Potameut Številke: Navadne Din •—*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO m —W* » »ni-bor«, jvrcioeva «!»•« K- 4, I. Midatr-U PRAV A ae nahaja * JarvMan it 4, priti »oj« deaao Taie-foe it 24. — SHS poataa teh mi raoao «Ua- 11.787. Na «aren«»a brca dcaarja m — o*ira. — Rekopiai M I Poitntaa&to?ana v golovTnf Cena d&itašnfe 5tev. Dm V— Posamezne Številke: N aradne Din —*75y ob nedeljah Din 1*—. .TABOR" uhaja vsak ctaa, wa>«a oc-to^e i« pvaaaikov, «b Kr: i datumo«n twcvacv^ej»n fine ha« aftanc iwrai» PO Aodfei D 1* —■, sa mo- IMMtvi D , Z11"11 s,° *1 še mnogo slabši kakor Radič, ki je bil prva leta vsaj toliko dosleden svojemu o^ozlcijonalnemu stališču, da ni hodil v Beograd po denar. Tega bi od SLS zaman’ pričakovali. Te .korajše SLS ni imela. Njeni zastopniki so pač hodili v Beograd Po denar, storili Pa niso ničesar- To dejstvo je potrebno, da naglasimo z ozirom na to, da na podlagi tega lahko sklepamo na bodočnost- Imamo volitve v oblastne skupščine. SLS je ravnokar objavila svoj avtonomistični program- Iz tega izhaja, da je še vedno na stališču ene nokrojinske skuoščlne s. sedežem v Ljubljani.' Torej ni za sedanje oblastne ekuošolne. ni za oblastno sknpščino v mariborski oblasti in vendar gre v volitve- Očiviidnp z istim namenom, s katodni je šla v volitve v narodno skupščino. Ni el ni za to, da se razmere ljudstva izboljšajo, nasprotno, človek dobi jvtis, da ji je celo prav, da _so take razmere, kakršne so, da morejo v kalnem ribariti So rač mnenja, da uspeva njihova pšenica samo v nezadovoljnih razmerah. Je pa vprpšaple, kaj Pravi k temu ljudstvo? A'i se bodo naši ubogi davkoplačevalci zadovoljili z dosedanjo negativno politiko SLS? Oči vidno je, da sc SLS noče Poboljšati, kar pokazuje s tem da goni ponovno svojo avtonomistično lajno no enotni slovenski skunšemi. — Morda je to prav nekaterim Ljubljančanom. ne more pa to biti Prav nam Mar], borčanom. Mi vendar hočemo, da se Maribor kolikor mogoče dvigne in da nosta-tne važen gospodarski im kulturni faktoT tu ob meji. A'i mai se zadevniiimo s tem. da bomo hodili po vsako trohico svojih prnvic v Ljubljano kakor ubogi Lazar? .Saj vemo, kako je- Vprašajte naša društva nli kogar hočete, deistvo je, da je iz Ljubliape teško dobiti celo nedolžen odgovor -Ljubljana nam ni priročna. Ljubljana je od na« preveč oddaljena- Celokupno mariborsko oblast, posebno pa Maribor, bi zadel hud udarec, ako bi se uresničil klerikalni programin bi mariborska oblast izgubila svojo oblastno skupščino. Žakaj tako podcenjevati Maribor? Hvala bogu. da niso vse slovensko stranke take. SLS pa ima tudi v mariborski ob'asti dela dovolj, samo. ako se va hoče lotiti. Veliko zaupanja niti nje ni Pristaši nimajo do nje, ker je s svojo prctck'ostjo pokazala, da ji ni za ljudstvu koristno delo. To je potrdil tudi »S’ovcnec«. ki je nedavno, hvaleč bivši deželni zbor kranjski, povedal neko dragoceno novico, ki je ne gre prezreti, posebno, ker so SLS postavlja tako rada jkot sociJalna stranka. Oovoreč o hiralnicah. je »Slovenec« priznal, da Kranjsko nima niti ene javne hlrrUnlr-e, dočim dih imamo na Štajerskem dve, eno vi Ptu.1ir. drugo v Vojniku. Kaj je s tem povedanega? Bridka resnica, da so klerikalci kot izključni gospodarji v bivšem jkraniskem deželnem zboru delali tako sooitajno politiko, da niso imeli za ubož-jce niti ene hiralnice. marveč so jih kar iz, hleva v ldev pošiljali.-| Postonanje klerikalcev vi jugoslovanski narodni skupščini nam dokazuje, da Je upravičen paš dvom, ds bodo v oblastnih skupščinah vršili koristno socijal-uo delo. ČIq v tem noglocbi niso nič storili Italijansko brodovle v albanskih vodah Podgorica, 15. januarja. Iz Skadra se doznava, da so Italijani na otoku Sazenu izkrcali velike količine streliva in raznega vojnega inaterijala. Dve italijanski vojni ladji sta vpluli v Bojano. V Drač je prispel italijanski general Camizzio, kar pomeni, da stoji Albanija pred velikimi dogodki- Skupščina miruje... Ministrski svet je v današnji seji razpravljal o gradnji mostu pri Pančevu. Z a g r e b, 15. januarja. Radi agitacijskih potovanj poslanikov za volitve v oblastne skupščine, je zastalo vse delo v skupščini. Poslanci smatrajo za bolj potrebno, agitirati za oblastne volitve, kakor pa oprijeti se skupščinskega dela. Popoldne se je sestal ministrski svet, da se posvetuje o gradnji mostu preko Donave pri Pančevu. Po izjavi prometnega ministra, bo most zgrajen tekom treh let. Gradila ga bo neka nemška stavbena družba na račun reparacij. Pribičevič v Zagrebu B e o g r a d, 15. januarja. Danes v nedeljo bo imel vodja SDS Pribi-čevlč velik shod v Zagrebu. Shod se bo vršil v veliki dvorani »Muslchala«. Pogreb dr. R^bara B e o g r a d, 15. januarja. Danes ob 10. uri se ie vršil svečan pogreb poslanika dr. Otokara Rybafa. Pogreba so se zlasti polnoštevilno udeležili Slovenci in Primorci, Prisostvovali so tudi ministrski predsednik Uzunovič, zunanji minister Perič, kralja zastopnik admiral Priča, ves diplomatski zbor in uradniki inozemskih uradov. Na pokopališču je imel varšavski poslanik L Nešič daljši govor. — Himen. Gospod Miloš Z j s i č šef oddelka Glavne kontm1" v Dubrovniku ima čast naznaniti vsem Prijateljem in znancem, da se bo 20- tm. poročil z gospodično Nato, hčerko g- Mite Difnl-trijeviča, šolskega nadzornika v Jago-dini- Beograd, Bitoljska uh 93. 73 — Prebivalstvo USA. Iz Newyorka poročajo, da je po zadnji statistiki prebivalstvo USA doseglo število 123-288-000. Anglija in Rusija Italija orodje Anglije. Pred velikimi dogodki. Albansko vprašanje je pomaknjeno v ospredje dogodkov. Ves svet, predvsem Pa Evropa z napetostjo Pričakuje na-daljnega razvoja- Jugoslovansko italijanski spor, ki ima svoj začetek v livorn skem sestanku Je vznemiril vso politično javnost in izgloda, da je albansko vprašanje bistvo sodobnih Političnih dogodkov. Toda če natančneje _ premotri-mo diplomatsko gibanje zadnjih tednov in se ozremo tudi na angleški poraz na Vzhodu, pridemo nehote do zaključka, da ima italijanska agresivnost in imperialistična razpoloženost globlje korenine. . Ruska diplomacija je z nenavadno preračunljivostjo ukanila nainevarncS-šegn tekmeca Veliko Britanijo in mu na Vzhodu izbila važne pozicije, ter sl zasigurala stalen in odločujoč vPliv tam. kjer so bili doslej Angleži absolutni gospodaril. Sklenila je prijateljsko pogodbo s Turčijo, s Perzijo je stalno v ozkih stikih, angleški Indiji na se približuje z novo turkefstansko železnico- Skratka — sistematično osvaja Azijo in izpodriva Angleže, ki kljub svoji veličini in moči izgubljajo zaupan le jn pnliv. Naoetost med Sovjetsko Rusijo in Britskim imperijem je bistveni vzrok sednnie evropske politične konstelacije. Italijanska .ekspanzija nsmericcia na Balkanu Je delo angleške diplomacije, ki si Prizadeva s pomočjo Ttaljje ustvariti protiutež ruskim aspiracijam in simpatijam, ki so se. v zadnji dobi ukoreninile. pri narodih izpostavljenih iz-ablia-nju velesil. Italija 1p. samo orodje An glije. Jasno je to dokazalo sovražno, pj-snnje uradnega angleškega tiska, ki je ob izbruhu itahiansko albanskega spora zavrelo napram loenmskomu duhu docela nasprotno stališče in zasmehovalo miroljubno Jugoslovansko politiko. Vspričo rivali tete med Rusijo ?n Britanijo. ki je prišla v Evropi do izraza z albansko-talijansko pogodbo, so pereča vprašanja opražene Nemčije potjsnlena v ozadje. Vse oči so uprte na Balkan, Nemčija pa so mirno posveča gospodarskemu _ razvoju, utrjuta meic, izdeluje municijo in se pripravlja- . Posledice dogodkov zpdnljh dni bodo velike in ne bodo končale v Albaniji- Kako pa se bo končala Mussolinijada pred Valono je vprašamo bl^njc bodočnosti, ki bo prinesla v sabo velike izpremembe. V soboto, 15.t.m. se bo vršil ob 20. uri v Gotzovi dvorani P E L v korist fondu za postavitev spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju za nižje ljudstvo v bivšem deželnem zboru, ko so bili vendar zainteresirani, da sc kolikor mogoče utrdi Avstrija, bodo to storili temmanj sedaj, ko morajo vendar vsemu svetu pokazati, da so oblastne skupščine, za katere so glasovali demokrati, za nič. Obrni stvar kakor hočeš, vedno ostanemo pri enem in Istem: Klerikalci niso za pozitivno tlelo, oni uživajo sajtjo v razdiralnem delu. Njim ni do velike Jugoslavije, v kateri bi so ljudstvo dobro počutilo marveč, jim je le do lastno stran ke. katero utrditi smatralo zn svoj najvišji in najsvcteJši cilj. Prj tem pa celo cerkev zanemarjajo- Toda vsaka stvar do svojega časa. — Narod se je Polngoma naveličal takrh defetistov in je jel z njimi obračunavati. Poglcite, kako se godi Radiču v Dalmaciji! Tako se bo kmalu godilo klerikalcem v Sloveniji o tem smo prepričani. Cim prej Pridejo napredne stranko do iztreznjenja, tem prej se bo to zgodilo. Obračun v Dalmaciji im na Hrvatskem, obračun v Sloveniji! To je edino zdravilo, ki lahko ozdravi naše zamotane in težko razmere. Spoznanie na Hrvatskem, spoznanje v Sloveniji! Treba Je. da ljudstvo odstrani tistega, ki je kriv našim teškim razmeram. V obtastnih skupščinah se mora nričeti pozitivna politika, da se bodo razmere ljudstva izboljšale. — Oblastno skupščine ne smejo biti torišče za brezplodno strankarsko Politiko, najmanj pa se smejo uporabljati za to. da se z njihovo Pomočjo stremi za tem. da se pam odvzame, kar nam je dala ustava. Nikdar in pod nobenim pogojem ne bi moeli pristati na to, da bi se smatralo naš Maribor kot nekako zapuščeno vas brez oblastne skrn^-irie. Dana nam je bila Proti volji klerikalcev in branili jo bomo' a o □aacEiaapoaoD Shodi napredne liste Bodoči teden se bodo vršili shodi napredne liste v Mariboru v sledečih krajih: V Pondeliek, 17. t. m.: ob pol 18. url a* Meljski okraj v gostilni »Zeleni Trav-nik. V torek, 18. t- m-: ob 17. url za Magda* lenski okraj v kinu »Diana«, Studenci Ob 20. uri za mesto Maribor v hotel« »Kosovo«. V sredo, 19. t m-: ob 20. uri za Kolo« dvorski okraj v gostilni Vlahovič. Aleksandrova cesta. V petek, 21-1. m-: ob 2o. url v Narodnem domu VELIK SHOD. TOonnaJDOma o □ nmnnmirrnn Kdo govori neresnico! Še ni dolgo, kar je nastopil volilni boj, in koliko neresnic se je med tem že napisalo in izgovorilo. Prednjači pa v tem krščanska stranka SLS- Če bi vedela, kako se bo »narodnemu socijalistu« dr. Rostoharju PrikuPila, jj nikdar no bila napisala neresnice v svojem glav. nem organu »Slovencu«, da kandidira imenovani kot narodni socljalist Ko je bila trditev »Slovenca« s strani. NSS demontirana, .ie »Slovenec« kratkomalo umolknil. Dr. Rostohar pa jo s svojim molkom pritrdil, da obsoja nedostojne im neresnične izpade »Slovenca«. Kljub temu pa se je znašel nek drugi listič SLS, ki piše sledeče: »Ker bo lista prof. Ribniriča potegnila za seboj brez malo izjem vse narodne socijaliste, ne bo demokratska lista g. Mohorka dobila niti 800 glasov.« Torej v enem samem stavku dve debeli laži- Prvič g- Mohorko ne kandidira na demokratski listi, marveč na skupni listi SDSjn NSS ali z drugimi besedami na skupni nacijonaini listi, ker je zveza SLS z Nemci prisilita tudi napredne stranke, da so koalirajo. Na žalost vse napr. stranke tega še niso spoznale. Je Pa to. kar se je zgodilo, dober začetek, ki bo imel za posledico, da se bo pri prihodnjih volitvah znašlo več naprednih" strank v enem taboru. In tega se klerikalci očividno boje, zato raje zapirajo oči pred resnico. Nam je to prav, bodo vsaj še bolj debelo gledali, ko bodo naenkrat morali hočeš nočeš konštatirati, da je njihove slave konec, kajti njihova moč je le posledica nesloge v naprednem taboru. Kar pa se tiče trditve, da bo prof. Ribarič Potegnil za sabo vse narodne socijaliste. Pa smo Prepričani, da se bo za to trditev prof. Ribarič ravno tako zahvali! klerikalcem, kakor se ie dr- Rostohar. ko so ga imenovali narodnega socijalista. Profesor Ribarič je užival pri narodnih soci.ialistih simpatije samo toliko časa. dokler ni likvidiral Davidovičev stranke in se združil 7. Radnčevci. Radič na med nižjimi sloji, ki so organizirani v NŠS, ni nikjer priljubljen. In bi bilo tudi Čudo, če bi bil. Radičeva stava je bila nokonana z njegovo federativno republiko in tega politika nihče ne jemlje več resno, tako da se moramo nekaterim gg. prof. uprav čuditi, kako so zaraogli zlesti baš v Radičev tabor. Vidi se jim pač, da niso Politiki. Ali ne čutijo odpora orot Radiču in radikalom, ki datira oso-bito izza dobe poplav? Ah ie bilo Premalo odtegljajev? Tn sedanje ponovne panovedl, da so mislijo reducirati celo prejemki invalidov? .Te zastoni. Radiča ta radikale se ne da med nižjim ljudstvom nikjer zagovarjati, na niti kmetje, tr^ovej in obrtniki niso zadovoljni 7. njimi. Knjti ni ga bilo pri pas še tako stranka režima, ki Lj na vse PrefeOc-tov en sam človek, ki bi volil uroh Ribariča. ^Prof, Ribarič s svojo peterico je storil kljub velikim Povreškom samo en Pameten korak, za katerega mu gr? nohvata. Namreč tega. da ie kot kandidat onustil Dn-viiČovičevo stranko in. prestopil k Ra- dioevcem- S tem je izbegnil pravočasno izključitvi, ki bi ga gotovo zadela, ako foii se kot Davidovičevec podal na skupno listo z Radičevci. Samo zasledujte Časopisje in videli bodete, v kakih od nošajih sta Daviidovič in Radič- Med njima divja povsod hud boj. Davidovič kot poštenjak se pa« ne moro družiti z Radičevo stranko. . Klerikalnemu časopisju bi sove bilo mnogo ljubše, aiko bi Prof- Ribarič bil še vedno Davidovičevec, ker ve, da Radi-čeveo nihče ne mara. Zato hoče napraviti Iz Ribariča Davidovičovega pristaša, kakor iz dr- Rostoharja pristaša NSS. Toda cela zadeva se je vi vrstah NSS in tudi v ostali javnosti znala že prej, predno je klerikalno časopisje jelo pisati o njej. Mi smo se stvari dotaknili samo zato, da dokažemo, kakih sredstev se SLS poslužuje v sedanjem volilnem boju- Poka. zati smo hoteli, kdo govori neresnico. -Previsoko cenimo dostojnost in pošte, nost tudi v Poliičnem boju, da bi klerikalcem hoteli slediti na tej poti. Prepričani smo, da bo končno le resnica zmagala.- Bog daj. da bi se to pokazalo že 23. januaria! Priti mora čas, ko bo ljudstvo sPoOTialo svoje škodljivce in jih nagnalo- Mariborske vesti Maribor, 15. januarja. Sneg na Pohorfu Včeraj, v petek popoldne je začelo na Pohorju močno snežiti in je zapadlo precej snega. Z ozirom na vreme je pričakovati, da bo v nedeljo na Pohorju izborna smuka. Pot iz Hoč je jako dobra, ravnotako je tudi pot od Mariborske do Ruške koče dobro izhojena. Pri Mariborski koči čaka že ves teden več turistov in smučarjev, člauov TK »Slje-me«, mariborskih znancev, ki bodo gotovo pohiteli v nedeljo na Poho’-™. V Mariborski koči so na razpolago tudi glasbila, kakor kitara, glasovir in gosli, tako da je za razvedrilo vsestransko Poskrbljeno- m Odvetniški izpit je Položil vi Ljubljani g. dr- K ar el Kieser- m Ib redna glavna skupščina Auto-mobilskega kluba kraljevine SHS, Sekcije Maribor se bo vršila dne 29. Jan-1927 ob 15. uri ponoldne v hotelu »Me-ran« v Mariboru- Istega dne ob pol 22. uri zvečer se bo vršila plesna prireditev: kluba v dvorani Zadružne Gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Po članih Autokluba povabljeni gostje dobrodošli. m Mesto venca na grob blagoPokoj-mega prof. J. Košana je darovalo urad-ništvo Ljubljanske kreditne banke podr. Maribor, za dcčii dom znesek 515 Din. Srčna hvala. m Coda (fi diavolo (Hudičev rep) se jo imenoval neki časopis v Trstu, ki je izhajal pred vojno. Poduhal je v vsako stranišče in so je smatral za kulturno sramoto Trsta. Od mariborske »Straže«, glasila SLS in NRS je bil na višji stopnji v toliko, da ga niso, kakor poslednjega, urejevali duhovniki. Zato je cisto prav, da je vsakega sram, .ki ta list zastonj v roko dobi, da bi ga javno Stal. Če je gospodi žal, da nihče ne polemizira z njjmi in da ga ie sploh izdala, je to čisto v redu. Žabica naj se le še naprej napihuje, 23. jauar, ko bo počila, na veliko veselje vseh Mariborčanov jo itak že pred durmi. m Jadranaši! Minuli so zimski prazniki in pri koncu so tudi društvene plesne vaje- Vedno bolj se pa približuje naš najlepšii letni mesec maj v katerem Priredi pev. društvo »Jadran« vsakoletno »Jadransko noč«. Da se pri takih prireditvah kaj lepega da napraviti, je treba dela. Zato se pa opozarja vse gg. Pevce in pevke na točnost pevskih vaj in resno delo katero nas čaka- Prihodnji teden se začne redna pevska sezona.. Pri tem se pa vljudno vabijo novi gg. pevci in pevke, kateri se mdovoljno sprejmejo. — Pevski odsek. m Pevsko društvo »Jadran« je razposlalo gg. članom poštne čeke, da s tem blagohotno Poravnajo zaostalo članarino za leto 1926- Društvo upa. da ne bo nihče naše prošnje zavrnil. Nadalje se poroča, da imajo vsi člani društva pravo na 25% znižane kuponske vstopnice za gledališke predstave, katere •»one razdeluje blagajnik. Vstopnince na kupone se dobijo samo pri dnevni gledališki blagajni. Odbor. m Pri oddaji poštne vožnie Maribor-Zg. Sv. Kungota, ki se jo vršila 13- tm-, je ista pripadla zopet sedaniemu podjetniku Rudolfu Smomigu v Svečini. m Društvo tobačnih trafikantov za Mariborsko oblast: Vabi se vse p- n. trafikante na sestanek, ki se vrši dne 15. 'annarja ob 9- uri zvečer v restaraciii »Pri zamorcu« Gosposka ulica. Vljudno se vabijo tudi zastopniki finančne sreske uprave, obrtnega referenta velikega županstva in trgovskega gremija iz Maribora. — Odbor. m Mestna Orjuna Maribor sklicuje v nedeljo dne 16- t- m. ob 9-30 uri v gornji dvorani Narodnega doma žalni sestanek za pokojnim čelnikom Žic-em. Ob enem se bodo obravnavale važne organizacijsko zadeve- — Odbor. m Kino Un’on. orejfe bioskoo. Na so1ošnr> željo občinstva se podaljša Pred vajanje znane šaloigre Charles Chaplin do vključno nedelje ob 11. uri dopoldne pri polovični vstopnini vseh sedežev. S tem je (Jana prilika, da si lahko vsakdo po nizki ceni ogleda res razvedrilno-T-abavim program. Pričetek točno ob 11. konec ob 12- uri- 77 1. FEBRUAR 1927 — PLANINSKI PLES! m Državni nameščenci in vookojetrni’ Pondeljek dne 17. t. m. ob 19-30 uri (7.30 uri) se vrši v mali dvorani Narodnega doma informativen sestanek društva dr- žavnih uslužbencev in vpokojeneev v Mariboru. Poročali bodo delegati o kongresu glavnega saveza v Zagrebu in občnem zboru O. Z-, v Ljubljani. Ker so na dnevnem redu važne točke, je udeležba za vse člane obvezna. m Gostilna pri »Zelenem vencu«. _________ Danes nedelja dne 16- januarja od 15-ure naprej velika Pojedina domačih klobas (jeterne, krvave, pečene), domači kropi. Koncert priljubljenega to-™^ izvrstna vina, Union pivo. — Za obilen obisk < sc priporočata Alojz in Josipina Schrei, Danjkova ulica 10. 78 m Ivanka Dolničarjeva gostilničarka na Aleksandrovi cesti 79 vljudno opozarja na koncert prvovrstnega salonskega orkestra v nedeljo 16- t- m. od 5. ure popoldan naprej. Poskrbljeno je za najbolje domače koline in za najboljša občo priznana nova in stara vina. 80 m Lepo izdelana učna pisma, porab-na za vsako stroko, je založila Mariborska tiskarna. Dobe se tudi v upravi našega lista. m Kuharski tečaj na zavodu Vesna se začne 16. t. m. 46 m Priljubljeni koncertni trio Šimek-Plehanov-Groger koncertira od 15- jan. vsako soboto, nedeljo in četrtek od 11. ure zvečer v kavarni »Rotovž« z vedno novim izbranim programom. 69 m Izjava. Podpisani izjavljam, da so vse žaljive besede, ki sem jih bila govorila o gospej Hauptman, neresnične-K oren oič. 72 Halo! KABARET EVROPA. Ha|0! Nocoi Prvovrsten spored znanih komikov Bojerja in Wa1dena. Pat_ in Pata-chon na letovišču- Poleg njiju gostuie tudi operni pevec Narodnega gledališča v Bratislavi. V nedeljo popoldan koncert in družabni ples. 81 □ □ V KORIST FONDU ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU PETRU I. — NOCOJ PRI GOETZU VELIKI PLES. O O Narodno giodallifa REPERTOAR. Sobota, 15. ''januarja ob 20- uri »Večni mladenič«. Premiiera. Proslava 501et-nice umetniškega delovanja g. A. Danila- Izven- Nedelja, 16. januarja ob 15. uri »Večni mladenič«. Predstava za zunanje goste. — Ob 20- uri »Pagliacci« in »Ba-stiem in Bastienne«. Gostovanje ge Lovšetove, prvakinje ljubljanske opere v »Pagliacci«. Pondeljek, 17. januarja. Zaprto. Torek. 18. Jan. ob 20. uri »Večni mladenič« ab, A- DANILOVA PROSLAVA. Nocoj vsi na proslavo v mariborsko gledališče, kjer bo slavil 50!etnico umetniškega delovanja Nestor slovenskih igralcev — Danilo- Nastopil bo v vlogi večnega mla deniča v isto imenovani interesantni komediji. Proslava za zunanje goste. Da se bodo mogli tudi zunanji gostje udeležiti pomembne proslave A. Danila, se bo vprizoril v nedeljo 16. t m. popold^ ob 15. uri zopet »Večni mladenič«. Tvrdka Wallner« (Grajski trg) jo bila tako prijazna, da nam ie za II det. v »Večnem mladeniču« posodila krasno pohištvo, za kar se ji na tem mestu jav. no zahvaljujemo. — Gledališka uprava. Zanimivo gostovanje v »Pagllaccih« na mariborskem odru. V nedeljo, 16- jan. zvečer bo gostovala v operi »Pagliacci« prvakinja ljubljanske opere kot Nedda. Opozarjamo, da bo to gostovanje ge Lovšetove v imenovani operi samo enkrat. / okolstvo o Sokolsko društvo v Studencih ima v nedeljo dne 30" januarja ob 15. uri svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v Sokolskem domu v Studencih. Zdravo! Iz Slovenskih goric Župan doktor Leskovar izrablja nesrečo »Slavenske banke« v volilnem boju proti demokratom. Nesrečo drugih vpregati kot konjička v svoj politični voz — kako naj to imenujemo? Samo vprašamo gostfoda Leskovarja, ali ni svoj čas Prišlo število klerikalnih konzumnih društev na kant? In če je šlo ali so bili tega krivi »demokratarji«, ne »klerikavzarji«? Vidite, tako jo! Kar nočeš, da bi drugi tebi storil, tudi ti drugemu ne stori! — zapomnite si to, ako ste resnični, ne pa hinavski zaščitniki Kristusovih načel! Avtomobili švigajo^ klerikalni doktorji frčijo na lov na volilce za oblastno skupščino- Vraga, če ne bi to izdalo, ako se na deželo mobilizira ves zimski doktorat! Pa še mariborski župan, visok! g. doktor Leskovar, se poniža med nas. Pa izvemo, da so v Mariboru ulice tako Advokat 272) je preselil svojo pisarno v Slovensko ulico 12/1, hiša Wogerer, telefon 99 Ciril Hristov: Oče in sin Bolgari zasledujejo svoje lastne brate, obkrožujejo jih z vseh strani na otočišču y gozdu na koneu Bajkama- Padali so streli, kakor da ne bi ubijali ljudi, temveč divje živali. Ovčar se je nedaleč vstran ustavil z meketajočo in lačno čredo, gledal boj in z žarečim obrazom Poslušal iz dolin prihajajoč odmev. Ni videl, odkod je k njemu Pribežal človek strašnega izraza, z razmršemiimi črnimi lasmi in dolgo brado; kakor da bi vstal iz zemlje. — Dečko, kje je tvoj oče. je vprašal — Gori pri narodu; Podi roparje, je nevstrašeno odgovoril ovčji pastir. — Kakšne ropar je, vraga? Mi smo vendar ljudje naroda! Prišel bo čas, ko boš razumel, kdo so roparji. Toda sedaj, sinko moj, mi pomagaj obvezati rane in me nekje skriti. Deček je odbežal, prinesel iz staje staro srajco, io raztrgal in ga obvezal, kakor je pač znaj in vedel. Toda kje naj ga skrije? V staji — ga bodo našli- — Obrnil so ie iin njegov pogled je obstal na neki trati vi kotlini- Tam se je še sušila pokošena trava na kupili, sličnih svežim grobovom. Tja sta se oba splavila. Pastirček je pokril ranjenca 7. vlažnim senom, nato pa se je vrnil k staji, Poklical močnega, hudega psa, kakršnih ie cela četa branila čredo in mu pokazal krvavo sled. Žival ie slastno lizala in sledeč jim prišla do skale. ki je za stajo visela nad prepadom, ko 3e naenkrat poskočila in začela lajati kakor proti volkovom. Dečko je psa Poklical ga zaprl Pri ovcah in čakal na tri bližajoče se zasledovalce, kmete z rdečimi pasovi« jn pvčjimi kučmami. — Pastir, aH nisi videl priti semkaj tnega izmed roparjev? je vprašal prvi. — Sem ni nihče prišel, je odgovoril smelo in jasno. — Le ne lagati, sicer ti bo slaba predla, je zače1 drugi Ranili smo poglavarja roparjev, pa nam je zginil Izpred oči, kakor da bi ga zemlja pogoltnila. Toda našli smo krvave sledove na skali nad prepadom. Če bi bil padel dol, bi se ga videlo od zgoraj. Torej n^ mogel nikjer drugod zginiti kakor tukaj. Kje si ga skril? To bi mi pa ravno padlo v glavo, skriti ga; je odvrnil dečko, ne da bi trenil z očmi. — Stoj, fantalin, boš kmalu drugače govoril, je rekel tretji jn mahnil z bičem iz volovskih črev- — Razrežete me lahko na drobne kosce- če nič ne vem, ne morem nič Povedati — je odgovoril brez strahu. To je staja, preiščite jo, da se prepričate. — Si sam tukaj? Kje je tvoj oče? — Gor pri zasledovalcih. — Vidiš? — je razveseljen spregovoril prvi. — Krasnega očeta imaš! Nisi več otrok in razumeš, da so ljudje, ki jih mi preganjamo, nevarni državi in spada onj, ki koga izmed njih skriva, ravno tako v njihove vrste— — Tako ie, je potrdil ovčar, toda kaj naj povem, če nisem nobenega videl? Neznanci niso imeli časa 7A pogovore. Hiteli so kakor hitro so le mogli, da doznajo. kje se nahaja glavar roparjev in ga vlove, kajti na njegovo glavo jo bila razpisana visoka denarna nagrada, ‘ki je niso hoteli deliti z drugimi. — Poslušaj, mali moj, kaj ti Pravim, je ljubeznivo spregovoril prvi, potegnil izza pasu veliko mošnjo, jo razvezal in vzel iz nje tri zlatnike. Poglej, žarijo kakor ogenj! Tvoji bodo, ako ooveš, kje se nahaja ropar. — Niti trije zlatniki, niti cela vreča ne pomagajo ko Pa nič ne vem, je mirno odgovorit Drugi si je snel z vratu dragoceno verižico, vzel iz nedrij staro, veliko srebrno uro in jo ponudil mladeniču. — Govori, kam je šel ropar in sprejmi od mene knežje darilo, da se me boš spominjal — Kakšni ljudje ste, da ne razumete! — se je razjezil pastirček- — Ne vem več, kako vam naj pojasnim, da ni danes razen vas bilo še nobenega človeka tukaj. V tem pa je potegni ltretji izza pasu kavkaško bodalo in rekel; — Glej tole. kar je le malo ljudi videlo- Drugega enakega bodala ne najdeš v celi deželi. Ročaj in rezilo sta jz starega srebra; glej, kako jc okrašeno, da se človek čudi in strmi! Kakor da se ga še nobena roka ni dotaknila! Njegovo rezilo pa — izdrl ie bodalo — gre samo vi meso. Če mu ga približaš. Bodalo se je svetilo v solncu. Še bolj pa so žarele pastirjeve oči. Ni mogel odvrniti oči z bodala* — Za te je, vzemi ga, nosi ga zdrav in bodi z njim ponosen! Deček ga je vzel in stal kakor_ začaran- Darovalec je dobrotno nadaljeval: — Nima smisla, da skrivaš tolovaja, ki ne more biti nikjer drugje kakor tu v najbližji okolici. Cele tedne smo iskali njihove sledove in sedaj, ko smo jih obkolili in pobili, naj nam bi ušel njihov vodJa? Preganjevalci ne bodo prej zapustili gore, dokler ga ne bodo ujeli. — Boljše je tudi za tebe, da čim preje odidemo, da lahko mimo naprej paseš lačne ovce. Li slišiš, kako meketajo? Ali sc ri ne smilijo? Torej, mladi prijatelj, ne oviraj nas. _ Pastir je zmeŠcn odvrnil pogled z Ibodala in ga naperil na trato. kJer ie bilo seno_ nakopičeno vi svežim grobovom sličnih konicah. Preganievalna trojica je takoj odšla tja, razmetala kuPe in prijela ranjenega glavarja- Veselo so kriknili proti gozdu, od koder ni bilo več slišati strelov in kjer so vsi brskali naokoli, slačili trupla ubitih/ roparjev in nestrpno iskali poglavarja. 1 Ko so slišali, da J*e živ ujet, so hitrol odšli ,vi dolino in napolnili prostor okoli staje. Pamienec je komaj stal na nogah in apatično poslušal psovke in slavospeve zmagovalcev. V tem je Prispel tudi gospodar sta ie s puško na rami. Brki so mu viseli daleč navzdol. Ko je roparski glavar spoznal’ v Prišlecu očeta mladega ovčarja, se je razsrdi! in mu zaklical: — Ogenj naj pade na glavo onega, ki Je spočel Judeža! Ne boš videl nič dobrega ne na tem ne na onem svetu! Roparjev glas se je zgubil v kletvicah in Posmehu. Vsi so se smejali in ga zasmehovali. Le gospodar staje je etat mračen m črno Žolt kakor zemlja« Kmalu nato.so odšli preganjalci z l,_ jetnikom in trupli ubitih navzdol — No, kaj naj sedaj storim s tabo? je srdito rekel oče svojemu sinu- Deček je molčal. So vedno ie držaj v rokah bodalo, a njegove oči ga niso vpj gledaje, temveč so bile srepo vprte v zemljo. — Pojdi pred mano! — Je zavpil iri ga Peljal k skali. Glas se Je razlegel to in onstran Balkana. Nastaja jo nova roparska tolpa. Njen vodja 30 ovčar, Čigar s*? ti Jc ivxlnl vodjo ubitih, čredo je prepustil volkovom v gorah, njegovega sina Pa so ^aŠU !.>].»imi v prepadu^pod stajo- Srebrno oda!o mu jc do ročaja tičalo v srcu. Prevol « J. JVL. □DDDODOOaaDD a o V KORIST KONDU ZA POSTAVITEV - SPOMENIKA KRALJU PETRU I- — NOCOJ PEI GOETZU VELIK PLES* nanmoonnaan a a aumuanauuuD gladko potlakane, da se ni -bati mlekarici, ki prinese gospodom v mesto beli sloj, da se spotakne in razbije kanglico- Sent, če ne bo to vleklo kroglice v Skrinjico »gospodov«. Pa Še nekateri pravijo, mi se ne pustimo komandirati od farovški ; kuharic! Mi pa praviimo: Le vkup, le vkup uboga farovška gmajna! — da bo vera prej očiščena politične navlake. Še nekaj gospod urednik!_ Pravijo, da bo zdaj v nedeljo po prižnicah hudo grmelo, da se bodo groze in strahu vse volilne skrinjice tresle ko šiba na vodi, samo ena bo varna, mirna- Kaj bo in kako bo, vam bomo poročali. Iz Slovenskih goric. Vse se giblje in Pripravlja za oblpstne volitve. SLS na-Penja vse strune, da dobi absolutno večino in bi zamogla reči: le sam sem. le sam gospodar- Gospoda doktorja pošiljajo v bitko, da nabira krogljic broj. — Kaj n;iim to, da vpijejo nad SDS_, češ to je stranka »dohtarjev«, v praksi je treba postopati čisto drugače nego v teoriji-AJem s kožami Krznarje in trgovce s kožami divjih živali opozarjamo na sledeče; Kožni sojem se prione dne 24- tm. ob 8. uri zjutraj in se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti Pa bo Lovska zadruga oziroma »Divja koža« prevzemala od zamudnikov y komisijo kože vseh vrst v svrho kasnejše organizirane prodaje na dražbi- Dne 25- januarja 1.1. se bodo na velesejmu sortirale v komisijo izročene kože. Sprejemanje kož pa se brezpogojno zaključi tega dne ob 12- uri. 26- t.m. se vrši od 8—10. ure dopoldne ogled posameznih partij kož. Interesenti si za-morejo ogledati blago v tem času v paviljonu »J« na velesejmu- Ob 10. uri pa se prične akacija kož v sortiranih partijah jn traja do 12 ure- Dražba, se ob 15. uri ponoldne nadaljuje do 17. ure. ko se zaključi- Prihodnji dan, 27. t- m. bo obračun z kupci in oddajale se bodo kupljene ozir. izdražene kože div.iih živali. Letošnji kožni sejem bo/bogato založen s kožami vseh vrst divjačine in tako bo nudil najboljšo priliko, da interesenti tii krijejo svoje potrebe. Prvi sokolski smučarski tečaj JSS. V drugi polovici jan. t. 1- priredi Jugoslov. Sokolski Savez svoj prvi redni smučarski tečaj in sicer Pri Mariborski koči SPD 1080 m na Pohorju. Namen tega tečaja je sistematično izvežbati v smuški tehniki sokolsko vrsto, zbrano te raznih sokolskih žuP naš© države, ki bo v bodočih zimah poučevala in vežbala na smučeh ostale člane svojih žup ter na ta n-1 čin zanesla to zdravo in koristno zimsko telovadbo na Prostem Sirom vse naše države- Tečaj bo trajal 14 dni od 21. januarja do 2- februarja t. 1. vodil ga bo brat Rudolf Badjura iz Ljubljane. Zbirališče. Udeleženci gorenjskih, dolenjskih in vsi oni fe drugih žup, ki nimajo opreme in si jo morajo še nabaviti naj se zberejo 20. t.m- če le mogoče do 1*1.30 ali vsaj kmalu popoldne v Narodnem domu v Ljubljani v pisarni JSS. Tu se jim bo Pregledala njih smu- čarska oprema in oprava ter dobe pojasnila glede prenočišč in vsa ostala navodila- Odhod dne 21- tm. ob 5.26 iz glavnega kolodvora Ljubljani. Člani (ki imajo že svoje smučarsko opremo in opravo) naj se pridružijo dn e21. tm. na ''elezni-ški Postaji Zidani most, od koder odpelje ljubljanski vlak 7.04 do naše zadnje Postajo Hoče pred Mariborom- Ob 9-30 skupni odhod od železniške postaje Hoče Po markirani poti (3 ure v Mariborsko kočo na Pohorju. Člani mariborske sokolske župe morejo oditi peš ali iz Maribora ali iz HoČ v Mariborsko kočo tako, da sc snidemo ob 13- uri vsi v Mariborski koči; pojasnila glede opreme da le — tem mariborska podružnica SPD (br. dr- Senjor in Golobovič. Sodna ulica^ 16III.) oziroma S- Forstnerič, ki izdeluje smučarsko opremo (Melje Mether-jova ulica 18 v Mariboru). Oskrba- Za udeležence sokolskega smučarskega tečaja JSS, velja cena za dnevno oskrbo v Mariborski koči za ose bo 45 Din. V tem znesku so všteti; zaiu-trek. obed, večerja ter prenočišče v enkrat dnevno zakurjeni sobi- Pouk v smuškem tečaju je brezplačen. Za prehrano in stan v Mariborski koči. ki ie dobro oskrbovana in vse leto odprta, je dobro preskrbljeno- Oskrbni strošek je določen na Din 45 dnevno od osebe (zajutrek. obed, večerja ter prenoči ščo v enkrat dnevno zaknrieni sobi: niiači in eventuelni drugi priboliški pri hrani v tem znesku niso vpošteti). Pri nakupovanju smučarske oPreme in oprave svetujemo previdnost, da se ne nabavi česa. kar ne velja in ie slabo- — Vzemite seboj izkušenega starejšega krmarja! Za tečaj je potrebna v glavnem naslednja onrema- En nar smuči z norveškimi ali Bilgenijevimi stromeni in rezervnimi stremenicami. Smuči nai bodo dolge za 2 pedi nad glavo. Vsakdo mora imeti 2 kolca (palici) ki sežeta do ramen in imata spodaj pritriene abimina-ste a)i Pločevinast© krpliice. zgoraj pa široko uspieno pentljo. Kože za enkrat niso potrebne, dobrodošla pa bo maža za smuči in ena krpa (cunja), par zaponk in usnjeni pas. Oprava naj bo turistovska. Volnena čepica (smučarska ali navadna športna) da si jo lahko potegneš čez ušesa- Najbolj ugodne so dolge hlače, ki jih povežemo snodaj s kratkim (80 cm. dolgimi. 10 cm širokimi) zavojci s Prišitimi trakovi na gornjem koncu. Za rokavice rabimo samo Palčnike iz domače, debele kmetske volne s samo dvema predeloma i- s. za palec jn drugi širši del za ostalo 4 nrste skupaj- Zalov za vrat ne kupujte! Zelo potreben Je volneni iopič (sveter) s spredaj preklanim ovratnikom in pa površnik (ogrtač) iz šotorskega ali nahrbt-niškega blaga. Posebno nažnjo je posvečati perilu in čevljem! — Srajce ne smejo bitj platnene, temveč iz blaga, ki dobro pije pot (znoj) torej: Panama. tetra ali turing blago. Pod srajco služi prav dobro_ lahka mrežasta srajca. Za sviti''« (spodnje hlače) priporočamo le triko iz volne ali bombaževine. Nogavice iz debele, d' mače volne! Pod temi se lahko nosi še en par tanjših nogavic- Perilo se bo lahko dalo prat v pralnici Poleg Mariborske koče- — Vsakdo naj si nabavi močne vezgnke ali mestve (gorsko čevlje)- — Smučanje v mestnih, mehkih čevljih je otežkočono .zelo nerodno in pa nehigi-jensko. Noga oz. čevelj mora stati trdno v stremenih na smučki ter ne sme čutiti nikakega pritiska stremenlc ali od strani smuških železnih ušesc. Da se noga po vežbanju zvečer) odpočije in se dajo vezanke sušit, je potrebno, da vzamemo seboj papuče (copate) ali en par m-hkih mestnih čevljev ter tudi eno mažo za čevlje. Vso prtljago je#omejiti na en nahrbtnik-Podrobnega pojasnila glede opreme in oprave daj© knjiga voditelja tečaja: Rud- Badjura. Smučar, (Din 30), ki naj si jo tudi nabavi vsak udeleženec tečaja za teoretski pouk, ki se bo vr.šd v koči v večernih urah. Prijave v sokolski smuški tečaj sprejema do 20. tm. Jugoslovenski Sokolski Savez Ljubljana. Narodni dom- Ljubljanski zvon v letošnjem letu Iz kaosa^ revolucionarnih povojnih dni se danes čimdalje jasneje in razločneje izločajo trdni in solidni temelji, na katerih Im nekoč slonela kultura novega človeštva. Intenzivno sodelovanje pri izgradnji teh temeljev je notranji postulat vseh tvornih duhov, ki sc zavedajo svoje odgovornosti in svojega poslanstva. Tudi slovenski-jugoslovanski človek sc zaveda, da njegova in njegovega naroda kultura ne more biti neka izolirana neod* govorna provinca, temveč mora biti živ, oplojujoč in oplojen drobec v živem občestvu evropskih in svetskih kultur. — »Ljubljanski Zvon« se zaveda svoje odgovornosti: ve, da so vprašanja in problemi sodobnih kultur njegovi lastni problemi in vprašanja; ve, da je njegova dolžnost stopiti s temi kulturami v kar najožji stik- Znveda Pa se tudi, da je kultura vsakega naroda svoievrsten in poseben organizem, čigar korenine segajo v davnine, čigar srce utriplje v sodobnosti in ki z veiami svojih slutenj tiplje v bodočnost- Slej ko prej pa ostane bistvo njegovega programa: najširše rvobodoumje ki ustvarja brez kakršnihkoli predsodkov. Iz gradiva, ki je listu že došlo ali mu je obljublieno. omenimo samo nekaj. Poglavitnih točk. V leposlovnem delu se bo nadaljeval in zaključil Vladimirja Levstika roman Iz vo.inih dni »Hilarij Pernat«, ki se v letošnjem letniku radi tehničnih nePrilik ni utegnil dovršiti- Ta povest je že letos priklenila nase širok krog Čitateljev. Njih zanimanje se bo v prihodnjih nadaljevanjih še stopnjevalo. Delo razodeva vse vrline avtorjevega peresa- Istotako pride prihodnje leto na vrsto Joža Lovrenčiča starorimski roman »Publius in His-pala«, ki smo ga morali letos radi pomanjkanja prostora odložiti- Poleg tega bo gojil v prihodnjem letu v večji meri krajšo novelo ir črtico. V ta namen so izročili uredništvu svoje Prispevke že številni književniki: Franc Bevk (»Nenavadni obisk«). Juš Kozak, F. Kozak (»Skrivnost naše hiše«), Cvetko Golar, Anton Novačan. Ivan Zorec i- dr„ med mlajšimi: Miran Jarc (»Partija ša-haha«), Slavko Grum (zanimivi dramski Prizor »Upornik«)._ Tone Seliškar. B-Kreft; ter med na.imlajšimi: Ant. Ocvirk (»Gospodar Izidor«)- V pesniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki. priobči© pa se prisnevki tudi nekaterih mlaišib pesnikov in Pesnic- Razen tega obiavj list nekaj poslednjih pesmi iz Aškerčeve zapuščine. Pod naslovom »Iz svetovne književnosti« se bodo Priobčevali krajši značilni sestavki iz del pomembnih sodobnih umetnikov besede tujih narodov. Takoj Prvi zvezek predstavi slovenskemu občinstvu na j večjega modernega francoskega romanopisca M. Prousta; temu sledi Anglc* Conrad, nato Španec Jar-nez in drugi- Fs e n stični del bo Pester in aktualen-Največio pažnio bo uredništvo posvečalo sodobnim domačim literarnim in u-metniškim vprašanjem- Tu bodo zastopani: odlični esejist, Janka Lavrin, ki niše danes v angleškem ieziku in čigar dela se prevajajo v japonščino, je izročil uredništvu originalno Taznravo: »O psihologiji evropskega romantizma«, razen tega priobči nekaj portretov iz svetovne književnosti (I- Cankar, Baudelaire, Whitman itd.); Oton Žimo’'*5" (o riedališču in kritiki): A. Lajovic. Joža Glonar, J. Kelemina, F- Bradač: Franjo "'ibej Priobči esei o »Psihologih Cankarjevega umetniškega ustvariania«. Karel Dobida piše o reviii evropske upodabljajoče umetnosti na razstavi v Benetkah, Josip Vidmar bo poročal o sodob-. nem francoskem gledališču; o sodobni francoski književnosti bosta končno po-, ročala tudi A- Debeljak in P- Karlin- — Poleg navedenega bo list redno prinašal! tudi krajše esejistične Preglede preko, sodobne srbsko-hrvatske in bolgarske, književnosti in umetnosti.^ Niz esejev, namerava uredništvo končno posvetiti modernemu angleškemu slovstvu, kritiki in gledališču, ki je danes med Slovenci; malo znano. V to svrho je uredništvo' pridobilo znanega angleškega Publicista, in kritika, prof. W. H- Hindlea- Smer lista je tedaj jasno opredeljena;) kulturno slovenstvo — v najožiem kontaktu s kulturami drugih jugoslovanskih narodov -1- s sodelovanjem, sodobne; kulturne Evrope. 1 Novost v novem letniku bodo umetniške reprodukcije v bakrotisku. Tekom leta prejmeio naročniki 10 portretov naših velemož. Prvi bo priložen februarski številki- Da bo uredništvo moglo izvrševati to svoio nalogo, je v veliki meri odvisno od občinstva- Zato vabimo vse dosedanje naročnike, da ostanejo listu zvesti i v bodoče. Prosimo na tudi druge, vse. ki umejo ceniti pomen lePe knjige, da sto-oi-io v paš krog! »Ljubljanski Zvon« bo Izhajal točno Prvi teden vsakem meseca. Naročnina znaša; za celo leto 120, za pol leta 60. za č"trt leta 30 Din: za inozemstvo 150 Hm. Naroča sc pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica št. 54» aiSBBSmiUiem V MariKoru, (Tne 16. Tflfiuarla 1927. 99 Vežni mladenič iY mariborskem gledališču. (I {K nocojšnji proslavi petdesetletnico u- metniškega delovanja J. A. Danila). Moja mama mi je večkrat rekla: »Fante, fante, ne bodi brezverec: sanje so včasih kot prerok!« »0, dober večer, gospa! Poljubljam roko, gospa!« »0, dober večer, gospod! Pozdravljena, gospod!« »Tudi Vi enkrat, gospa?« » Tudi jaz enkrat, gospod!« Gledališka biljeterka si je oslinila Prste: »Prosim, milostljiva, izvolite, Parter prva vrsta na sredi.« »Kje je to?« »Takoj prvi.sedež za suflerjem.« Milostljiva^ je vzdihnila ... Gospa biljeterka jo potolaži; »Milostljiva, saj tam sc najbolje sliši. »In vidi?« »Vse boste videli, še suflerja. Vsak čas bo prišel. Je mlad, kodrolas, fant od fare...« Milostljivi so zažarele oči. »Je večen —?: Biljeterka je smuknila za trenutek drugam, porabil sem priliko za svojo besedo: »Oprostite gospa, moram na oder, imam inšpekcijo .. •« »Ah Vam je dobro pri inšpektoratu, vedno ste lahko na odru, oh.. •« Gospa bi bila tisti hip rada inšpektor.. »Oprostite, gospa biljeterka, Pravite za suflerjem-.. Je večen?« »Kdo?« 'H.'. »Sufler?« Gospa biljeterka ni Imela več časa odgovarjati, imela je posla, čez glavo. »Na druga stran, prosim . . balkon zadnja vrsta., loža..« »Gospa biljeterka, jaz imam tudi li-iMek za svoio ženo s seboj, a se je na poti spomnila, da je pozabila rokavice, da boste vedeli, ko pride...« ..»če Pride.« si je mislila biljeterka; kanti ona je tudi ženska in ve, kako se pozabljajo rokavice zadnji hip. »Gospod, listek, prosim!« »Prosim!« »Tretja vrsta, parter desno, pod ložo tistih gospodovi, ki kritikajo...« »Kdo kritika, kaj kritika! Večne mladeniče bo kdo kritikoval? Naj le poizkusi!« Bil je to mož v najlepših letih, zato se je razburil. Biljeterka mi je pozneje povedala, da je vdovec, in da se je nocoj prišel učit, kako in kaj. — »Čujte gospod, vi imate, vstopnico za galerijo, a ne za ložo.« »Toda jaz slabo vidim...« »Nič, ne de, saj boste slišali-« Zvonci na hodnikih so vtretjič zazvonili.« »Parter tretja vrsta, balkon levo itd.« Gospa v prvi vrsti, gospa za suflerjem, je že sedela- Pogledala je na uro: še tri minute, še tri. •. Po vsem telesu jo zadrhtela: »Ko naštejem do 120, pa bo, prišel bo večni.. « Skozi okence na zastorju je nekdo pogledal. Gospa je naštela takrat že do lil, a zmedlo se ji-.. Okence., na okencu očesce... in to očesce je gledalo na njo. Zasvetilo se ji je v dno srca: »Morda je ravno on, večni, in gleda na njo! O, hvala bogu, da ni moža zraven. Ostal je doma izsramu pred večnim mla deničem-.. Oh moj mož, da bi me on enkrat tako gledal skozi špranjico, oh moj mož, večni koruznik.. Hvala bogu, da ga je vsaj sram. še b^H hvala da je doma... Večno naj bi bil!.. Snlob večnost •..« Ko se je gospa zamislila baš v najglobje misli, jo je zagrnila tema-, po gledališču ie završalo ko v Panju... Gospa ni mogla našteti več niti do tri, gospod vdovec pod kritikarji. si je koma^ Se zavihal brke, slabovidni na galeriji komaj restavriral svoj daljnovad, ko se je dvignil — zastor.---------------------- Minulo je deset minut. — gospa prvič zazdehala. gospod pod kritikarji je prvič zakašljal, slabovidni na galeriji se je pošteno useknil... Spet je preteklo pet minut. Bile so dolge... in gospa in gospod vdovec in slabovidni so bili baš na tem, da Ponove svoj posel, ki se jim je Prvič tako si-iajno posrečil, a se ie nekaj zgodilo-Završalo je med dfiaštvom: (Dimki so naiboljši gledališki ljudje, kot Židje najboljši trgovci). »Ga vidiš, ga vidiš? — Živijo! — Hura!. ..« Oosood vdovec ga je tudi koj no-gruntal in priščipil si je brke, slabovidni te Slišni te Crt ni iboAVn*1 suflerjem se ie tud kai hitro zdanilo. zdanilo... Da! On je! Danilo! Jo že tu — večni mladenič! Ta trenutek bi bila gospa rada sufler in bi takole šepetala; »Pozdravljen, Danilo, poglej me, moj mož je copata, moj mož je doma, hvala bogu...« Študentke je Prešinila skupna misel: »Oh kako uren, kako gibčen.. • zakaj ni Profesor, večni profesor in tne večne študentke?!...« Sploh se je tisti hip, lepo ali grdo, mnogo šepetalo v Talijinem hramu- Šepetalo o večnosti, večni mladosti... Dva gospoda, ki sta skoro vsak večer v teatru in takorekoč mladeniča sta se samo spogledala, češ, ali bova ostala večna?! Eden njiju se je ob teh mislih popraskal za ušesom. Spoznal sem takoj, da je njegova »večnost« sumljiva. In k.ier je večna mladost, tam je večna liiubezcn- Zato ie spregovoril Danilo na odru, vPričo vseh: »Brez I-itibezni ni nič. jaz enostavno brez ženske ne morem živeti. Vse svoje življenje sem živel za ženske. Jaz sem v stanu pred rokavico kake lepe ženske poklekniti in vse noči sanjati o nji. Zame je ženska to, kar je ribi voda. In če kdo misli, da se bom dal živ pokopati, naj ga vzame hudič!«.. Tako je povedal; lepo za dušo, sladko za srce. Gospa 7,a suflerjem ie od ginjenosti skoro na glas zajokala: »Oh, ta bi na bil... ta bi bil zame!.. Oh, tj moj večni! No. da, res je. moi mož tudi večkrat kleči, ker mora-. Toda da bi pokleknil kar tako na lepo in še med rokavico, je veliko Prebcdast in Presla-bokrven!••.« Gospod vdovec pod kritikarji si je hitro in skrivnostno nekaj zabeležil. — Nad>r?e tisto o klečaniu pred rokavico lepe dame. Slabovidni na galeriji pa je že v duhu gledal, kje. kdaj, in pred katero bi pokleknil- Študentka ie pošemiila študentki: »Tena tragedda ta »Večni mladenič«.— Solza ji je zdrsnila v večnost. Krptkomalo: vse preveč šcjirtnnia in kri tikova n na o večnosti. Taka reč zasluži. da bi jo rešPektirali! Tn šlo je dalje; večnost je povsod in ne nočiva: Blagajničarka je še obračunavala: davek, tantieme, ognjegasci, pol!--Ha, rekviziti. Statisti... biljeterko so že po-dremavale ... delavci na odru so še držali za kulice, plačilni v »Central«, je že gledal na uro, ko je Danilo PosednjiČ izpregovoril; _ »Ali ste vi ljudje, vi, ki se bojite žensk ki vam je za ta dražestna bitja vsaka naloga pretežka. In vi, mislite še, da ste mladeniči?! Poglejte, kako je bilo z menoj! Jaz se nisem nikoli ničesar bal.. Ah, če se spomnim.. Benetke. • gondole-, serenada., polno ljudi, in poleg mene lepo, mlado stvorenje.. gleda mi v oči ter pravi — ljubim te, daj odvedi me v življenje, katerega še ne Poznam — Kot obseden _ sem bil tisti večer. Nič nisem Premišljal, ničesar se bab temveč šel z njo v življenje. Tako! fn sedaj lahko vstanete, greste domov in točite solze za svojo izgubljeno mladostjo!« / Zastor! P. S- Po predstavi se_ je zbrala cela gruča lepih dam, čakajočih Večnega mladeniča. Položile so rokavice na prag. Prišel je Danilo, in ni pokleknil; kajti ta večer je imel dovolj od »večnosti« in bil je precej utrujen od nje-.- Tistih dveh gospodov, takorekoč mladeničev, tisti večer nisem videl. Gospod vdovec je šel to noč krakat z rožo v gumbnici! Gosna za suflerjem pa je vso pot do doma Preklinjala svojega moža. Drugo intro sem jo srečal- »Oh, dobro jutro gospa!« »Oh, oh. oh. . « »Ja. gospa, kaj pa je?« »Pomislite, moj mož nori, rekel je, Ha mi bo večnost že izbil iz glave, in da bom odslej inz doma on na da bo hodil v teater. Oh pomislite, če bi vedeli.. ■« Bridko sem jo tolažil: »Saj ni In ne bo tako hudo, no, no gospa, pomirite se gospa...« »7nkaj sem sedela ravno za sufler- iem- Če bi ne sedela za njim bi bilo morda vse dobro... Oh pomagajte gosnod — Kovič!.. m Kunuife kp!* iz poštene hile primemo iobko izobra-bo v trgovino z mešanim blagom Iv. Kova*, Frankopanova ulica It 15, Maribor. 82 Zamena stanovanj. Vslad večjega zanimanja za zameno atanovanj otvori zopet »voj oddelek -Marstan*, Lekarniška ulica 1._________74 0117(1111 Naznanjam cenj. ob rilLUll! tinstvu, da i-.delujem čevlje po meri, kakor tudi vsakovrstno popravilo. Imam vedno v zalogi najboljše češko blaso. Posku-ite in priprirali ae boile. CIRIL LOUEC, čev-Ijaraki mojater, Maribor, Glavni trg 4. 52 Nijcenejih uri J. Trpfn-u, Glavni trg 17 Zimsko blago pol zastonj. Creppe de Chine od 60 Din naprej itd. itd. Prepričajte se ■umi! I 60 Profesor pončale po izkušeni metodi slovenščino in nemščino, tudi slovensko in nemško stenogratiio. Raz lageva ul. 15, pritličie. 57 BATERIJE za žepne svetiljke, najugodneje nudi 2241 Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul. 26 Ceni, občinstva naznanjamo, da se je električno instalacij.ko podjetje preselilo iz Gosposke ulice It, 8 v Stolno ulico štev. € ter proai. da se v teh potreblčieah blagovoli vsakdo obrniti na podpisano podjetje. Elektra d.zo. z., Stolna ulica 5 KEMIJSKI LABORATORIJ za Industrijo, kmotijstvo In trgovino Analize zemlje z določitvijo gnojenja Preiskava in določitev vrednosti umetnin cnojil Preiskava modre cal ce in drugih za pobijanje Škodljivcev določenih sredstev Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter nj h ozdravljenje Raznovrstne analize za industrijske potrebe Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor ,,Conchynol‘‘, ,,Arbinol" in ,,Hmelin“ Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in taztančene raz-topline itd, 83 MARIBOR, TRG SVOBODE 3 PatbPatadion 79 m, .v • v kavarni Evropa 16. —31 t. m. gostujeta komika Bojen in Walden. Izbran spored ' 2^4; Y V,.'J '■ I Najboljši nepremočljivi štrapac-ni čevlji, dokolenice, gamaše, toplo perilo, rokavice, nogavice 2393 Termos-steklenlce po 32 Din Slavko Černetič, Aleksandrova c. 23 Zaloga KARO-čevljav po originalnih cenah! VAB I LO! Studenški čevljarji priredijo v nedeljo, dne 16. januarja PLESNI VENČEK v dvorani gostilne Gačnik v Studencih Dr. Krekova c«sta (nasproti delavnice drž. žel.) 68 Spored t Godba, ples, lalliva polia, amerikanskl zapor, boj a konfeti, lor na čevlie '4 dobitki) itd. — Vstopnina 5 Din. Začetek ob 3. uri pop. — Cisti dobiček je namenjen za občinske uboge, — k mnoguštevi m udeležbi vabi ODBOR, Za staro železo, litino, medenino, baker, svinec, cink, krojačke in šiviljske odrezke plača vedno po najvlš|l ceni Veletrgovina s surovinami IVIli SLUGU, Maribor, Tržaška testa 5. Poceni na prodaj zobnata kolesa, ležišča, cevi, nekaj dobrih peči, * komade alfe 1.1. d. <5 Cunj« za čUčenle strojev v vsaki množini vedno v zalogi. Tovorni prevozi, selitve ifd. se prevzamejo po jako solidnih cenah. Garniture. Čepice. Nogavice. Rokavice. 'Toplo perilo. V^oln nudi v največji izbiri 226 SLAVKO ČERNETIČ, ALEKSANDROVA CESTA 23 Zaloga KARO-čevljev po originalnih' cenah Ttakar: »Mariborska Tlakama« v Marihoru. predatavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Cizel, novinar. Izdajatelj: Koazuroli .Tab~~ predstavniki Vekoedav Špindler. \-i ? Maribor-.