je bilo 12 dečkov in 12 deklet. Skupine so enakomerno razpostavili po vsej ploščini tako, da so tekale po širini. Kar butnilo je življenje na telovadišče, ko je na znamenje zdrvelo prvih 52 naraščajnikov. Vsak je imel v roki tribojnico, ki jo je predal prvemu dekletu v svoji vrsti, ta jo je v diru prenesla k drugemu dečku itd. Šlo je za čast In slavo žup; zato seveda tudi gledalci niso bili solni stebri; bojevitost je bila vseobča; morda je je bilo pri občinstvu celo več, vsaj glasnejša je bila. Prekmalu se je ta za mladino tako prikladna točka končala. Nastop je zaključila zletna veleigra «Tyršev sen>, ki prikazuje rojstvo Sokolstva. Tyršev sen o stari grški telesni vzgoji in uresničenje tega sna v slovanskem Sokolstvu. Najžanimivejši je drugi del, ki prikazuje s prepričevalno natančnostjo telovadno življenje v stari Grčiji. Tako pristno je bilo vse, da si pozabil na okolico ter bil uverjen, da si sredi pravih Grkov tam nekje med davno minulimi stoletji. Konec izzveni v ponosno hvalnico Tyrševemu duhu in delu. Ponedeljek in torek sta bila določena za nara-ščajske tekme v raznih panogah sokolske telovadbe. Jugoslovanski naraščaj je toirek porabil za počastitev grobov obeh začetnikov Sokolstva, Tyrša in Fugnerja, in za sestanek z naraščajem češkoslovaškega Rdečega križa. Mladina se je našla in razživela pri čajanki, ki jo je v ta namen priredila gospa Aliče Masarykova v krasnem vrtu praškega gradu. Treba je poudariti, da so za naš naraščaj sploh povsod skrbeli nadvse po bratsko in da se je naša mladina vrnila le z najlepšimi spomini. V sredo so se še mogočneje ponovili nedeljski prizori. Moški naraščaj je popravil nedeljske napake ter izvršil nastop in odstop brezhibno; spričo jasnega neba pa so se tudi palice v soncu bliskale s takšnim učinkom, kakršnega je hotel sestavljalec vaj. Oba dneva je nastopilo naših 200 naraščajnikov in 76 naraščajnic s prostimi vajami. Tega dne dopoldne se je zbralo 25.000 sokolske mladine k slavnostnemu sprevodu po mestu. Občinstvo je mladeniče in mladenke pozdravljalo z ljubeznijo, kakršno najdemo le na Češkem. Še v sredo zvečer so začeli vlaki razvažati mladino v domače kraje, tako da sta bila četrtek in petek primeroma mirna dneva. V petek so bile tekme posameznikov in vrst članov in članic za prvenstvo slovanskega Sokolstva. Za ta naslov so se borili Čehi, Poljaki in mi. Naslednji dan je začelo prihajati članstvo. Železniške postaje v mestu so sprejemale vlak za vlakom. Že v prvih jutrnjih urah je postajalo vrvenje po ulicah živejše, gneča večja. Od tujcev je prišlo največ Jugoslovanov: čez 4000. Zbrali pa so se tudi pripadniki drugih slovanskih sokolskih zvez, bolgarskih «Junakov» in neslovanskih telovadnih zvez. Lahko rečemo, da so bili na zletu strokovnjaki iz vse Evrope, če ne iz vsega sveta. Prvi nastop članstva je bil določen za nedeljo. Kakor pred tednom, tako je bilo tudi ta dan zjutraj hladno in oblačno. Pri skušnjah smo pošteno prezebali in se češkim bratom kar smilili, češ, kako naj prenašajo tak mraz, ko so vajeni toplote. No, popoldne se je po malem zvedrilo. Sonce je včasi pogledalo na nabito polne odre, na stojišča in na čisto napolnjeno ploščino telovadišča. Sedemnajst tisoč mož je izvajalo zletne proste vaje ponosno in natančno kakor eden; nikjer nobene neskladnosti, nobene malomarne izvedbe, kar je bil dokaz dolgo-mesečnega vestnega dela v telovadnicah. Vzburi in prevzame človeka ta ena sama velikanska volja, ki kipi iz 17.000 ljudi. Silno mogočnost je še povečala slavnostna pesem, katero so telovadci peli pred začetkom, med posameznimi sestavami vaj in na koncu. Kakor bučanje vodd je donelo iz tisočev grl v čast češki zemlji, Sokolstvu in njegovim tvorcem; kakor vihar je zavelo po zletišču, utrjujoč vero v potrebo in silo Sokolstva. Videl sem, da so se stari, v življenju prekaljeni možje ob teh prizorih solzili! Nič manj mogočen, toda nežnejši, bolj ženski je bil nastop enakega števila sester. Za domačini je pokazalo 1200 Jugoslovanov in 600 Jugoslovank s popolnim uspehom svoje letošnje proste vaje. Dan se je končal s «Tyrševim šenoma. Zaradi zanimivosti naj omenim, da je pri tej veleigri sodelovalo in soustvarjalo blizu 5000 ljudi. Telovadišče je bilo iz stvarnih razlogov pripravljeno le za 17.000 telovadcev. Le-teh pa je bilo prijavljenih nad 30.000; zato so morali nastopati zaporedoma, in sicer prvi dan ena polovica, drugi dan druga. Podobno je bilo pri ženskah. V ponedeljek in v torek so se torej deloma ponovili nedeljski nastopi; namenjena pa sta bila ta dva dneva še starejšim bratom, ki jih je 4000 izvajalo proste vaje iz prvega vsesokolskega zleta v letu 1882., in slovanskim in drugim gostom. Takisto smo mogli v torek še enkrat uživati ob pogledu na krasne in slikovite vaje s kiji, ki so jih strumno izvajale same izbrane telovadke in ki smo jih občudovali že v nedeljo. V sredo dopoldne je bil slavnostni obhod po mestu. Udeležencev je bilo toliko, da se je moral začeti ob devetih in da se je končal šele ob štirinajstih! Jugoslovani smo se ob pol trinajstih vračali od povorke, a na zbirališču so še stale in čakale na povelje za odhod češke sestre. Nad 60.000 nas je bilo vseh skupaj v sprevodu. Popoldne so nastopile na zletišču češka in prijateljske vojske, med njimi tudi naša, in sokolska konjenica. V vseh teh dneh so se obenem z nastopi na telovadišču vršile številne tekme v vseh panogah sodobne telovadbe (ta naziv oklepa vobče vse poznane telesne vaje). Mi smo se razen tekem za prvenstvo v Zvezi slovanskega Sokolstva udeležili še tekem v odbojki, v plavanju in v posebnih panogah. Tekme so morali po času in po prostoru tako razdeliti, da človek pri najboljši volji ni mnogo ujel. Videti je, da vsesokolski zleti niso primeren čas zanje. Lahko si mislimo, da poleg napornega in resnega dela tudi ni nedostajalo primerne sokolske zabave. Veselice so bile na vseh koncih in krajih. Najznamenitejši je bil Tyršev dom za naraščajskih dni, . Ne tisto zavednost Solzislava Hej-slovana, kakor pravi nekje Vladimir Levstik, temveč tisto pravo narodnjaštvo zavestno žrtvovanega dela za narodno skupnost in ljubečega negovanja vsega, kar je naše, slovansko. Narod brez žive zavesti življenja, brez spoštovanja in ljubezni do lastne svojine ne živi! V sredo zvečer se je začela Praga prazniti. V četrtek je že bila vsakdanja in zvečer tega dne smo jo morali zapustiti tudi Jugoslovani. Nekaj številk (brez teh pač nikjer ni) bi še rad povedal, da si bomo laže predočili Teta je prejenjala in se odkašljala. Mi pa smo molče zijali in, se čudili. Spet smo izvedeli nekaj novega. Oj, teta Špela, ta je vedela marsikaj in še več... tOvbe, kajončki, samo pravljice bi poslušali, drugega nič, seveda! Pa ne pomislite, da se mi že jezik suši od samega pripovedovanja.» Tako nas je dobrohotno oštevala teta Špela, ko smo le preveč tiščali vanjo. A odjenjali nismo. Saj smo vedeli, da ta zlata duša ne misli tako hudo. «Kaj,» je pričela spet in pogledala vsakega posebej, «ali ste pa že kaj molili danes ?» «Smo, teta, smo», so zavpila takoj vsa usta. «Tako je prav. Moliti moramo, sicer ne pridemo v nebesa!» «Teta, kakšna pa so nebesa>, je nedolžno vprašal sosedov petletni Janžek. «Saj res, teta, povejte nam kaj od nebes, oj, povejte, povejte ...» Vse ročice so se proseče dvignile proti teti. In kako naj bi teta, ta dobra teta, odrekla naši prošnji! Saj ni bilo mogoče. Pa je začela: «Veste, moji ljubi, nebes popisovati vam ne morem niti jaz niti naš gospod župnik niti živ človek na svetu. To bomo videli šele tedaj, ko pridemo gori, če bomo tako srečni, seveda. Samo toliko vemo, da je gori lepo, sprelepo, da nikoli in nikjer tako. Kakšna lepota kraljuje v nebesih, lahko sklepamo iz tegale: Vse grdo, slabo in nerabno pride v smeti, ki jih vržemo na gnoj. Smeti se dobe povsod, so v najlepših sobah in še celo v cerkvi so. Pride prah, kak pljunek ali še kaka druga nesnaga in treba je pomesti in očediti. Vse smeti so grde — kakor sem rekla — za na gnoj. In veste, otroci, da čedijo in pometajo celo v nebesih?! Za to delo so angelčki in nedolžne dušice. Ker so nebesa zelo zelo prostrana, se nabere veliko smeti. In ker za smeti ni prostora v nebesih, napravi gospod Bog na nebu ANDREJ ŠAVLI: KAKO JE DIVJA ZENA UČILA KMETA IVANETA. (PO NARODNI PRIPOVEDKI.) V starih časih, ko so bili ljudje še dobri in nevedni, so prebivale po naših gorah divje žene. Nekateri so hoteli vedeti o njih, da imajo zelene lase in naprej obrnjene pete. Kdo ve, ali je bilo to res? Ljudem se niso rade kazale, če pa so vedele za dober svet in poučilo, ju niso nikoli zamolčale. Vpile so ljudem z gore. Ljudje so jih vselej slušali in ravnali tako, kakor so jim velele. In prav je bilo, da so jih poslušali, saj so jim napovedale vse z gore: pomlad, sonce, nevihto, deževje, točo, sneg, srečne dni in hude čase; zato je kmet takrat vedel gospodariti. Nad Potočno, nekje na Tolminskem, je še danes v robu skrita jama. V njej je prebivala nekoč divja žena. Ob sončnih dneh se je grela na skalovju pred jamo in si česala zelene lase. Daleč pod njo je gojil na sončni rebri kmet Ivanet vinsko trto, ne da bi imel pravo veselje z njo, kajti trta se je razprezala po tleh in se ni hotela povzpeti na količe, ki jih je bil zabil v zemljo. Da bi privezal z zvito vrbovo vejo trto k opori, tega ni še znal niti kmet Ivanet niti drugi vinogradniki. Zato je trta le slabo rodila. Namesto žlahtnega vina so iztiskali iz grozdja takšno kislico, da je še piti ni bilo mogoče. Divja žena je to videla. Čula je godrnjati Ivaneta v brajdi, k$r mu je šlo pri trti vse narobe. Zaklicala mu je z gore: O «0j, kmet Ivanet, vij, vij trto drgavitno, da bo stalo stanovitno!* Kmet Ivanet je slušal divjo ženo, vrezal v grmu šibo drgavitno, stopil z levo nogo na njen debelejši konec in jo z rokama začel viti na zgornjem koncu. S tako zvito drgavitovo, leskovo ali tudi vrbovo šibo je vezal od tedaj trto ali sadiko k opori in vse, kar je bilo vezave potrebno, kakor z vrvico. O divji ženi ni bilo potem nič več čuti. Nekateri so trdno uverjeni, da se še skriva v gori. Nihče več je ni videl in tudi ne slišal o njej. Jaz mislim, da jo je vojna, ki je divjala po tolminskih hribih, gotovo pregnala, če je še bila tam. Vsaj to pa vem zanesljivo, da so med vojno preuredili Lahi jamo v pečini nad Potočno v kaverno, in tudi to, da se godi dandanes kmetu na Tolminskem zelo slabo. VENCESLAV WINKLER: 0 NAJDENEM BISERU. Cestni pometač Lenček se je ustrašil samega sebe. Našel je sredi smeti in prahu nekaj, kar je bilo podobno steklenemu gumbu in vendar ni bilo gumb. Bilo je prašno in umazano, vendar se mu je zdelo več kot navadna malenkost. Našel je že včasi denar, kak droben novec ali kaj takega, toda take stvari kot danes pa še nikoli ne. Gledal je nekaj časa in premišljal, potem pa razsodil: «Naj bo, kar že hoče. Domov bom nesel. Če ni nič takega, bo imel Franček za igračo.* Vendar so se mu še ves dan vračale misli na lo malenkost. Zvečer je najdeno stvar važno in počasi izvlekel iz žepa ter položil na mizo. Sinček in žena sta od začudenja vstala. < Kakšen nič!» je rekel gospod. «To mora biti nekaj posebnega.} Zasenčil si je z rokami obraz in se zagledal v breg. Potem je poklical služabnika: , seka navpični razpredelek. Tam dobiš število 6. Nato poišči v preglednici II. (za dni meseca in tedna) zgoraj (1—7) to število 6 (v predzadnjem razpredelku). Od tu pa pojdi s prstom navzdol do tja, kjer seka vodoravni razpredelek, ki gre od datuma 17. (decembra), navpični razpredelek. Tam dobiš črko P, kar pomeni ponedeljek. — Kralj Aleksander se je torej rodil na ponedeljek. Drugi zgled: Na kateri tedenski dan bo v letu 1935. praznik sv. Jožefa (19. marca). Letnico 1935. najdeš na levi strani preglednice L med navadnimi leti. Od tu greš s prstom naravnost navzgor do vodoravnega razpredelka, v katerem je (desno) natisnjen mesec marec. Tako dobiš število 5. Nato poiščeš v preglednici II. zgoraj število 5 in s prstom drsiš navzdol do razpredelka, ki gre vodoravno od datuma 19 in seka navpični razpredelek. Tam dobiš črki To. — Praznik sv. Jožefa bo torej v letu 1935. na torek. VESTNIK VODNIKOVE DRUŽBE Na zadnjem občnem zboru. Predsednik g. Rasto Pustoslemšek je najprej pozdravil prisotne člane, nato pa jedrnato orisal splošni položaj in smernice naše ljudske književne matice — Vodnikove družbe. Omenjajoč gospodarsko stisko, ki ne prizanaša nikomur, je dejal: Ako se je vzdržala naša družba kljub splošni krizi na isti višini kakor minulo leto, gre hvala v veliki meri ljubezni, ki jo ima naš narod do lepe knjige. Nadalje je poudarjal g. predsednik: Žalostno, a resnično je, da je padla danes pri nas duševna proizvodnja skoraj na ničlo. Ali je to v vzročni zvezi s sedaj vladajočo gospodarsko krizo ali pa sploh nimamo več talentov, kakršnih smo imeli nekoč v izobilju?! Uspeh lanskega našega natečaja za najboljšo povest je znan. Pet vloženih konkurenčnih del, a med njimi niti ene povesti, ki bi jo mogli uvrstiti v naš knjižni spored, kamoli ji smeli prisoditi razpisano književno nagrado. In vendar ne zahtevamo umotvorov, stoječih na višku umetniškega ustvarjanja, marveč samo dela, ki bi jih lahko s pridom in z užitkom čitali vsi naši narodni sloji. Zato pa je tem več kritikov, takšnih, ki uživajo vso modrost z največjo žlico. In tem kritikom najbolj presedajo baš izdania Vodnikove družbe! Ne bi izgubljali besed o kritikah naših knjig, če se ne bi te često zlobne kritike našle celo v listih, ki bi morali služiti istim idealom kakor Vodnikova družba. Preseneča nas sicer tako postopanje, vendar nas ne vznemirja. — Z vzklikom «Per aspera ad' astra!» je končal g. predsednik svoi govor. Naposled se ie spominjal še umrlecev, ustanovnika g. Frana Goloba in poverjenikov gg. notarja Avgusta Kolška m Dorčeta Rovana. Navzočni zborovalci so počastili njih spomin s klici «Slavab Tajnik g. dr. Pavel Karlin je podrobno poročal o delu odbora in pisarne. Zlasti pisarna ima spričo lepega števila članov ogromno dela, osob:to še z razpošiljatvijo kniig. Pohvalil je ge. poverjenike, ki z malimi izjemami jako vestno in usppšno opravljajo svoj naporni posel. Zahvalil se je časnikom (