ÌS>
i-,lSt Ì2^ ^
9
*9
straneh ' —-r , Y '	■ **«
polletni rv''- v —sečna 260 1: ulica Me	- tel. štev. 93
degli Abruzzi 3, Dom pristaniških Dopisi se dostavljajo uredništvu, rokopisi in slike se ne vračajo, za vsak milimeter 30 lir. Oglasi POŠTNINA PLAČANA V GOTO
rei ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI.
;ilka 20 lir, na šestih - naročnina 1000 lir; Uredništvo: TRST, vat TRST, trg Duca •1. št. 249-50, 235-96. se ne sprejemajo, osti enega stolpca
iBONAM. POST.
DELO
GLASIL® KOMUNISTIČNE PAKTI JE S.T.O.
Slovenci!
Enotno branimo pravice in koristi našega življa !
TRST - SOB OTA, 6. NOVEMBRA 1954
CENA 20 LIR
Veliki oktober
1
Napredno človeštvo vsako kto proslavlja obletnico Velinole oktobrske revolucije, najpomembnejšega dogodka no-agkejše svetovne zgodovine. De-'’^Pvno ljudstvo in demokrati-lt».fhe množice se shajajo za sed-ert'Fli november na svečanih pro-od-Nvah ne samo zato, da se od-l^Flže spominu te preokretnice Vf zgodovini človeštva, marveč da obnove v '
■ol kojo obljubo slediti velikim jve-FUkom zmagovite Oktobrske Revolucije.
ret- iz ]eta v leto bolj se člo-ieS 'fštvo zaveda odločilnega po-• 'ena te odločilne zmage vekih idej za bodočnost vseh Prodov sveta.
Saj ima vsak dan nešteto °kazov, kako si načela Veli-nsK1 6 revolucije vse bolj utirajo ‘t v svet in se uveljavljajo v aji(:!r<U>ic, izhajajočih iz določb lon-p-jenju narodov.
Ta načela so že davno postanti-: borbena gesla delavskih in oa 'hmokratičnih množic, s kate so si priborile marsika-:ro pravico. Po zadnji sveto-1i vojni, pa so postala duho Ha last ogromne večine člo-iraa-tškega rodu. Poleg delavskih ftiožic so si jih prisvojili ko 'tlialni in odvisni narodi, ki Mijo v načelu narodne ine-visnosti neposredni cilj svo-borbe proti kolonizatorjem zatiralcem. A tudi v več ji manj neodvisnih državah med ljudskimi množicami inol ino bolj uveljavlja prepri-
ati - Tl-
po zadnji vojni; odvračala je od nas nevarnost, da postanemo atlantsko vojno oporišče in s tem najbolj izpostavljen cilj morebitne vojne. Tudi na Londonski sporazum je neposredno pristala prav v namenu, da odvrne od Trsta to neposredno in usodno nevarnost. Prav dobro vemo, da bo še naprej bdela nad našo usodo in da ne bo dopustila ničesar, kar bi bilo v škodo našemu ljudstvu. Tudi nam Slovencem bo naša borba za narodne pravice mnogo lažja ob zavesti, da lahko računamo na njeno razumevanje in pomoč.
Kot doslej bodo nas Tržačane v vseh nadaljnjih borbah navdihovale in bodrile nesmrt-ideje Velike revolucije: mir, bratstvo med narodi, trdna enotnost vsega delovnega ljudstva, odločnost v borbi za narodne, socialne in človeške pravice. In, kot so zmagali ruski in drugi narodi pod zastavo teh idej, tako bomo tudi mi in vse ostalo človeštvo dospeli na Veliki cilj.
STANE BIDOVEC
A"'
ider
nje, da so ohranitev miru fbostavitev mirnega sožitja, lagd" atstvo mec* narodi in medvojno spoštovanje — načela, so nastopila 7. novembra 17 svojo zmagovito pot —
rneX
stav®
Mir-prva skrb sovjetske oblasti
OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE

mm umnjE vseh prič
Gnusni fašistični izpadi na Velikem trgu proti Slovencem in Jugo-slaviii so izzvali splošno zgražanje-Skupna akcija strank proti zasedanju vodstva MSI v Trstu - Prvi odloki vladnega komisarja Paiamare
OBSODBA MAC0ARTHYZMA IN VOJNE POLITIKE
Silovit volilni poraz
Eisenhowerjeve stranke
Demokrati so dosegli večino v parlamentu in senatu
V četrtek je bila v našem mestu svečana proslava 4. novembra —- obletnice zmage, kateri so prisostvovali predsednik republike Luigi Einaudi, predsednik vlade Sceiba, razni ministri ter druge visoke osebnosti. V Trst je za to pritiko prišlo mnogo deset tisoč ljudi iz Italije. Ministrski predsednik je imel ob tej priliki govor, ki je za nas tržaške Slovence zelo pomemben, ker je zagotovil spoštovanje vseh narodnih pravic, predvidenih z londonskim sporazumom.
Ob 8,40 so visoki predstavniki civilnih in vojaških oblasti s predsednikom vlade na čelu pozdravili na tržaški postaji predsednika republike. Po pregledu čet, razvrščenih na o-brežju, in po podelitvi zlate svetinje tržaškemu praporu, se je začela velika vojaška parada, ki je trajala skoro celo uro.
Govor Scelbe
a vodila, ki morejo zagosti vsem narodom in vsem eijàn !°veškim bitjem lepšo, brezzai 'rbnejšo, srečno bodočnost, velika načela so zapis a-P danes na praporih naro-j0V[ž S■ ki so si priborili svojo (UH ^odno neodvisnost in se prillili Deželi socializma na e pa -eni zmagoviti poti. Nosijo narodi, ki se morajo še i f" f^o boriti za svojo osnovno odločati o lastni uso-
•a 13 '
F'in' !^e visoke ideje so danes »Trj- |^°dbuda silovitih in vedno lzpod 'š’h množic, ki so narodno, ^Podarsko, politično zatira-ki se čutijo ogrožene spri-
istoio-
iKeel'
vedno nevarnejših vojnih ‘Prav. Francosko ljudstvo odločno upira ponovni o-20 Nitvj Nemčije, trikratne !ndrO' Padalke njihove domovine v .^niem stoletju, ter zahteva Pem z drugimi narodi spotom med velesilami proti
. dol' i«]
dove-
Mo vi nemške Wehrmacht, za panje oborožitve vseh dr-•J' y za brezpogojno prepoved Vl|l Rilskega in drugega orožja
borN raW11 ostali s svoli P'e' l S J 0°* prisl' laicale' t so sl i elico1"
Pinožično ubijanje. Ze do-se niso mogli zahodni dr-'Miki upreti odločni zahtevi ‘ ‘ionov in milijonov ljudi, briški voditelji si niso u-*’ vreči atomske bombe na ‘Mjsko ljudstvo. Pod silo kovnega javnega mnenja so >rali pristati na premirje na I,reji in v Indokini. Prisilje so sedati za zeleno mizo y(). , Se pogajati
°0Snty i^e to je uspeh dosledne evanjO (‘‘tike miru in spravljivosti ,v z o- ( io dosledno izvaja Sovjet-;na tn' zveza od prvega dne svo-i svole ,ia obstoja, od znamenitega kar s0 Pfeta o miru pa do danes. V 1 do M ;viru te njene mirovne po-shdd"* -ilte je za nas Slovence še >e 5 Mbno važna njena- pobuda ^staviti boljše odnošaje z Moslav-ijo; jugoslovanska je te njene predloge ;^i sprejela, dobro poznava-ta ' čustva najširših ljudskih
ovne!11
nezh-č'
laju. sl .„ šrt (j se m°-
čiaP'
pr'
Mžic Jugoslavije, ki so tra-!’°nalno navezane na Sov-
V torek so se v Združenih državah Amerike vršile volitve za obnovitev predstavniške zbornice in trejine senata ter 32 guvernerjev poedinih držav. Na volitvah sta nastopali dve glavni stranki, republikanska, ki je dosiej imela večino in kateri pripada predsednik E-i-senhower, ter demokratska, kateri je pripadal pok. predsednik Roosevelt in Truman in ki je bila poražena na zadnjih predsedniških volitvah. Votivna kampanja je bila zelo ostra in v njo je posegel sam predsednik Eisenhower, ki se je dobro zavedal, koliko bi trpel njegov osebni ugled in ugled njegove dosedanje politike, če bi zmagali demokrati: Toda vsi napori republikancev so bili zaman, ker so odnesli demokrati vetiko zmago.
Volitev se je udeležilo okrog 45 milijonov Amerikancev, t.j. 60 odst. volivcev, kar predstavlja za ameriške razmere vsekakor visoko udeležbo. Pri volitvah guvernerjev so demokrati zmagali v 19 državah, republikanci pa v 13. Končni rezultat volitev v predstavniško zbornico daje 232 sedežev demokratom in 203 sedeže republikancem. Za delno izpopolnitev senata je bilo po volitvah 48 sedežev za demokrate in 47 seaezev za republikance, ostalo je še odprto vprašanje enega sedeža, ki je končno pripadel nezavisnemu kandidatu 'M-orseju, ki podpira demokrate.
Izidi volitev predstavljajo jasno obsodbo vse vladne politike in trd udarec za mac-carthyjevske metode preganjanja komunistov, demokratov in ljubiteljev miru, ki so se iz Amerike razširile tudi na vse zahodne države pod ameriškim vplivom. Republikanci so ob zadnjih volitvah mnogo obetali, toda svojih obljub niso izpolnili. -Dočim se je stanje v notranjosti- dežele poslabšalo, so v mednarodni politiki skušali iti do skrajnosti v svojih vojnohujskaskih namenih in nepopustljivosti ter so zato želi posebno v zadnjih
časih marsikateri poraz. Ameriški volivci- so jasno pokazali svoje neodobravanje sedanje politike republikancev, kot so leta 1952 dokazali svoje pro-tivljenje vojni v Koreji s tem, da so izvolili Eisenhowerja in prezrli demokrate, ki so to vojno sprožili.
Poraz republikanske stranke predstavlja tudi osebni poraz sedanjega predsednika ZDA, ki je bil pred dvema letoma izvoljen s vetiko večino glasov in je sedaj izgubil ves vpliv, kar dokazuje dejstvo, da njegov osebni poseg v votivno kampanjo ni pomagal republikanskim kandidatom.
Po končanih volitvah je i-mel Eisenhower tiskovno konferenco, v kateri je skušal u-blažiti porazni vtis voliv-nih izidov z izjavo, da ne smatra te rezultate kot dokaz, da volivci ne odobravajo njegove politike. Rekel je nadalje, da se bo odslej posvetoval z de-
mokrati za vsak važen ukrep in da se mu zdi, da se bo lažje sporazumeti v vprašanjih zunanje kot notranje politike.
Poznavajoč obe stranki in njihove metode, ni pričakovati velikih sprememb v ameriški zunanji poli-tiki, vendar pa je razveseljivo dejstvo, da je a-meriško ljudstvo, ki ga prikazujejo kot brezbrižno za politično življenje, znalo pravilno oceeniti delovanje svojih sedanjih oblastnikov in izreči svojo obsodbo.
Najbolj jasno je ameriško ljudstvo obsodilo McCarthyja in njegov sramotni «lov ne čarovnice». Z izgubo večine i strani republikancev bodo demokrati prevzeli predsedstva vseh komisij in podkomisij, čimer bo izgubil svoj položaj tudi McCarthy, kot predsednik preiskovalne podkomisije. Z njim bodo propadli tudi drugi najogorčenejši preganjalci komunistov in demokratov.
ZVESTA SVOJI POLITIKI SODELOVANJA
Z.S.S.R. PREDLAGA SPREJEM VSEH PROSILK V O.Z.N.
N-EiW YORK — V četrtek je Sovjetska zveza predložila novo resolucijo posebni politični komisiji OZN, ki sedaj preučuje vprašanje sprejema v organizacijo dežel, ki še niso članice. V resoluciji predlaga sovjetska de’egacija sprejem naslednjih držav: Italije, Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Albanije, Portugalske, Irske, Finske, Cejlona, Mongolije, Libije, Nepala in Jordanije. Vse te države so že vložile prošnjo za vstop v OZN.
francoskih zbornic. Vabilo je naletelo v Franciji na ugoden odmev.
pretres tsk0 zvez0, v kateri vidijo slovansko
Od ^ [ le ,svojo večjo žic raf Hr0, marveč tudi nesebično i, Gor‘- '
, in »°
OijU ^ orein'n zboliS^-iga V avti*-
Francoski parlamentarci povabljeni v Moskvo
PARIZ —- Sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov je v imenu svoje vlade povabil v Moskvo delegacijo francoskih parlamentarcev, v kateri naj bi bila tudi predsednika obeh
Po končani paradi je na bal konu občinske hiše pozdravil predsednika republike z daljšim govorom župan Bartoli. Takoj za njim je spregovoril predsednik vlade Mario Sceiba, ki se je uvodoma -spominjal 4. novembra 1918. ter vseh žrtev, med njimi tudi angleških in ameriških, ki so o-mogočili ponovno vrnitev Italije v Trst. O Londonskem sporazumu je vladni predsednik rekel, da «ne zadovoljuje niti pravice zakonitih pričakovanj italijanskega naroda. Podpisali smo sporazum, ker nismo mogli več dalje pustiti Trsta in ozemlja pod tujo vojaško okupacijo: Trst in Italija ne bi mogla ničesar več pridobiti od nadaljnjega trajanja tako nenormalnega stanja». Potem ko se je spomnil istrskih Italijanov, je nadaljeval:
«Demokratična Italija, ki se je dvignila iz vojnih razvalin, je v svoji ustavi potrdila najvišje svoboščine in zagotavlja vsem tistim, ki živijo pod o-blastjo njenega zakona, spoštovanje nedotakljivih in svetih načel avtonomije ter dostojanstva osebe in človečanstva ter pravičnosti med ljudmi.
«Suvereni parlament, svobodni tisk i-n tisti idealni razlogi, ki -so osnova demokratične oblasti, so najtrdnejši čuvarji ustavnih pravic za vse, večine in manjšine, posameznike in skupnosti. Prav iz tega razloga se italijanska vlada med londonskimi pogajanji ni pomišljala zahtevati, da naj bi zagotovili v prid narodnih manjšin vse zaželjene svoboščine in možna jamstva.
Zagotovila Slovencem
«Zato lahko zagotovimo Slovencem, ki so ostali tostran de markacijske črte, da vlada ne bo le izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz londonskega spo. razuma, ampak se bo trudila, da se pokoplje preteklost tn ustvari vzdušje prisrčnega po mičnega, gospodarskega in s o. clalnega sodelovanja.
«Ce bodo jugoslovansko vlado voditi enaki nameni do tistih Italijanov, ki so ostali pod njeno oblastjo — kar si odkr.i-
črte sporazuma, ne bo pomenil cilja, ampak izhodišče za tvorno in plodno sodelovanje med obema sosednjima državama na vseh področjih.
«Tako tudi lahko obnovimo željo, da se bo kot posledica londonskega sporazuma in ko bo to spričo razmer priporočljivo, utegnila najti v okviru miroljubnih, prijateljskih in neposrednih pogajanj dokončna ureditev meja med obema državama, ki bo temeljila na spoštovanju etničnega značaja in volje prebivalstva. V vzdušju spoštovanja državljanskih pravič in narodnostnega značaja ter iskrenega sodelovanja ne bodo manjšine, ki so ostale tostran in onstran demarkacijske črte, povod za zaskrbljenost, ampak bodo tvorile resnične prijateljske vezi.
Sodelovanje
med Jugoslavijo in Italijo
«Zaradi zemljepisnega sosedstva, komplementarnega značaja svojih gospodarstev, svetlih in nedvomnih znakov, ki v mnogih mestih, ležečih onstran meje. spominjajo na italijansko omiko, Italija in Jugoslavija morata sodelovati in lahko sodelujeta za varstvo miru, za obrambo svoje neodvisno sti in za blaginjo obeh držav.
«Politika zamere ne bi mogla koristiti nikomur; netenje narodnostnega sovraštva bi bilo le usodno.
«Bolj kot v preteklost je treba zreti v bodočnost. Tako bomo zagotovili tudi pogoje za mirno, urejeno .in cvetočo bodočnost Trsta».
Nato je govoril o gospodarski vlogi Trsta ter volji vlade, da pomaga obnoviti njegovo gospodarstvo. Ob koncu svojega govora je poudaril, «da se veličina narodov ne gradi trajno na nasilju. Sovraštvo, duh nasilja neizogibno rodita grozote in uničenje za narode».
Fašisti izzivajo
Sovjetski kulturniki v Londonu
LONDON — V četrtek sta prispela v London sovjetski skladatelj Kačaturjan in pisatelj Leonov, ki se bosta s številnimi drugimi sovjetskimi kulturniki udeležila proslav okviru meseca angleško-sovjet-skega prijateljstva.
Z rižem posejana površina se je v Italiji povečala za 3 odst., pridelek bo večji kot je bil lani. Podoben položaj je v Por tugalski in Grčiji. Z rižem po sejana površina v Franciji ostala približno ista, vendar I tosrčno želimo in o čemer no-pričakujejo znatno večji pri- čemo dvomiti — potem london-
nje so veljale močnim skupinam fašistov na trgu, ki so začeli besno žvižgati, ko je zagotavljal Slovencem vse njihove pravice in ko je govoril o potrebi pomiritve in zbl-ižanja z Jugoslavijo. Fašistt so za la dan organizirali vse svoje krajevne sile, še več pa jih je prišlo iz Italije. V ta namen so tudi sklicali za sredo v dvorani Rossetti vsedržavno zborovanje, na katerega so prišli vsi vidni predstavniki MSI z De (Marsanichem na čelu. Ze na tem zborovanju so se z najhujšim besom zaganjali proti vsakršni koncesiji tržaškim Slovencem ter grozili z bombami-, če bi nam vlada dala obljubljene kulturne domove. Za besno gonjo proti priznanju pravic Slovencem, Ki je dobila tako surovega izraza na Velikem trgu, pa nosi v veliki meri odgovornost tudi obnovljeni, nekdaj fašistični list «Il Piccolo», ki neprestano hujska v svojih člankih proti Slovencem in vsakršnemu priznanju narodnih pravic. Gnusen fašistični nastop je vzbudil med Tržačani -splošno ogorčenje. PSI je pozval ostale -stranke na skupno protestno akcijo proti nameravanemu sklicanju zasedanja glavnega sveta MSI v Trst; KP, PSVG in UP so pristali.
Prvi ukrepi civilne oblasti
Generalni vladni komisar dr. Paiamara, ki je prejšnji petek prevzel svojo dolžnost in uvedel civilno upravo na Tržaškem ozemlju, je v soboto izdal svoje prve odločbe. S prvo se podaljšuje veljavnost vseh dosedanjih pri nas veljavnih zakonov, .uredb in ukazov, v kolikor ne bodo v bodoče preklicani ali spremenjeni. V drugi odločbi pa ukinja ukaz ZVU o jurisdikciji tržaškega apelacijskega -sodišča kot ka-sacijskega sodišča ter zopet obnavlja določbe italijanske
3 milijarde dolarjev za nemško vojsko
Kancler Ade- !
PRED 10 LETI JE PADEL HEROJ
Jutri, 7. novembra poteka deseta obletnica smrti generalnega poročnika Rozmana Franca — ljubljenega komandanta Staneta — vrhovnega poveljnika narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
Tov. Stane je bil pravi komunist in kot tak preaan z vso dušo delavskemu razredu in Sovjetski zvezi. Kot sin delavskega razreda je ze mlad stopil na pot borbe za njegovo osvoboditev in se je ob izbruhu španske državljanske vojne prostovoljno podal v Španijo, kjer je ramo ob rami z borci vsem narodnosti hrabro branil mlado Špansko republiko.
Iz Španije se je tov. Stane vrnil še bolj prekaljen in pre-,	. . pričan v pravilnost svojih idej
torek zvečer pri- ter kat p0S(;ai eden od vo-
BERLIN nauer je v spel v Hamburg na povratku iz ZDA, kjer je od predsednika Eisenhowerja prejel zagotovilo, da mu bodo Američani izplačali v treh letih tri milijarde dolarjev, t.j. okrog dva tisoč milijard iir za vzpostavitev nemške armade.
diteljev slovenskih delavcev. Ob izbruhu druge svetovne vojne je začel takoj organizirati osvobodilno borbo slovenskega ljudstva, v kateri je končno žrtvoval svoje življenje.
Večna slava njegovemu spominu!
zakonodaje, ki se tičejo pri-Te besede kakor tudi njego- j tožbe na kasacijsko sodišče v va obsodba narodnostne mrž- Rimu.
XVGOTOVILA ITALIJANSKIH KOMUNISTOV
KPI bo branila
pravice Slovencev
Vodstvo Partije je sprejelo delegacijo Komunistične partije STO in poslušalo poročilo tovariša Vidalija o stanju v Trstu in o politiki tržaških komunistov. Vodstvo Italijanske komunistične partije je izreklo topel, bratski pozdrav tovarišem in vsemu preliivalstvu Trsta ob priliki povratka mesta pod italijansko upravo ter obnovilo obvezo Partije, da bo podpirala zahteve prebivalstva za polno zagotovitev demokratičnih pravic, s posebnim ozirom na spoštovanje narodnih pravic manjšin in za procvit gospodarskega življenja mesta in ozemlja.
Določeno je Jjilo, da se vedno bolj učvrstijo odnosi med Italijansko komunistično partijo in tržaškimi komunisti ter da se komunističnim skupinam v poslanski zbornici in senatu da mandat, da predstavljajo in branijo pravice in koristi prebivalstva o-zemlja.
(Iz izjave vodstva KPI z dne 28. oktobra 1954)
Solidarnost tržaškega ljudstva s težko prizadetimi v Salernu
Doslej so ugotovljene 303 smrtne žrtve - Več milijard lir škode
Dober teden dni po strašni eie- 373 družin s 1676 osebami; kate-mentarni nezgodi, ki je zadela gorija C (osebe, ki so morale za-pokrajino okrog Salerna, ko je piLStiti poškodovane in nevarne
delek, kot je bil lanski.
I ski dogovor, ki bo segel preko
silno neurje skoro popolnoma u-ničilo številne vasi in dober del samega mesta, še ni popolnoma ugotovljena vsa ogromna škoda, ki je ena največjih, kar so jih doslej povzročile poplave, ki se že par let skoro redno pojavljajo v raznih krajih Italije.
Po uradnih podatkih, ki jih je objavila prefektura v Salernu 2. novembra so doslej našteli 303 mrtve in pogrešane osebe. V sa-lernski občini so do istega dne ugotovili naslednje podatke v zve zi s prizadetimi po neurju: kategorija A, v katero spadajo porušene hiše z izgubo družinskih članov: 49 družin z 200 osebami; kategorija B (porušeni domovi):
»	i?
anca 1
BS?
n z
»1‘
arov
54.
užiha
'E C
. »ornico v najtežjih tre-!l>tih njihove zgodovine. Vi-^ pa v njej in njeni soci'al-jb gospodarski ureditvi oni 1 za katerega so se v NOB ‘fili in darovali milijonske [V Tudi danes se še niso in , l’idi nikdar ne bodo odpo-hli tem svojim ciljem. Prav 0 so navdušeno pozdravili petsko pobudo, ki jim je velike bratske naklonjeni in ljubezni do junaških ^slovanskih narodov.
Ndi mi Tržačani, Slovenci Italijani, se bomo letos s >!!bno hvaležnostjo oddolži-,sbotninu Velikega oktobra, blu dolgujemo več kot ^‘katero drugo ljudstvo. , Sovi nesmrtni nauki so nas A 37 let vodili in učili v % številnih in ostrih bor-■ Sovjetska zveza nam je 5 Vedno blizu, posebno še
Skupne koristi iznad vsega
Doslej so se skoro že vse slovenske struje izjavile za sodelovanje in enoten nastop vseh Slovencev za dosego in obrambo priznanih narodnih pravic.
Pri oblikovanju organizma v [jg predstavntkom drugih skupin, obrambo slovenskih narodnih, donskega sporazuma, obstojita due nevarnosti, ki lahko resno ogrozita naše narodne pravice in s tem prejudicirata naš narodni razvoj in obstoj. Prva nevarnost bi bila načelno odklanjanje takšne skupnosti iz ozkih političnih ali drugih interesov, v naivnem prepričanju, da bi mogla posamezna skupina «z direktnimi sti-
ki» izbiti več koristi zase in za
svoje pripadnike. V odločil-1 zacij so tudi ob tej priliki v skus bi bil v današnjem oaiocu _ j ^	„„
nem trenutku enakovreden na- j rodnemu izdajstvu in bi pomenil avtomatično izločitev takšne skupine iz narodnega občestva.
Druga nevarnost pa bi bila samozvana hegemonija ene skupine nad vsemi ostalimi ter samo-pašno diktiranje svoje vo-
Ta napaka bi bila še usodnejša, saj bi dejansko onemogočila u-stvaritev narodne skupnosti in bi — morda za vedno — preprečila strnitev Slovencev v obrambi svoje narodne samobitnosti, Tega mnenja, ki je mnenje o-benem vseh dobronamernih Slovencev, pa niso, kot izgleda, tu-kajšni titovski voditelji. Po svoj stari praksi ustvarjanja -«front», «enotnosti» in podobnih Potemkinovih vasi iz fantomskih organi-
na-
glici in brez predhodnega posvetovanja z drugimi skupinami skovali iz treh svojih organizacij nekakšno «gospodarsko - kulturno zvezo», «ki bi brez ugovorov (!?!) lahko zastopala vse Slovence našega področja v njihovem gospodarskem in kulturnem javnem življenju». Okrog teh treh organu
zacij, ki naj bi bile jedro, haj bi se po želji pobudnikov zgrnile druge slovenske organizacije in ustanove, od katerih našteva kak ducat, seveda, predvsem svojih.
Ne vemo, kakšnih konkretnih sadov si obetajo od te nove tvorbe, očitno pa je, da si skušajo s takim organizmom zagotoviti večino in s tem hegemonijo nad slovenskim, občestvom; saj imajo «o rezervi» toliko fantomskih organizacij, da bi daleko nadkrilile število dejansko obstoječih organizacij vseh ostalih struj. S tem svojim korakom prav gotovo niso napravili usluge slovenski narodni skupnosti, temveč so z ustvaritvijo nezaupanja samo otežili konstituiranje organizma, ki naj predstavlja in združi vse Slovence ne glede na njihovo usmerjenost ali pripadnost ter naj jim
in okrepi njihovo narodno odpornost.
Mnenja Smo, da so prav sedanji trenutki vse preresni, da bi mogli delati take in podobne poskuse na našem narodnem telesu, ki je že itak zelo šibko. Ud sedanjega trenutka je odvisno, ali bomo znali — iznad političnih in drugih razlik — ustvariti potrebam odgovarjajoči organizem, ki
bila usodno ogrožena vsa nadalj-na borba za naše pravice, obstoj naših šol ter vsega kulturnega in narodnega izživljanja. Posebni statut bi ostal mrtva črka, ker ne bi bilo Slovencev ki bi se ga posluževali.
Ce kdaj, se moramo v tem trenutku zavedati svoje odgovornosti do svojega naroda in njegove bodočnosti. Ni danes čas iskati ozke politične in osebne interese, temveč nesebično delati za blagor skupnosti in biti pripravljen zanjo tudi kaj od svojega žrtvovati. Ne morda svojih idej in načel pač pa trenutne strankarske
naj demokratična predstavlja slo- | koristf bi bili v škodo skupno vensko skupnost in združi vse
Slovence v obrambi skupnih koristi. Vsaka samovolja pa bi lahko dokončno razbila enotnost ter izjalovila težnje vseh Slovencev po skupni obrambi zapisanih pravic in narodnega obstoja.
To bi bilo prav gotovo usodno za nas vse; saj bi za vedno odvrnila od našega občestva velik del Slovencev in Jih pahnila v
pribori vse zagotovljene pravice j neizbežno potujčenje. S tem bt
sti. Vsaka skupina pa se bo nasprotno lahko v celoti uveljavila in dosegla tudi zasluženo priznanje z dobrimi pobudami in nesebičnim delom za narodno skupnost.
Prepričani smo, da. bo pri vseh prevladal čut odgovornosti in narodna zavest, ki naj vodita vso našo borbo za skupne koristi, bis.
hiše); 816 družin s 3590 osebami.
Neprecenljiva je gospodarska škoda, ker je bilo na tisoče hektarov zemlje popolnoma razdejanih in uničenih, stotine malih in srednjih industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij, ki ne bodo mogla za dolgo dobo poslovati. Tisočem brezposelnih se sedaj pridružuje preko dvatisoč novih delavcev, ki so bili doslej zaposleni v uničenih podjetjih. Se vedno je veliko število družin, ki niso našle niti začasnega zatočišča in tem se z vsakim dnem pridružujejo nove, ki morajo zapuščati ogrožene hiše. katerim voda razjeda temelje.
Spričo te težke nesreče se je začela po vsej Italiji in tudi v inozemstvu akcija za pomoč žrt-cam neurja. Kot vedno, se je tudi sedaj najbolj izkazalo delovno ljudstvo ki ima največ razumeva, nja za nesreča svojega bližnjega in ki si zna odtrgati od ust poslednji grižljaj, da ga ponudi o-uim, ki so vse izgubili. Tudi v Trstu je delovno ljudstvo ponovno pokazalo svoje plemenito ra. zumevanje in je, poleg raznih ustanov in bogatinov, ki lahko dajo, z velikim poletom prispevalo v tej akciji.
Tako so prisaniški delavci že takoj prve dni zbrali znesek 100 disoč lir, desetine tisočev so zbrali delavci v ladjelednicah in drugih podjetjih, delavci pri Sciaci v dolinski občini so darovali 20.000 lir; nabrežinski občinski odbor je v ta namen daroval 50 tisoč lir, dočim je tržaška radijska postaja objavila, da je bilo do srede nabranih skupno preko 13 milijonov. V vseh občinah in
demokratičnih ustanovah se nadaljuje ta plemenita akcija človeške solidarnosti.
Po zadnjih vesteh se je stanje v četrtek poslabšalo zaradi novega močnega dežja, ki je povro-čil novo naraščanje hudournikov in udiranje zemlje. Številne razmajane hiše so se porušile. Ljudi je zajel velik preplah, število brezdomcev se je povečalo in mnogi se nimajo več kam zateči. Toda oblasti se še niso odločile, da ukažejo dati na razpolago številna prazna stanovanja, ki se navadno oddajajo letoviščarjem poleti.
Tudi v okolici Neaplja je neurje povzročilo precej škode in velik preplah prebivalstva. Skoda je znatna toda po prvih vesteh človeških žrtev ni bilo.
Veliki upori nacionalistov v Alziru
AL2IR — V Alžiru je v soboto nenadoma izbruhnil upor alžirskih nacionalistov proti francoskim kolonialnim oblastem in njihovim kolaboracionistom. Največji uspeh so žeti uporniki — ki uživajo podporo prebivalstva — v hribovitih krajih med Batno in Biskro, kjer so zavzeli mestece Afris. Kolonialne oblasti so nujno zahtevale vojaška ojačanja iz Francije.
Angleški kolonialisti trebijo kenijsko ljudstvo
NAIROBI — V Keniji so angleški kolonialisti začeli novo okrutno ofenzivo proti miroljubnemu prebivalstvu, ki se je pred preganjanjem zateklo v gore. Začeti so z «bombardiranjem na slepo» z bombami napalm, da bi tako brezobzirno pomorili može, žene in otroke.
Indija in Kitajska
se ne bosta bojevali
NOVI DELHI — Ob povratku iz LR Kitajske je indijske- j ga ministrskega predsednika Nehruja v Kalkuti dočakala ogromna množica preko milijon oseb, ki je z veliko pozornostjo poslušala njegovo poročilo o rezultatih potovanja. Nehru je med drugim izjavil, da Indija in Kitajska vlagata vse sile v razvoj svojih de.-.el in da ne bosta nikoli vstopili v nobeno vojno, razen če ne bosta napadeni.
Nove smrtne obsodbe v Perziji
TEHERAN — V torek je vo-
dilo na smrt nadaljnjih sedem oficirjev in enega civilista. V zadnjih dveh tednih so perzijska sodišča izrekla skupno 38 smrtnih obsodb proti oficirjem in civilistom obtoženih, da so «komunisti»; od teh je bilo 16 obsodb že izvršenih. Desetine drugih oseb je bilo obsojenih na dosmrtno ječo in na razne manjše kazni, dočim čaka v zaporih še preko 500 oseb, po večini oficirjev, ki se jih hoče perzijski šah iznebiti, da odstrani vsakršno opozicijo v de-
jaško sodišče v Abadanu obso-1 želi.
5. ČLEN POSEBNEGA STATUTA ZA NARODNE MANJŠINE
ueishega jezika
y sinih iraiik n Klimah
Posebni statut glede narodnih manjšin, ki je bil podpisan s strani jugoslovanske in italijanske vlade kot priloga k "Londonskemu sporazumu, postavlja pred italijanske o-blasti, ki so prevzele upravo našega področja, celo vrsto novih nalog. V prejšnjih člankih smo že obravnavali poe-dine člene Statuta in nakazali spremembe, ki so potrebne na raznih resorjih, da bodo tržaški Slovenci v resnici lahko zopet prišli do svojih pravic.
V današnjem članku se bo mo dotaknili 5. člena Posebnega statuta, ki se nanaša na uporabo slovenskega jezika v javnih uradih. 5. člen se glasi:
«Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in u-radnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. imeli bodo pravico, da od oblasti dobijo odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali pa po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti preskrbeti vsaj prevod odgovora.
Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto velja tudi za u-radna obvestila, javne proglase in publikacije».
Drugi odstavek gornjega člena govori nadalje o dvojezičnih napisih na javnih ustanovah in o dvojezičnih imenih ulic v kraju, kjer je najmanj ena četrtma prebivalcev slovenske (oziroma na drugem področju italijanske) narodnosti.
V bodočem občevanju Slovencev s tukajšnjimi oblastmi pa je važen prvi odstavek 5. člena, ki nam daje polno pravico, da se svobodno poslužujemo svojega materinega jezi-
ka. To pravico, ki nam je ne more in ne sme nihče ospora-vati, bomo izvajali v vseh javnih uradih, od najvišjega pa do najnižjega. Seveda morajo vsi uradi, ki prihajajo pri tem v poštev, pokrbeti za namestitev uradniških kadrov, kij bodo dobro obvladali oba jezika. Ni nam sicer znano, kaj je bilo do sedaj storjeno za izvajanje 5. člena Statuta na sodišču, prefekturi, kvesturi,
rejene. Z dobro voljo pa se lahko reši tudi to vprašanje. Med 22 tisoči brezposelnih je prav gotovo tudi dovolj slovenskih uradniških moči, še posebno mladine, ki je skozi vsa leta po vojni obiskovala slovenske šole in ima kot taka pogoje za namestitev. Sicer pa je znano, da se je slovenskemu uradniku do sedaj sistematično odrekala vsaka služba in to kjer koli.

LR Češkoslovaški imajo šolski otroci svoje posebne krožke, kjer najdejo zdravo razvedrilo
Ne gre samo za vprašanje tolmačev, ki prihaja v poštev pri razgovorih med predstavniki oblasti ali uradniki in slovenskimi strankami. Vprašanje je bolj obsežno, ker se nanaša tudi na izstavljanje vseh listin v slovenskem prevodu. Tako ima n. pr. slovenski kmet polno pravico zahtevati od zemljeknjižnega ali katastrskega urada zadevno listino tudi v slovenskem prevodu. Isto tako bodo morale biti dvojezične davčne kartele, pozivi na razpravo, uradna obvestila, razsodbe itd.
Pravic, ki nam jih priznava Posebni statut, se bo naše ljudstvo v polni meri posluževalo in to brez oklevanja, ker se zaveda, da s tem ne prosi nikake miloščine, marveč da je to nekaj povsem naravnega in pravičnega.
Nove kinodvorane
v Ukrajini
V raznih mestih Ukrajine je v teku gradnja preko 40 najbolj modernih kinematogra. lov. Letos so bile otvorjene nove kinodvorane v Osipenku, Džeržinsku, Cigirinu, Fastovu, Vladimir-Volinsku m v drugih mestih.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
STRASNA NESREČA V ZAGREBU
V nedeljo zjutraj se je pripetila v Zagrebu težka prometna nesreča, pri kateri je izgubilo življenja 17 oseb. Okrog 9. ure zjutraj se je tramvaj vrača! z zagrebškega pokopališča po Mirogojski cesti, ko se je voz na strmi cesti nenadoma iztiril in začel drveti po ulici navzdol. Voz je nato zadel v neko drevo in se zvrnil.
pri strašni nesreči je izgubilo življenje 17 potnikov, 35 ranjenih pa so prepeljali v razne bolnice, od teh je 7 težko ranjenih. To je največja nesreča, ki se je zgodila v zadnjih dvajsetih letih v Zagrebu. Sli-
čna nesreča, ko se je tramvaj
iztiril na isti cesti, se je pripetila pred nekaj leti, toda takrat je bilo število žrtev nižje.
ZBOR VOLIVCEV V VASI DRUGOVAC V vasi Drugovac (v Srbiji) se je vršil zbor volivcev, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsednik ljudskega odbora Radosavljevič je podal poročilo o izvršenem delu in sicer o številu izvršenih sej, o neplačanem davku, doprinosu, medtem ko pa ni bilo niti besedice govora o tem, da je devet članov ljudskega odbora podalo ostavke na odborniška mesta. Prisotni volivci so v svojih razpravah nastopili z obtožbami proti predsedniku Radosavljeviču, govoreč o tem, da je vas Drugovac velika in e-konomsko močna vas a kljub temu ljudski odbor nima niti svojega sedeža; ker nimajo šole, se šolski pouk vrši po privatnih hišah zaradi tega, ker se odbor ni brigal za zgraditev šolskega poslopja, zadružni dom še vedno ni dokončan, ceste so v neprimernem stanju itd. Nekateri volivci so izjavili, da je glavna skrb odbornikov, kdo bo predsednik in tajnik in koliko plače bodo imeli, zaradi česar so
občinskih uradih, posebno kar se tiče anagrafskega, pri finančni intendanci, davčni iz-terjevalnici itd. Mislimo pa, da bi morale merodajne oblasti vendar že poskrbeti v tem smislu istočasno, ko urejujejo druga organizacijska vprašanja posameznih uradov.
Ce je začel pošiljati generalni vladni komisariat svoja obvestila slovenskemu tisku tudi v slovenskem prevodu, je nujno, da to izvajajo tudi drugi. uradi. Eventualno utemeljevanje, da nimajo na razpolago potrebnega osebja, ki po-
ZA RAZŠIRITEV IN OKREPITEV NAŠE PARTIJE
Kampanja za rekrutacijo
in obnovitev izkaznic 1955
S 1. novembrom se je začela naše vrste nove sile. tisoče de-
kampanja za obnavljanje izkaznic 1955 in rekrutacijo za našo Partijo. Letos ima kam-
zna oba jezika, lahko drži sa- pania. še Poseben značaj in to ™	zaradi novega položaja, ki se
je ustvaril z vsiljeno rešitvijo
mo do neke mere in sicer za prve dni, ko stvari niso še u-
ZA MASE KMETE
Koledar za mesec november Na polju
V tem mesecu je skrajni čas, da spravimo zadnje jesenske pridelke. Pri spravljanju krmske pese, korenja, kapusa in repe moramo zelo paziti, da ne bi ti pridelki začeli gniti zaradi nepravilnega kopičenja aji zaradi kakšne druge pomanjkljivosti pri spravljanju. Predvsem moramo paziti, da je klet suha, zračna in obvarovana pred zmr-zaljo.
Kmetje našega Krasa bi morali posvetiti večjo paž-njo gojitvi pese in prav posebno pa korenja, ki dobro uspeva posebno na Bazov-ski planoti. Kmetje s Peska in iz Drage prav lepo vnovčijo pridelek korenja in repe, ko ga prodajo na tržaškem trgu.
Večina ozimnega žita je že posejana in je tudi že pognala. Kdor misli še sejati o-zimno žito, naj to stori čim-prej. Le ono ozimno žito, ki se že pred zimo dobro ukorenini in obraste, uspeva dobro tudi pozneje in da dober pridelek.
Ker je mraz najboljši orač, moramo že pred zimo globoko orati polja, da o-mogočimo mrazu njegovo koristno delo na njivi. Nezora-na ne sme ostati čez zimo niti ped njivske zemlje. Kdor ima hlevski gnoj, s katerim namerava gnojiti za pomladanske setve, naj ga razvozi že sedaj in takoj raztrosi in podorje.
pripravljajo k zimskemu počitku, najde vinogradnik dovolj dela v vinogradu. Okopavanje zidov, jarkov in teras, ki vzdržujejo zemljo itd; to so dela, ki jih opravljamo v tem času. Sedaj lahko tudi kopljemo za nove vinograde in sadimo cepljene trte. Takšna dela, ki zahtevajo veliko časa in truda, lahko odpravimo sedaj, ko na polju in na travniku ni veliko dela.
V kleti
Sode je treba doliti, da je vino skoro do vrha, in jih zamašimo z lesenimi kipel-nimi vehami. Ako se vino, ki smo ga pustili 48 ur v kozarcu, zategne, mu moramo dodati približno 10 g metabi-sulfita. Da vino izgubi takoj neprijeten duh, ki ga dobi po metabisulfitu je dobro, da damo metabisulfit, malo preden pretočimo vino, in da pri pretakanju dobro prezračimo vino.
V kleti, kjer je spravljeno vino, ne se sme kisati repa ali pa zelje, ker se vino rado navzame neprijetnega duha po kislem zelju ali repi.
Na vrtu
Cas je, da pripravimo tople grede. Popravimo pokvarjene okvire in zamenjamo razbite šipe. Tople grede razkužimo lahko z raztopino modre galice. V tem času lahko sejemo špinačo, peteršilj, korenje in motovilec.
tržaškega vprašanja. Z novim položajem so nastali novi problemi, ki jih bo treba rešiti tako, da se zagotovi tukajšnjemu prebivalstvu dolga doba miru in blagostanja. Za njihovo rešitev obstajajo pogoji kakor tudi sredstva. Povsem zgrešeno in naivno pa bi bilo mišljenje, da se bo to lahko rešilo samo po sebi, brez sodelovanje množic, brez akcije delovnih kategorij.
Tudi v novem položaju mora Partija osredotočiti okrog sebe pozornost slovenskega in italijanskega prebivalstva ter se postaviti na čelo vseh akcij, ki bodo potrebne, da se bodo Londonski sporazum kakor tudi njegove priloge v resnici izvajale, kar je neobhodno potrebno za končno ureditev razmer na našem področju.
V teh dneh smo imeli nove dokaze o popularnosti, zaupanju in simpatijah, ki jih uživa naša partija med širokimi ljudskimi množicami. To si je pridobila prav posebno po svoji resnosti in zmožnostih, s katerimi postavlja pred množico njene probleme.
Samo izražanje simpatij in zaupanja naši partiji pa nikakor ne zadostuje za uresničitev ciljev, ki jih slednja nakazuje. Izraženo zaupanje, simpatije in predanost so dokazi politične zavesti množic, ki znajo razlikovati dobro od slabega in se zavedajo kdo se v resnici bori za njihove koristi. Zavedajo se, da imajo v Partiji tisto orožje, ki jih bo povedlo do zmage.
Zato moramo biti vredni zaupanja, ki nam ga izkazujejo množice. Biti moramo odločnejši in močnejši, okrepiti moramo našo Partijo. To pomeni, da moramo privesti v
lavcev, mladincev, žena, u-radnikov, intelektualcev kmetov, ki so danes potencialno že člani naše partije. To so dokazali v neštetih primerih, še posebno v zadnjem času. Dokazali so s podpiranjem, či-tanjem in populariziranjem našega tiska, z udeležbo v borbah, ki jih je vodila naša partija, v stavkah in drugih akcijah. Obrnimo se torej do teh ljudi, pogovorimo se z njimi, obrazložimo in prepričajmo jih o potrebi in važnosti, da pristopijo v Partijo, v veliko družino, ki je na čelu demokratičnega gibanja in se bori za mir in delo.
Pri rekrutaciji pa ne smemo prezreti naših družin. Preveč je še razširjeno mnenje češ, da ženi ali sinu ni treba pristopiti v Partijo. Tako postavljanje problema je zgrešeno na celi črti, naše žene in sinovi ter hčere imajo isto pravico, da se borijo v naših vrstah za napredek človeštva.
Za dober uspeh rekrutacije je potrebna množična mobilizacija vseh tovarišev in vodilnih organov. Treba je napraviti resno in globoko analizo v slehernem sektorju naše partije. Preučiti je treba vse možnosti za to veliko politično akcijo. Predvsem pa je treba odpraviti vsak pojav sektaštva, ki ponekod še obstaja. Razumeti je treba, da a-ko so nas še do včeraj nekateri problemi lahko razdvajali, danes teh problemov ni več. Veliko dvomov, ki so morda še obstajali, se je razpršilo, zraslo je zaupanje in želja tesnejše povezave.
dij skupin ter jim obrazložiti njihove naloge.
Ko razpravljamo o naši kampanji, moramo imeti vedno v vidiku, da je to politična
pošteni odborniki podali že o-mavr.e mit.eč. da ko bo polovica odbornikov podala ostavate, bo ostala polovica članov odbora avtomatično razpuščena. V določenem trenutku se je predsednik skušal braniti in opravičevati, toda volivci so mu to preprečili. Na koncu so navzoči volivci soglasno skleni i spre.eti zaključke, da se podano predsednikovo poročilo ne sprejme in da se dosedanje delo odbora oceni kot slabo. Predložili so, da se zaradi tega predsednika zamenja in odpokliče skupaj z nekaterimi odborniki. Na sestanku je Radosavljevič odbil sprejeti ostavko toda končno se je moral sprijazniti, ker mu drugega ni preostalo in sprejeti predlog in zahtevo volivcev, da «e ga zamenja.
(«Oslobodjenje» 22.X.54)
«BODIMO ODKRITI, KER NAS ŠTEVILKE TAKO IN TAKO RAZKRINKUJEJO:)
PISMO UREDNIKA “UNITÀ" TRŽAŠKI TELEFONISTKI	^
H8HIUBISTI m TBOBOJHIEB/
Objavljamo V celoti članek zaant.oviti mormoni na trititi- drnan ancnndmnn da nam
milanskega posebnega dopisnika tov. Guida Nozzolija. ki je bil priobčen v «Unita» od petka, 29. oktobra, kot odgovor neki tržaški telefonistki na njeno komentiranje urednikove korespondence. Članek je aktualen tudi za slovenske bralce, ker postavlja v pravo luč stališče komunistov in demokratov do njihove nacionalne zastave in istočasno biča lažni patriotizem in šovinizem nekaterih ljudi in krogov, ki v resnici zlorabljajo svojo nacionalno zastavo.
Trst, 28
Na okrajnem ljudskem odboru Kranj so se zbrali direktorji in predsedniki delavskih svetov proizvodnih in veletr-govskih podjetij iz okraja na razpravljanje o možnostih za znižanje cen...
V razpravi se je oglasil tudi predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Vinko Hafner, ki je ...ugotovil da se cene v glavnem niso dvignile iz objektivnih vzrokov, saj so celo mnoga zanikrna in ne najbolje urejena podjetja dosegla in presegla plan dobička. Osnovna krivda za naraščanje cen je subjektivne narave, ker so nekatera podjetja, pa tudi občine in okraji začeli kapitalistično pojmovati gospodarstvo in so začeli izrabljati konjunkturo na trgu, s čemer pa si pljujemo v lastno skledo, ker sami sebi poslabšujemo življenjsko raven. V mnogih podjetjih imajo pri določanju cen glavno besedo računovodje in drugi uslužbenci, medtem ko delavski sveti često ne uveljavljajo v gospodarjenju razredne politike...
Draga gospodična!
Ne mislite, da vam hočem očitati vaš malenkostni prekr šek predpisov, ki ste ga zagrešila v torek zvečer, ko ste me s svojim komentiranjem preki nila pri oddajanju moje korespondence časopisu. Hočem samo povzeti pogovor, ki sem ga moral predvčerajšnjim o-pustiti, ker se mi je zelo mudilo in nisem smel dopustiti da bi stenografka mojega lista, ki je čakala na drugi strani, izgubljala dragocene minute. Vaši predstojniki nimajo pri stvari ničesar, dogodek se tiče samo Vas in mene in zato jih toplo prosim, da ga prezrejo.
Jaz sem torej diktiral tisti del moje kronike, v katerem sem povedal, da je nekaterim tržaškim lambretistom «s primernimi prilagoditvami uspelo postaviti na svoje skuterje istočasno celo do sedem zastav», ko ste mi Vi v svojem simpatičnem narečju pošepeta-la s tonom prisrčne grožnje: «Vedite, da jih bomo vihteli tudi deset in nato bomo prišli tudi v Emilio.»
zagotoviti monopol patrioti-
Večini direktorjev, ki so sodelovali v razpravi, je priznanje o tem, .da je moč začeti zniževanje cene industrijskega blaga, obtičalo nekako v ustih, ker so se izgovarjali predvsem na nejasne razmere na deviznem trgu, le predstavnik kranjskega podjetja IBI je odločno izjavil:	«Bodimo bolj
odkriti, ker nas številke že tako in tako razkrinkujejo. Smatram, da obstoje vsi pogoji, da podjetja tekstilne industrije lahko znižajo cene za približno 10 odst.».
(«Ljudska pravica», 22.10.1954)
Kakšen je smisel Vaših besed, gospodična? Gotovo boste vedeli, da je Emilia polna trobojnic in spomnili se boste, da se je trobojnica rodila pred kakimi 160 leti celo v enem izmed mest Emilie, v Reggiu, in sicer takrat, ko so v Trstu plapolale, iz gotovih pohtično-zgodovinskih razlogov zastave povsem druge barve. Mislim pa, da ste se Vi, prej kot na prebivalce Emilie, nameravali obrniti name, urednika «Unità» (ki nisem iz Emilie, marveč iz Romagne). torej name komunista, misleč morda, da kot komunist ne ljubim zastave svoje dežele. To obtožbo so nam vrgli neštetokrat ljudje v slabi veri, ki so si hoteli nato
Eden izmed novih blokov v m iljskih hribih se nahaja prav na križišču ceste, ki pelje k
Sv. Barbari
zrna, da bi s tem branili druge, mnogo manj patriot ične monopole. Takim bi bilo odveč odgovarjati, tudi samo, da se jih spomni — glejte naključje — kako je septembra lanskega leta, ob deseti obletnici osvoboditve mojega mesta neki funkcionar kvesture prepovedal občini (ki jo vodi komunistični župan) in antifašističnim strankam, da razobesijo trobojnico; in pomnite dobro: trobojnico in ne morda rdečo zastavo.
Toda gotov sem, da Vi niste oseba v slabi veri in ne bogata lastnica zemljišč ali ladjedelnic, če morate prebiti tudi večere praznikov pred telefonskim kvadrantom. Vi ste samo Tržačanka, v kateri p’amti iskrena ljubezen da Italije in zaradi tega upam, da me boste poslušali.
Predvsem Vam moram odkrito povedati, da mi ne ugaja gledati gotovih trobojnic, ki so sestavljene s konfeti, zavitki soli za kopelj, ženskimi čeveljčki, rdečili za ustnice, kot se opažajo te dni v trgovinah na Korzu v Trstu. In ne ugajajo mi trobojnice spremenjene v plašče, turbane, trebušne pasove, predpasnike, pokrivala za sprednji del avtomobilov, ali celo še slabše, v plaščke za pse (ki v danem primeru tudi niso poklicani, da imajo svo je mnenje o nacionalnem problemu). To pa zato, ker mislim, da so take manifestacije nacionalistične gorečnoslji končno precej nespoštljive, če ne celo žaljive.
Toda komunisti ljubijo trobojnico kot Vi, čeprav— kar vam hočem dokazati — na drugačen način od Vašega. In dovoljujem si Vam navesti pri mer. Po 8. septembru — to je po tistem premirju, ki se je zaradi strahopetnosti nekate rih višjih oficirjev spremenilo v apokaliptično nacionalno ne srečo — so se italijanski komunisti prvi odzvali pozivu, ki ga je dala edina takratna legalna vlada v Italiji, da izženejo Nemce, ki so začeli spre min j ati našo debelo v hlev beznico in taborišče uničenja. Mnogo, in zelo veliko število bogatih «poštenjakov», ki prižigajo danes v Rimu ali Milanu na svojih oknih trobarvne lučice, je takrat skrbelo samo kako bi spravili na varno v kako prijetno švicarsko vasico svoj denar in svojo kožo. Mnogo in zelo veliko število tistih «čistokrvnih Italijanov», ki se danes ponašajo, kot rešitelji domovine in pogrinjajo s tro-barvnimi plašči, niso dali takrat domovini prav ničesar, razen prizora svojega trepetajočega strahu. To se je dogajalo, dočim je tisoče komunistov umiralo v hribih in na cestah Italije, noseč na svojih razcapanih partizanskih uniformah (tudi v tistih brigadah, kot naših iz Romagne. kjer je na vsakih 100 borcev izšlo 97 iz vrst dveh delavskih strank) kot znak kokardo s trobojnico, simbol borbe, ki ni bila navdahnjena po želji, da se zagotovi premoč ene stranke, marveč v namenu, da se brani svoboda, čast in vse imetje italijanskega naroda. Kar smo napravili takrat, bi ponovili z istim navdušenjem jutri, če bi druge tuje vojske teptale našo zemljo. Priznati morate torej.
7
M
it»
?
■a'*
draga gospodična, da nam potrebno prav nobeno odevll nje s prapori za dokazovani' našega italijanstva. In ne v»111 Vam povedati, kakšen nčj prijeten občutek me navdaj*' ko vidim kokardo treh barv J lepo kokardo Carbonarov, i gij prostovoljcev iz 1859, bri nilcev Rima, garibaldine«'1', partizanov — na prsih nekak) rih fičfiričev, ki se požvižgaj) na domovino, na Vas, name ' na ves svet in bi bili pripra'7 ljeni pripeti v gumbnico mes™ kokarde z isto ravnodušnosti1 zastavico Peruja ali kneževin V 37 Monako ali amulet kakega pl'1 mena v Kongu, samo da * lahko sklepali dobičkanosl ) Pre kupčije in grabili denar desne in leve. Zaradi teg,r®dst; pre dno se uvrstim za troboju 0a E co, je moja skrb, da dob< ) teS pogledam v obraz zastaven1 ' tre) ši, ker dobri znaki, draga gi^bolj spodična, niso sami dovolj, d 'e _ " napravijo dobre njihove nosi emči. ce in da opravičijo vsa*10 ®-' njihovo dejanje.	'našn
Dogajalo se je svojcas P1) ,ie
nas, ko so določene n osrečil
varjetejske skupine, skrpuca®
skupaj s ponesrečenimi igral* ln ki niso znali recitirati, s str* 1 ve šnimi plesalkami, ki niso zna) | plesati, s pevci brez sape *
komiki, ki niso bili v stani, If11
■eviln
zbuditi smeha, da rešijo pr«1
stavo pred neizbežno obsodi ; občinstva, pošiljale zmagosla' '^k°r no na oder subreto z naciona V3eh
!tska
Uadi
no zastavo in klobukom bersk, Ijerja. Kdo bi si potem še up*j žvižgati?
In navedel bi Vam lahko * : mnogo drugih primerov, ko * se uporabljali brez obzira el«11
kampanja, v kateri moramo odpraviti vsak birokratizem in mehanično izvajanje nalog, ker je tak način dela lahko samo škodljiv organizaciji.
Pojdimo torej na delo- z navdušenjem in požrtvovalnostjo, da bomo izpolnili to našo veliko nalogo še boljše in z večjim uspehom, kot druga leta.
Sekcije morajo sklicati partijske plenume, na katerih je treba razpravljati o problemu obnovitve izkaznic in rekrutaciji na podlagi stvarnih in konkretnih načrtov. Vodilni organi ne smejo prezreti važnosti, ki jo ima za povezavo z vsemi člani vodja skupin. Sklicati je treba sestanke vo-
Rekordni letošnji pridelek riža v Evropi
Pričakujejo, da bo letošnja žetev riža v Evropi (septem-ber-oktober) rekordna. Večji pridelek, kot je bil lanski, pričakujejo v vseh petih glavnih državah, ki pridelujejo riž — v Italiji, Španiji, Portugalski, Grčiji in Franciji.
SOLA V GOSTILNI
Turnišče je lep in velik kraj v ravenskem delu Prekmurja. Toda vsakogar razočarajo šolska poslopja, ki nikakor ne morejo ustrezati takemu kraju. Štiristo otrok se stiska v mračnih nehigienskih učilnicah. V bivši samostanski šoli so tri učilnice, katerih le ena ustreza minimalnemu številu otrok. Druga šolska zgradba je bivša gostilna. V njej sta dve majhni in temni učilnici. Pri šoli ni dvorišča. Obe šoli pa imata nehigienska
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
NEUMNO VPRAŠANJE
«KOLIKO metrov ste bili oddaljen i od kraja, kjer se je pri-
petila nesreča?» — vpraša sodnik pričo.
«Devet metrov in tri centimetre» — odgovori priča.
«Kako pa veste to tako točno?» «Ker sem zmeril razdaljo do pičice točno. Vedel sem namreč, da mi bo gotovo stavljeno tako strani- neumno vprašanje.»
šča. V vsakem od petih tesnih in nezračnih razredov je ves dan po 40 učencev. V takih razmerah seveda zelo trpe u-čenci in učitelji. To se kaže tudi pri učnem uspehu.
(«Ljudska pravica», 24.10.54)
V SOLI
«KAKO se imenujejo ljudje, ki pravijo, da je bolje dajati kot pa prejemati.?»
«Boksarji.»
KER JO POZNA DALJ CASA
DVA dečka, ki -bi si rada kupila sladkorčke, se prepirata, kdo
V hlevu
Breje živali ne smejo biti na prepihu in paziti moramo, da jim je dobro nasteljano ter da so dobro krmljene v zadnjem času brejosti z dobrim senom. Ako hočemo dobiti od svojega prašiča obilo Špeha, ga začnemo pitati, ko je vsaj leto dni star. Le popolnoma dorasla živina da s pitanjem obilo tolšče.
Na travniku
Travnike, ki so poraščeni 7 mahom moramo branati in odstraniti mah. Brananje travnikov naj se vrši s travniškimi branami na verige, ki lepo delujejo na vsaki površini, četudi ni popolnoma gladka.
Travniki nam bodo dali veliko količino dobrega sena, ako jiii bomo gnojili s super-fosfatom ali pa še bolje s Tomaževo žlindro in s kalijevo soljo.
V vinogradu
Ko od praznih trt odpada orumenelo listje in se trte
Dvignil se mi je dvom, ali sem zbujen ali še sanjam. Rekel sem Sam pri sebi — čudno je, kako je nekateri človek premeten celo v sanjah — rekel sem torej: «Ce si se resnično zbudil, bi ti pravzaprav moral ta-le dežnik izginiti iz rok». Gojil sem pa hkratu vendarle vročo željo, da mi dežnik ostane, čeprav se zbudim. To se mi ni zdelo nemogoče. Smele, nove misli so se mi križale po možganih in že sem v snu koval naklepe, kako bi se dali taki in enaki koristni predmeti iz sanj reševati v neznosno draginjo praktičnega življenja. Kak velikanski preobrat bi to bil v narodnem gospodarstvu! Konec socialni bedi! Le fiksirati bo treba sanje na kak način — kaj vem, kako! Morebiti tako, kakor fotograf fiksira slike. — Vse to sem preudarjal v sanjah — samemu se čudim, da sem bil tako pretkan.
FR. MILČINSKI
SANJE
V teh preudarkih se mi je pa že pričenjal krčiti dežnik v roki. 'Polagoma in vidno je ginil in — ostala je le še iztegnjena prazna roka. Na! Spričo tega jasnega dokaza sem bil seveda docela prepričan, da sem zbujen. Pa se mi je takoj dalje sanjalo, kako je naju, mene in ženo, na gozdni poti došel voz in sva se peljala domov; bil sem v galošah in sram me je bilo pred voznikom, da so raztrgane.
Torej prosim: sanjal sem, da se mi sanja, da sanjam! Neverjetno! Toda resnično! Ali imam tri duše? Jaz nič ne rečem! Nemogoče ni nič pod božjim nebom, zakaj moderna tehnika in veda in sploh kultura
stoje, smelo trdim, na izrednem vrhuncu.
Četrte sanje. Pogosto se mi sanjajo dovtipi. Imenitni! In strahovito muko mi vsa-kikrat že v sanjah napravlja skrb, da bi jih do jutra ne pozabil. Svet bo zijal, si pravim, ko jih sliši. Pride jutro, hvala bogu: spominjam se dovtipa. Ali kaj, ko je imenitni dovtip iz sanj pri belem dnevu tako mršav in reven, da bi rriu krajcar podaril, če bi ga srečal na cesti! Nemara pa prav v tem nasprotju tiči posebna dragocenost te vrste sanj! Kdo ve!
Sanjal se mi je n. pr. dovtip, tako je bil izboren, da se mu je celo gospod Hacin smejal, ravnatelj prvega narodnega zavoda za pogrebe na obroke; kar nanosnik mu je odletel z nosa — namreč v sanjah. Zjutraj pa...
* * *
Zena pravi, naj ustavim pero in neham pisati.
Kako? — Zakaj?
Smelo trdim, da jih imam še celo sklad-nico, dobro asortirano, na razpolago, sanj vsake vrste, po vsaki ceni, za vsak okus.
«Zato», pravi žena, «ker tvoje sanje niso piškavega oreha vredne, Čudne so pač, bedaste pa tudi. Nimajo ne glave, ne nog. Kdo jih bo kupil! Te sanje ti ne prineso galoš — Kakega imam moža! Ali nič ne bereš? Vzemi, te prosim, le «Trudne rože» v roke, v vsakem poglavju so sanje, beri jih: po tri, štiri strani so dolge, imajo svoj lepi začetek in pameten konec, smisel in jedro in sploh literarno vrednost. Tvoje sanje pa...».
«.Moje sanje, moje sanje — kakršne so, takšne so! Sanj si ne morem naročiti, kakor se naročajo kisla jetrca v gostilni».
«Zakaj pa imajo drugi lepe in pametne sanje, sanje vredne časti in denarja, kaj? Cankar in Meško in vsi!»
<cKaj vem zakaj! Jaz nisem kriv!»
«Mar sem jaz kriva?»
«Mogoče! Sanje, pravijo, da prihajajo iz želodca. Bog ve, kake imenitne dobrote večerjajo Cankar in Meško in vsi, potem se jim lahko kaj boljšega sanja. Ce bi jih pa pitali z močnikom, kakor ti mene, pa tudi ne bi sanjali cekinov. Vidiš, tako j?!»
«O ti grdoba», je vzkliknila žena. «Einkrat samkrat je bil močnik, kar sva poročena...»
Bežal sem in ne vem, kaj je še povedala.
Na cesti sem srečal Zorana, tistega, ki je spisal «Trudne rože».
«Servus!» sem rekal: «Ali imaš kaj časa?»
«Servus!» je odgovoril. «Ali imaš kaj denarja? Cas je denar, jaz imam čas, ti imaš denar, idiva na liter vina, plačava vsak pol: jaz dam čas, ti denar!»
Tako se je zgodilo in pri tej priliki sem ga natančno .izpovedal, kako in kaj je z literarnimi sanjami.
«Beži no, pastirček betlehemski!» je rekel Zoran. Se v sanjah se mi ne sanja, da bi take sanje sanjal, kakršne pišem. Sanje pišem take, da se prilagajo povesti in da mi narede poglavje ravno prav dolgo. Saj založnik moj se jezi; pravi1, da moji romani niso romani, ampak sanjske bukve in da mi sanj ne bo več honoriral — ta gunevet! Naj le poizkusi! Imam že toliko predujma, da mora vesel biti, če sploh kaj dobi izpod mojih parkljev. Tako je! — Veš, z resničnimi sanjami ni nič. Fidine sanje, ki so bile kaj vredne, sem imel lansko leto: Sanjalo se mi je, da sem na sv. Jožeta praznik, ki je moj rojstni dan, stal pred glavno pošto in sem videl tri dimnikarje, ki so se sredi ceste pretepali med sabo».
«No — in?»
«Stav.il sem in zadel ambo: 4 K 70 h. Vse druge sanje pa so bile od muh».
Kones
naj vpraša -mater denar. Starejši pravi:
«Kar ti jo vprašaj, saj Si vendar mlajši.»
Pa ga mlajši takoj zavrne: «Ti jo vprašaj, vidva se poznata že dalj časa.»
blemi domovine, da se P krijejo druge, nič manj sram0! ne in razen tega dosti dražji predstave. Na primer nekat«)*
■
roparske vojne ali pa polit:č«j razbojništva. Sicer pa sim',‘jj U ne morejo v nobenem P)! meru nadomestiti moralnih ‘1 materialnih vrednot vsebin? ki jo hočemo simbolizirati. K* bi počeli vi z lepo etiketo "j prazni škatli?
Pojasnjujem. Mislim, da -i r*1
bi bil nihče pripravljen unUL za obrambo treh kosov razi1) no barvanega blaga, za kat®" nudi lahko vsaka trgovina d«" gih stotisoč primerkov (in f
živite v mestu, kjer jc- t?*.
trgovina preživela
trenti^*
izrednega blagostanja), če r
ti trije kosi blaga ne predst«)
Ijali v očeh borcev simbol ma, polja, svobode, druži« dela, kulture, prijateljev, 11 dici j, običajev, ki so nam dn gi. To je domovina, ki je m'pubil vseh, če nudi vsem svoj deludi, svoje delo, svojo vzgojo, m0T°da nost, da ustvarijo družino L svilki jo dostojno vzdržujejo, in c-;’) lete zagotovi vsem mir in zaupanje pr v bodočnost. Tudi sinovom. Tbubli govorijo drug jezik in kate)uga k niso bastardni sinovi. mar''8"® več sinovi kot vsi drugi, z vs««1, °dov. pravicami drugih. Tako ti«)! Mavz ki n.pr. prepevajo: «Se i s’cis’Wek; i vol le scole — che i vadi 'aia ;z Lubiana — Trieste xe italiani! inč — e italiana la restarà», n’^ìstva, branilci italijanstva Tr5*%tnos marveč enostavno bebci, f: £e d vzbujajo sovraštvo v imetja tall
Italije in sejejo nesoglasja ‘fltransk ma in s tem prejudicirajo huMprav in blaginjo dritiV.,, •
no življenje in blaginjo
Lf'tilu ni
ne. V Trstu pa je tako vel1*)
potreba enega in drugega, Pjfe-stre movina, ki jo vi ljubite s ta^V^ plamtečo ljubeznijo, bo iT1°rvjub la vračati z enakim po!et°3 tež} vaše čustvo in zadostiti vašijičela zahtevam, ki jih je dosti in T) je v tudi obsežne. Dati bo mor®)\)Vegaj beguncem dom, dostojno ži’V ost ljenje tistim, ki so po odho^asledi tujih vojakov ostali — kot Pr> vite vi — praznih rok, rešiti morala vprašanje štirih tisoč8j
«Oprostite, ali ste vi seviljski brivec?»
V BOLNICI
BOLNIK, ki leži z obvezano glavo v postelji, se obrne do soseda ter ga vpraša:
«Kako ste prišli vi v bolnico? Jaiz sem vozil prehitro. Kaj pa vi?»
«Jaz sem pa hodil prepočasi» — odgovori bolnik z bližnje postelje.
SAMO POLOVICA JE RAZUMELA
2UPNIK se vrne iz cerkve, kjer je imel večerno pridigo, precej, zaskrbljen in mračen. Ko vidi kuharica njegov mrače.n obraz, ga takoj vpraša:
«O čem pa s-te govorili nocoj.
v vaši pridigi, da ste tako slabe volje?»
«Skušal sem dopovedati vernikom o moralni dolžnosti bogatih, da pomagajo revežem,.»
«Argument je po mojem mnenju dober. Ali so bili verniki prepričani?» — ga vpraša kuharica.
«Samo polovica» — odgovori župn-ik — in sicer... siromaki.»
TEŽKA IZGUBA
■«ZAKAJ pa si tako razburjen?»
«Pomisli vendar, Izgubil sem pri igri pet tisoč lir.»
«Ka-j res, pet tisoč lir?»
(C)a, in najhuje je to, da Je bilo -tristo lir v gotovini,»
agentov civilne policije d®1) Voc
"W.a -
bo morala predvsem stalno d^r.a lo preko 19 tisočem brezP0^ Ko
selnih, k: so žrtve kaotični ,p*c<>
in razrvanega gospodarstva.	r
Toda tudi v Italiji kot .
hitel
Trstu so poštenjaki in goljd jj ašal zlikovci, pravi patrioti in 1,8 !
pošteni delavci in
«G
se
mišljeni patrioti in bi se lah* j «Ne dogodilo, da bi se stvari j «Ka bolje je govoriti odkrito, PrL,.. Len
no pride do neljubih iluzij 'iP0 se
ne razvijale tako naglo, Id’r'alec imajo Tržačani pravico zah|f bi n vati. Lahko bi se pripetilo, “.^bivaj bi bili tržaški delavci prisiljenem urgirati ukrep iz Rima, ki jTšla, je preveč zakasnil, ali da	z
Vi, ki si služite svojo dnev1’1?1'^ st co z 8-urnim nelahkim del01))! 8a ir spoznali, da vaša plača ne Po
govarja vašemu naporu, in v) Lenii
zahtevali povišico. V tem P^^hice meru bi spoznali, da je dva ‘Tomije pol milijona italijanskih kofl1 j k ip nistov in deset milijonov ^ “ n is lavcev, ki jim dajo svoj A"Na: vedno na strani tistega, ki hoč*:'n’ ko tako domovino, da s poštni obveznosti, domovino ki 'al k
■poštuje pakte in katera — ^['em (
pravi evangelij — «ne bo N njj maknila plače tistemu, ki delC sQplje: Pripetilo bi se torej lahko,	«A.H
bi se jaz vrnil v Trst, zato	Ko
se zanimam za Vaše in stv;
a®1 ra
vas vseh ter da vam pom a 8^) - ^ in h
kot lahko pomaga novinar. ®j L tov sem, da bi me takrat v l
ne prekinila, ko oddajam respondenco.	L' ga
GUIDO NOZZOU *
Leni
n
am
ŽIVELA VELKA OKTOBRSKA REVOLUCIJA !
e veti
l
fliganlski uspehi ZSSR
I industriji in kmetijstvu
ne 7. NOVEMBER 1917 JE ODPRL ZMAGOVITO POT
ivdai11 iarv
>v,
9, b: linci lekate1 nžgi ame ripra' mes11 inosti1
ževi» » 37 letih svojega obstoja je aa pliSSR pokazala na vseh pod-da 16i.;ih javnega življenja ta-anos«1 Presenetljive uspehe, da si ,nar ii človek na Zahodu skoro tegiredstavljali ne more.
>bojfl prav ocenimo vso veliči-dobt1 teSa orjaškega napredka, avon‘! treba vedeti, da so ostale aa g<aibolj razvite industrijske de-gjj j He Zahoda, ZD A, Anglija, nos« emčija itd. rabile več kot vsa*10 stoletje, da so prišle do inašnje stopnje svoje proiz-g pl°dnje in izpopolnitve. Sov-‘5reČH!tska zveza pa je to opravila -mca6 *ri" do štirikrat krajšem ča-[ J ' in to v najtežjih pogojih.
= strJti' velike narodne katastrofe ) znal1 med tem časom prizadele ape i ,viet5ko ljudstvo: krvava dr-gtaI1j Mjanska vojna, intervencija
_rel Svilnih tujih držav proti P1. Ilaj:
usod»
‘ladi socialistični republiki /r končno nacistična invazija;
dobje vsestranskega poleta u-stvarjalnih sil socialistične družbe.
Peta petletka - - prvi odločni korak v komunizem —• ki se je začela leta 1951 pa predstavlja ne samo pospešeno nadaljevanje dotedanjega naglega vzpona, marveč tudi obdobje gigantskih načrtov — delavnic komunizma. "
Samo nekaj suhih številk naj osvetli vrtoglavo napredovanje sovjetske industrijske proizvodnje. Celokupna industrijska proizvodnja se je v primeru z letom 1924-25, to je po začetku mirne graditve, povečala do lani 29-krat. Proizvodnja jekla, ki je lani presegel 38 milijonov ton, je bila 21-krat večja kot 1924-25, premoga 19-krat več (320 milijonov ton - 1953), 46-več električne energije (nad 130 milijard
GEORGU MALENKOV
e incubila desetine milijonov i.i'ih
j d0' judi, dočim mfl^toclg
je materialna dosegla astronomske
ino ‘levilke. Poleg tega pa je bila in T leta 1945, ko so se ustano-apa^le prve ljudskodemokratične om. Tbublike, obdana od sovraž-kate^ga kapitalističnega sveta, ki lar II vedno Prežal, kako bi ji vseJ^odoval in jo uničil, i tisb, bjavz]ic vsem jem silovitim s’ci3 4prekam pa je SZ napredo-/adi faia jz leta v leto, na podro-industrije, prometa, kme->, n1 iistva, tehnike, izobrazbe, u-Tr5 hetnosti, znanosti. ci' jjiiL ^e do leta 1940 je SiZ dose-tako visoko stopnjo vse-ia ihanskega razvoja, da se je že 0 ^rfipravljala, da stopi na pot drUymunistične graditve. Zal ji ve‘L? te njene plemenite načrte a- ^estregel zahrbtni, Hitlerjev 5 ta jPDad. Po drugi vojni pa je m° v)ub grozotnim razdejanjem 3'eViirt* težkim človeškim žrtvam vaccela tako naglo napredovati, *n ju5 je v treh letih obnovila in nor.8v\Večala predvojno industrijo ° Z*(jiiiI' ostale pridobitne panoge, dho jaslednja leta pa pomenijo obit W,
šiti ^	....- ■
Danes je ZSSR že daleko na prvem mestu v svetu v proizvodnji električne industrije, v proizvodnji traktorjev, poljedelskih strojev, umetnih gnojil in v številnih drugih vejah industrije. Predvsem pa je prva v pogledu mehanizacije industrije in zlasti še poljedelstva, kjer vsa važna poljska dela — oranje, setev, žetev, košnjo, mlačev — opravljajo v pretežni meri (do 90 in več %) stroji. V celoti je mehanizirano delo v premogovnikih in številnih drugih rudnikih. Veliko je že število popolnoma avtomatičnih tovarn, kjer maloštevilni delavei-inženirji samo še kontrolirajo pravdno funkcioniranje strojev in naprav.
Silno se je razvila tudi pio-izvodnja industrijskega blaga široke ljudske potrošnje, ki je obenem s povečano proizvodnjo živil, zelo dvignila življenjsko raven sovjetskega ljudstva. Vse te potrošne dobrine pa so se obenem tudi zelo pocenile. V sedmih povoj-
nih znižanjih cen so sedaj cene blagu široke potrošnje trikrat nižje kot leta 1947.
Veliko pažnjo posveča sovjetska oblast tudi poljedelstvu in živinoreji. Ze leta 1952 je znašal pridelek žitaric 8 milijard pudov, kar je daleko pre segalo notranje potrebe in je SZ mogla izvažati velike količine žita. Od tedaj se je proizvodnja še znatno povečala, zlasti s pridobivanjem nove, doslej neobdelane zemlje. Letos je na poziv CK Partije in sovjetske vlade odšlo na tisoče mladih ljudi v oddaljene predele, kjer so začeli obdelovati doslej še nikdar obdelano ledino. Letos so že posejali z žitaricami, industrijskimi in drugimi rastlinami 3,6 milijona hektarov zemlje, to je kot površina cele Holandske; prihodnje leto bodo zasejali 15 'milijonov ha (površina Grčije), leta 1956 pa kar 30 milijonov ha, kar odgovarja celotni površini Italije.
Poljedelstvo in živinoreja SZ sta nedvomno prva na svetu, ne samo po količini, marveč zlasti po napredni, mehanizirani proizvodnji. Poleg sto in sto tisočev traktorjev, kombajnov in drugih modernih strojev uporablja sovjetsko kmetijstvo v največji meri vsa dognanja znanosti, ki so v veliki meri plod domačih znanstvenikov in obdelovalcev. U-metno gnojenje, znanstvena raziskava in pripravljanje tal, križanje, jarovizacija, kemično in mehanično pripravljanje semen, kemično uničevanje plevela itd. se uporabljajo splošno, na širokih predelih sovjetske zemlje. K temu je prišteti še umetno- namakanje odn. izsuševanje zemlje, zaščita polj pred vetrovi in pozebo z zasajanjem zaščitnih gozdnih pasov, umetno ustvarjanje podnebja, padavin itd.,
Krono uspehov sovjetskega delovnega ljudstva pa predstavljajo velike delavnice komunizma, ki bodo največji prispevek k nadaljnjemu dvigu življenjske ravni, ki je že danes mnogo višja kot v vseh o-stalih evropskih državah. Ze je zgrajen prvenec-kanal Vol-ga-Don; v naglem tempu mu slede druga gigantska dela: 1100 km dolgi Turkmenski kanal ter več drugih namakalnih in prometnih kanalov, velikanski gozdni zaščitni pasovi ter umetna jezera in morja, ,s katerimi se bo temeljito spremenilo doslej ostro podnebje Sibirije in Zavolžja, cela vrsta električnih central, med njimi največja na svetu pri Kujbiševu na Volgi. Letos pa je bila pognana tudi prva atomska centrala na svetu, kateri bodo v kratkem sledile številne druge.
To vse in nešteto drugega je doseglo sovjetsko ljudstvo v dobi 37 let. Vsa tajnost teh uspehov tiči v eni sami besedi — socializem. Njegov mlajši brat — komunizem pa bo še zasenčil vse te silovite zmage herojskega- sovjetskega ljudstva. Ti uspehi, ne atomska bomba in drugo orožje, bodo združili končno vse človeštvo in tako prinesli končno zmago veliki ideji, ki je stopila na pot življenja 7. novembra 1917.
S. B.
Nesmrtna učitelja in vodnika
Iz nekdanje „ječe narodov"
je nastala bratska zajednica
ZSSR je prva pravilno rešila narodno vprašanje
Ko pregledujemo po 37 letih rezultate zgodovinske Oktobrske revolucije, ne moremo mimo nacionalne politike, ki jo je prva delavsko-kmečka država v zgodovini začela izvajati in jo izvaja. Eden izmed prvih odlokov nove sovjetske oblasti je bil prav odlok o enakopravnosti vseh narodov v novi državni skupnosti, enakopravnosti, ki je bila zamišljena s pravico do samoodločbe in odcepitve.
In že takoj v začetku nove oblasti sta se dve narodni skupnosti, ki sta stoletja živeli v sklopu bivše carske Rusije, odločili za odcepitev in sta sl organizirali svojo lastno narodno državo. Ta odločitev ne samo ni trčila ob odpor nove sovjetske države, marveč je od nje dobila podporo in odobritev. Gre tu za poljski in finski narod.
Ze to dejstvo lahko prepri-
čuje vsakega slepca, da je tudi na tem področju nastalo nekaj novega, da se je pojavila na Zgodovinskem pozorišču nova politika, ki je napravila konec z roparskimi pohodi proti drugim narodom in drugim deželam in je napravila konec z aneksijami in z zatiranjem drugih narodov.
Toda to ni bil nič drugega kot prvi korak v nacionalni politiki delavsko-kmečke oblasti v Sovjetski zvezi. Takoj po izvedi revolucije so se začela postavljati v prakso načela
zerbajdžanskem, armenskem, tadžiškem, kazaškem jeziku? Ali so bili ti jeziki popolnoma enakopravni ruskemu? Kje je prišlo do izraza, da so domačini upravljali svojo lastno deželo in svoje lastno ljudstvo?
Z Oktobrsko revolucijo se je vse to izbrisalo iz življenja slovanskih in neslovanskih narodov, ki živijo v sklopu Sovjetske zveze.
Kako pa je prišlo do te ena kopravnosti? To vprašanje izhaja iz dvoma, ki1 se lahko po-
NAŠE LJUDSTVO NE BO NIKDAR POZABILO NJENE NESEBIČNE POMOČI
svetliiik svobode ii praulce
Narodi Jugoslavije hoiejo ne le formalnega zboljšanja odnosov, marveč tudi poHtično naslonitev na Sovjetsko zvezo in povratek v veliki socialistični tabor
150 let je že tega, ko so se v gozdovih Črne gore, Srbije In Bosne začele zbirati prve skupinice upornikov, od koder so napadali Turke. Tu je narod koval svojo bodočnost, tu so se vzgajali tisti borci za osvoboditev izpod petstoletnega turškega suženjstva. Ze' leta 1804 so voditelji vstaje pošiljali svoje poslance v Petrograd in Moskvo, da bratski ruski narod zaprosijo za pomoč. Pot k ruskemu narodu je bila pot vseh naših domoljubov; v naj-težkih trenutkih naše zgodovine so naši narodi upirali svoje poglede k Vzhodu, v Rusijo!
Značilen izraz bratske vzajemnosti pa se posebno odraža med Črnogorci, ki so se v svoji dolgoletni borbi obrnili po pomoč do ruskih bratov že leta 1711, katero so tudi dobili, izraženo v manifestu Petra Velikega, v katerem kliče Črnogorce v skupni boj proti Turkom.
Dragocen zaklad slavnih tradicij južnoslovanskih narodov, njih ideje o prijateljstvu do ruskega naroda, ki so se zelo razširile med delovnim ljudstvom v revolucionarnem demokratičnem gibanju še posebno v drugi polovici 19. stoletja, so našle svojega izraza med razširjevalci ruskih revolucionarnih idej, kot so Svetozar Markovič, France Prešeren, Ljudevit Gaj, Jovanovič-Zmaj in mnogi drugi demokrati — svetli liki pobornikov prijateljstva med slovanskimi narodi.
Jugoslovanski delovni ljudje se zavedajo tudi, zakaj gre tolika hvaležnost Veliki Oktobrski so-
cialistični revoluciji v Rusiji, ki je izzvala močan val revolucionarnega gibanja narodov, ki je pripomogel, da je ustaua v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila nekoliko bolj demokratičen značaj s priznanjem več nacionalnih in socialnih pravic.
Skozi vsa leta obstoja jugoslovanske kraljevine je delovno ljudstvo in večina Jugoslovanov gojila zaupanje v Sovjetsko zvezo. Želeli in zahtevali so priznanje SZ in tesnejšo povezavo z njo. Vedeli so, da sodelovanje z vsako drugo velesilo pomeni le izkoriščanje jugoslovanskih naravnih bogastev. Kot izraz težnje velike večine ljudstva se je po vzpostavitvi sovjetsko-jugoslovanskih odnosov, leta 1939, ustanovilo «Društvo prijateljev s SZ». To ustanovo so ljudje pozdravili z velikim navdušenjem in množično vstopali vanjo in dajali tako duška svojemu veselju. Se posebno so se tega veselili, zavedajoč se nujnosti, da je potrebno tudi politično nasloniti se na SZ, ker je takrat od strani Nemčije grozil ali napad ali vsaj izkoriščanje v njene osvajalne namene.
Ko je bila Jugoslavija poteptana po nemškem in italijanskem napadu, je ljudstvo še naprej tipalo v rešitev od strani SZ. In ko je Nemčija 22. 6. 1941 napadla SZ, je tedaj Stalinov poziv na odpor našel odmeva še posebno v Jugoslaviji. Zavedali so se, da gredo pod njenim praporom v zmagovito borbo za osvoboditev Formirale so se prve partizanske enote, pripravljene na najve-
čje žrtve za svobodo in izbojeva- težkih večletnih borbah.
nje socialnih pravic svojemu ljudstvu. SZ jim je bila vzor države, v kateri vlada pravica za vse delovne ljudi. V najtežjih borbah z nemškimi osvajalci sta jugoslovanske borce navdajala up in želja na boljše življenje, vedno zroč na SZ kot na simbol lepše bodočnosti. Neštevilne pesmi, posvečene rdečearmejcem in sovjetski deželi, «kjer vlada svoboda...» ali «mi bratje smo vaši po rodu...», so bodrile partizane v ho-stah in ilegalce na terenu. Delovni ljudje Jugoslavije ne bodo pozabili, da jih je sovjetsko ljudstvo s svojo nesebično pomočjo vseskozi moralno in materialno podpiralo.
Prišel je dan, ko so se čete rdečearmejcev prebile, preko Romunije m Madžarske na jugoslovanska tla; pele so «katjuše» pre. ko širne Vojvodine, tja do beograjskih ulic. Nepopisno je bilo veselje osvobojenega prebivalstva, s katerim so bili takrat sprejeti partizani in rdečearme j-ci-osvobodlteljl! Dokaz nesebične pomoči SZ je tudi ta, da iz strateških razlogov ni bilo potrebno priti do Beograda; toda SZ je hotela tudi to pot pomagati Jugoslovanom, da bi si ustvarili svojo socialistično državo.
Jugoslovanski delovni ljudje so s svojo borbo in pomočjo SZ u-speli tako državo tudi napraviti. Zal je bilo ljudstvo ogoljufano za te svoje pridobitve, dosežene s težkimi žrtvami. Vera v ruski narod, njegovo moč in končno zmago je bila odločilen činitelj v
Tudi danes, v sedanjih borbah jugoslovanskega delovnega ljudstva, predvsem za boljšo državno ureditev, da se otrese pokroviteljstva zapadnih velesil, ki jo prav tako, kot so prej kraljevino Jugoslavijo, izkoriščajo za svoje potrebe. Jugoslovanski narodi se bore za politično in gospodarsko neodvisnost in naslonitev na bratske slovanske narode, zlasti na SZ, v katero imajo največje zaupanje. Glavna skrb in misel vsega jugoslovanskega ljudstva je danes ta, kako se bo to uresničilo. Velik dokaz, da si to želijo v Jugoslaviji nam ]e dejstvo, da kljub željam jugoslovanskih o-blastnikov ni nikdar prišlo do Izbruhov proti SZ. Pač pa je 8. oktobra 1953 prišel do izraza ljudski odpor do tujih, zapadnih izkoriščevalcev.
Spričo takšnega ljudskega razpoloženja jugoslovanska vlada ni mogla odbiti ponudbe SZ po vzpostavitvi odnošajev, ki prihajajo vedno bolj do izraza na kulturnem, športnem in drugih področjih. Toda jugoslovanski narodi se ne mislijo ustaviti samo pri vzpostavitvi formalnih odnosov. Oni hočejo, da pride tudi do politične naslonitve na SZ in do vrnitve v tabor socializma. Kjer je edina garancija za njihovo politično in ekonomsko neodvisnost. Mi tržaški Slovenci želimo, da bi jugoslovanski narodi v tem stremljenju uspeli in da bi Jugoslavija čimprej našla mesto v družini socialističnega tabora.
ZORKA LEGISA MERVIČ
STALINOVA OPOROKA
Zastavo demokratičnih in državljanskih svoboščin je buržoazija vrgla v morje. Jaz mislim, da jo morate vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, zopet dvigniti in jo ponesti naprej, če hočete zbrati okrog sebe večino ljudstva. Ni več druge sile, ki bi mogla izpolniti to nalogo. Prej je bila buržoazija smatrana za voditeljico naroda ; ona je postavljala pravice in neodvisnost naroda iznad vsega. Sedaj pa ni niti sledu več o narodnostnih načelih ; danes buržoazija prodaja pravico in neodvisnost naroda za dolarje. Zastava narodne neodvisnosti in narodne suverenosti je bila vržena v morje in ni dvoma, da boste morali to zastavo dvigniti vi ter jo ponesti naprej, vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, če hočete biti rodoljubi svoje države, če hočete biti vodilna sila naroda. Ni več druge sile, ki bi mogla dvigniti in nesti naprej to zastavo.
Takšen je današnji položaj. Razume se, da morajo ta dejstva olajšati delo komunističnim in demokratičnim partijam, ki še niso dosegle oblasti. Zaradi tega obstoje vsi pogoji, da lahko predvidevamo uspeh in zmago bratskih partij onih držav, kjer še vlada kapitalizem.
Živele naše bratske partije !
Živel mir med narodi !
narodne enakopravnosti med narodi, ki so ostali v sklopu nove državne ureditve. In v vseh teh 37 letih so bili v tej politiki doseženi rezultati, s katerimi se ne more ponašati nobena moderna kapitalistična država.
iz zgodovine prav dobro vemo, kako je carska oblast smatrala neruske narode in manjšine v sklopu države. Vemo, kako so bili zatirani in zapostavljanj Ukrajinci, Belorusi, baltski narodi, še prav posebno pa obrobni narodi, katerih dežele so bile smatrane za kolonije in ne za del državnega telesa. Vse druge narodnosti so bile popolnoma izločene iz javnega in državnega življenja, pa naj bo to na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem ali jezikovnem področju. Kje so takrat obstajale univerze in srednje šole v a-
iso^
d9' Voditelj revolucije je hitel tja, kjer je bilo sice no dcf0r,s — v Smoljni.
Tezf : Ko se je preoblekel, nataknil na glavo ponošeno ičneS^ico in si ovil okrog vratu ruto, j-e Lenin s kurirjem va. ml na ulico. Ulice so bile prazne. En sam tramvaj {0t 7 hitel v remizo. Vladimir IIji« je skočil v voz in oljili1,Sfasai sprevodnico kam pelje.
vest”1. ^ «Glej ga čudaka, od kod si se pa vzel? Mar ne veš, in se v mestu dogaja?» lahti
Glavni stan Velike revolucije
'M
«Ne, ne vem».
«Kak delavec pa si, ko ne veš, da bo revolucija!» Lenin se je zasmejal in začel živo pripovedovati, , se prav za prav dela revolucija. Leninov sprem-3, / '?alec je sedel kot na šivankah: v vozu so bili ljudje, zah|fl' bi mogli Lenina spoznati in izdati. Medtem pa je lo, ^ja,hvaj že zavijal v remizo. Izstopila sta in šla peš. Na silj^Nerni sta ju zalotila dva junkerja na konjih in zah-ki 'Vala, naj pokažeta prepustnico. Rahja se je začel preda 6,Wi Z njima, tako da je Lenin lahko šel naprej. Jun-leVHvia sta očitno sodila, da imata opraviti z delavcema, \el°y{ 8a imata malo pod kapo, in sta ju pustila. ie Po polnoči sta Lenin in kurir prišla do Smoljnega in Lenin je videl, da je težko priti v poslopje brez pre-(i pf'ntnice. Pri vratih se je gnetlo polno ljudi. S svojim Iva ‘^mijevalcem se je Vladimir Iljič prerinil v gnečo, ki conll) ij ie prepirala s stražo in jo vedno bolj odrivala. Stra-iv tK rW niso več vzdržali pritiska in so popustili.
gl/. «Naša stran vedno zmaga», je smeje se, govoril Le-i h£,cž r|’ ko se je gnetel z gručo skozi vrata Smoljnega. b/.i. Ko je prišel gor, je Vladimir iljič sedel k oknu in 's'al kurirja k Stalinu, naj mu sporoči, da je prišel. *eto trenutku je stopila v sobo skupina menjševikov; ^ njimi je Lenin spoznal Dana. Sedli so za mizo in s°Mjeni Dan se je obrnil k sosedu:
“Ali hočeš pokusiti? Imam žemljo in klobaso».
I Ko je odvijal zavitek, se je Dan nenadoma pozorno ha Lenina in ga čitno spoznal; nato je naglo- zavil ■h hitel iz sobe. Vladimir Iljič se je široko zasmejal.
0 tovarišev.
Lenina so hitro seznanili s potekom dogodkov; Sta-
Od tega trenutka dalje se je Lenin nastanil v
Smoljnem. Ob tem zgodovinskem preobratu je vodja revolucije sam stopil za krmilo.
Smoljni, poprej zavod za «plemiška dekleta» in zdaj sedež glavnega štaba proletarske revolucije, je bil popolnoma v rokah boljševikov. Nad sto petdeset let je bila v tem poslopju šola, ki je vzgajala gojenke «v pokorščini bogu in vdanosti monarhu». Po naročilu carice Elizabete Petrovne je znameniti arhitekt Bartolomeo Rastrelli skupaj z očetom, kiparjem, prišel leta 1716 v Rusijo in napravil načrt za zgradbo ženskega samostana. Po prvotnem načrtu bi morala biti stavba ena najveličastnejših zgradb na svetu. Rastrelli je pri samostanski cerkvi nameraval postaviti zvonik, visok 120 metrov. Za zgradbo so bile potrebne velikanske vsote. Na tisoče tlačanov so nagnali zidat cerkev. Iz vse dežele so zbrali najboljše, naj izkušenejše zidarje, tesarje, mizarje. Zgradili so posebne opekarne in odredili mnogim vasem, da morajo priskrbovati delovne moči. Vojaške oddelke so pošiljali v kamnolome po dragoceni kamen. V sibirskih in tulskih železarnah so izdelovali strešnike iz litega železa.
Vendar Elizabeta Petrovna ni mogla izvesti načrta, ki si ga je vtepla v glavo, ker je zmanjkalo sredstev. Po njeni smrti je v blagajni ostalo samo nekaj rubljev, zato pa so v garderobi razsipne carice našli nad šest tisoč oblek. Rastrelli, ki ni dokončal te stavbe, je začel graditi Zimski dvorec. Leta 17,64 so v nedograjenem Smoljnem samostanu ustanovili «društvo za vzgojo plemiških deklet» — prvi državni šolski zavod za plemiške hčere. Leta 1-808 so pa pod vodstvom znanega arhitekta Guarenghija dogradili jpoleg tega samostana dom za vdove. Velikansko trinadstropno poslopje s stebri je bilo dolgo dvesto metrov. Novi dom s širokimi obokanimi hodniki, z velikanskimi svetlimi sobami in prekrasno plesno in koncertno dvorano z lepimi stebri so dodelili zavodu plemiških deklet. Vdove so pa nastanili v samostanu, ko je bil končno le dograjen.
Smoljni zavod je obstajal tja do leta 1917. Sele avgusta 1917 so gojenke porazdelili po drugih šolskih zavodih, v poslopje Smoljnega pa -sta se vselila petro-grajski izvršilni odbor sovjetov in petrograjski sovjet. Ud tedaj so v zavod zahajali petrograjski delavci, in vojaki garnizije. Ze v dneh kornilovske vstaje je Smoljni postal obrambno središče prestolnice. V sobi št. 18 je uobila svoj sedež boljševiška skupina. Semkaj so hodili predstavniki tovarn, podjetij in revoluc.onarnih polkov po nasvete in navodila. V oktobrskih dneh je -Smoljni postai središče upora. Vojaški revolucionarni komite se je nastanil v treh sobah tretjega nadstropja, kjer so še nedavno živeto vzgojiteljice «plemiških deklet». Pred vojaškim revolucionarnim komitejem je bila tu nastanjena vojaška komisija eserjevsko-menjševiškega centralnega izvršilnega odbora sovjetov. Tedaj je vladala tu mrtvaška tišina. Na čistih, tesno zaprtih vratih so bili pritrjeni lično izdelani napisi, kdaj se sprejemajo stranke. Eserji in menjševiki so večidel sedeli po vsakovrstnih sporazumar-skih komisijah, kjer so skupno s predstavniki Začasne vlade razpravljali, kako bi se borili proti boljševikom. Zdaj pa je po prej tihih obokanih hodnikih odmeval ne-iiehen hrup glasov, topot tisočev nog, žvenket orožja. V sobah vojaškega revolucionarnega komiteja je bilo živahno in glasno. Vsak trenutek so se odpirala vrata: prihajali so vojaki s poročili o razpoloženju v polkih in Rdeči gardi, sli, ki so prinašali in odnašali nujna naročila. Smoljni se je spremenil v vojaško taborišče. Pri vhodih so stale straže. Na trgu pred poslopjem pa so vrveie razgibane skupine delavcev, rdečih gardistov in vojakov. Vedno so bili pripravljeni osedlani konji. V vrsti so čakali številni avtomobili in motocikli. Na prostranem, izvoženem in shojenem dvorišču so goreli ognji. K arkadam veličastnega vhoda, kamor so še prav nedavno prihajale pozlačene kočije, so zdaj med težkim ropotom vozili topove. Po obokanih hodnikih so med odmevajočim ropotom vozili strojnice in prenašali puške
in strelivo. Razkošno razsvetljena dvorana s stebri pa je bila polna delavcev in vojakov. Tu so se zbirali novi gospodarji dežele in se shajali delegati za kongres sovjetov.
In tu v Smoljnem, je Lenin potrdil dokončni načrt za zavzetje zadnjega branika Začasne vlade — Zimskega dvorca.
Sklenjeno je bilo, da se Zimski dvorec obkoli po črti Zimski kanal-Mojka do Marijinskega trga in dalje proti Nevi, tako da je zaporni obroč v več pasovih oklepal izhode ulic, ki so držale na trg pred Zimskim dvorcem. Za to odločilno operacijo, ki so jo mislili izvesti do opoldneva 25. oktobra, so izbrali najboljše oddelke Rdeče gai de, mornarske posadke in najrevolucionarnejše edi-nice gardnih polkov — Keksholmskega, Petrograjskega, Izmajlovskega, Pavlovskega in lovskega.
Uporniški štab si je izbral za sedež Petropavlovsko trdnjavo in od tu vodil vse priprave za zasedbo Zimskega dvorca in vse bojne operacije.
Ko je prišel v Smoljni Lenin, se je delo vojaškega revolucionarnega komiteja nenavadno razmahnilo. S svojima soborcema Stalinom in Sverdlovom je na široko razvil revolucionarno pobudo in samodejavnost množic. Lenin je klical k sebi rdeče gardiste, predstavnike okra-jtov, tovarn in vojaških edinic ter jim dajal natančna, izčrpna navodila. Predstavnike okrajev je pošiljal k članom vojaškega revolucionarnega komiteja, zahtevajoč, naj brez odlašanja izvedejo ukrepe, ki naj pripomorejo, da se bo ustvarila velikanska pomoč revolucionarnih sil na najvažnejših odsekih.
Vse niti upora so bile v rokah genialnega stratega proletarske revolucije, Vladimirja Iljiča Lenina in njegovih najbližjih učencev. Stalina in Sverdlova.
To noč, na 25. oktober, je prihajalo k Leninu v Smoljni na desetine delavcev in vojakov — poveljnikov rdečegardističnih stotnij in kurirjev. Predstavniki Puti-lovega tovarniškega komiteja in sovjeta narvskega. okraja so od Lenina osebno dobili podrobna navodila, kako naj hitro in docela prevzamejo oblast v okraju.
Kmalu potem ko je prišel Lenin, se je od Smoljnega odpeljala skupina motociklistov — oznanit upor v okraje in predmestja.
lasti vsakega človeka, ki živi v naših pogojih, kjer si vladarji vsakodnevno polnijo tista s to besedo, a se ta stvar v praksi ne izvaja. Enakopravnost odgovarja svojemu pomenu v tistem trenutki, ko so vsakemu narodu dan; vsi pogoji za vsestranski razvoj: ne samo kulturni ali jezikovni, marveč prav posebno politični, gospodarski in socialni. In to se je zgodilo v Sovjetski zvezi, kjer živi preko 60 narodov in narodnih manjšin.
Naj omenimo samo dejstvo, da je sovjetska oblast, ko je začela poslovati, našla kar 48 narodov in narodnih manjšin, ki jih je prejšnja oblast pustila v taki zaostalosti, da niso imeli niti svojega lastnega pismenega jezika. V teh 37 letih je sovjetska oblast preskrbela, da so si vsi ti narodi dobili in razvili svoj pisani jezik, da so dobili svoje osnovne, srednje in visoke šole, svoje akademije znanosti in umetnosti, svoja gledališča, svoje kulturne ustanove itd. Zgodilo se je, da so dobile svoj pisani jezik celo nekatere narodne skupnosti, ki štejejo nekaj več kot 100.000 duš.
Toda to še ni bilo vse. Vsak narod se lahko razvija v tistem trenutku, ko se razvija njegovo gospodarstvo. Gospodarsko zaostal narod bo tudi kulturno zaostal narod. Dati nekemu narodu ali narodni skupnosti pisani jezik, šole, gledališča, kulturne ustanove še ne pomeni zagotoviti mu nadaljnji razvoj. Razvijati se bo začel le v tistem trenutku, ko se bo začelo razvijati njegovo gospodarstvo. In največje napore je sovjetska oblast storila prav v tej smeri. Začela je dobavljati vsem zaostalim narodom »ospodarsko pomoč, ki je bila v sorazmerju s pomočjo naprednejšim narodom ZSSR veliko večja. Tako so narodi obrobnih sovjetskih republik dobili tako gospodarsko pomoč, da se danes lahko kosajo z najmodernejšimi kapitalističnimi deželami na svetu. Naj omenimo le, da se je industrijska proizvodnja Uz-beške, Kazaške, Turkmenske in Tadžiške republike povečala v 37 letih za 22 krat, medtem ko se povprečje po vsej Sovjetski zvezi giblje okrog 16 krat. Vse te republike, ki štejejo okrog 20 milijonov pre-_________________S. NOVAK
< Nadaljuj t tt na i. manij
Iz nekdan e
«ječe narodov »
(Nadaljevanje s 3. strani)
bivalcev proizvajajo trikrat več električne energije kot Turčija, Iran, Pakistan, Egipt, Irak, Sirija in Afganistan skupaj!
Ukrajina proizvaja več litega železa, premoga in jekla kot Italija in Francija skupaj. V prej omenjenih obrobnih sovjetskih republikah dela 150.000 traktorjev, 30.000 kombajnov, 150.000 raznih drugih poljedelskih stro'jev, kar pomeni, da niso samo daleč naprej od vzhodnih inozemskih -dežel, marveč daleč naprej tudi od vsake druge kapitalistične dežele na svetu. In tako je stanje, kar se tiče kulture, zdravniške nege itd.
Enakopravnost je torej v ZSSR dosežena na vseh področjih, ker samo taka enakopravnost je res prava enakopravnost, drugače pa gre le za tako enakopravnost, kot jo pojmujejo pri nas, ko nam v dokumentih . zagotavljajo dvojezičnost, po drugi strani pa dopuščajo, da «Piccolo» začenja kampanjo proti njej. V Sovjetski zvezi bi se taka kampanja ne dopuščala. Urednika lista, ki bi ščuval na kratenje kakršne koli narodne pravice, bi postavili pred sodišče in obsodili.
Kje bi se v Sovjetski zvezi dopuščala rasna diskriminacija proti črncem kot v ZDA. Kje bi se dopuščale manifestacije proti črnskim šolarjem samo zato, ker hočejo zahajati v iste šole kot belo-kožci? Taki manifestanti bi biii takoj postavljeni pred sodišče kot izzivalci nereda in rasne mržnje.
In tisti, ki se danes toliko tolčejo po demokratičnih prsih, bi se morali naučiti prav od Sovjetske zveze, kako je treba ravnati z vsemi narodi in narodnimi manjšinami.
Na vsak način pa beleži sovjetska država poleg vseh drugih zmag na vseh popriščih tudi zmago na nacionalnem področju. Znala je voditi politiko, ki je napravila iz razno-narodne državne skupnosti, kjer so vsi narodi ječali tudi pod peto narodnega zatiranja, skupnost bratov, ki je ne more nihče več omajati. Sovjetska zveza je konkretno dokazala, da se da ustvariti v svetu skupnost vseh narodov brez vojne, brez razprtij, brez medsebojne zavisti in sovraštva. In to 'je važno prav za -nas, ki živimo kot narodna manjšina v državi, kjer se nam do sedaj ni dogajalo nič dobrega. V naši borbi za narodne pravice in enakopravnost nas bodo prevevala prav načela, ki so zmagala v Sovjetski zvezi. To je pot, ki ji bomo sledili, če bomo hoteli živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi na svetu in prav posebno pa tu pri nas.
DOPIS IZ SALEŽA
POČASTILI SMO PADLE BORCE
Kot vsako leto, tako smo tudi letos na dan 1. novembra pred spomenikom v Saležu dostojno počastili spomin naših dragih padlih tovarišev. Po enominutnem molku je spregovoril pred spomenikom tov. Zvonko, ki je ovekovečil svetli spomin padlih v NOB ter podčrtal ideale, za katere so žrtvovali svoja življenja. Se posebno je poudaril potrebo mirnega sožitja in prijateljstva z italjanskim narodom. Tov. Pegan Just pa je v " svojem govoru podkrepil, da bomo tudi v novem položaju nadaljevali našo borbo ter branili pridobitve padlih. Pevski zbor Salež-Zgonik-Mali Repen je pod vodstvom požrtvovalnega tov. Hermana Miliča ganljivo zapel žalostinke «Žrtvam» in «Bratje mirno spite».
Spomenik je bil lepo okrašen z venci in cvetjem ter razsvetljen z rdečimi lučmi in novo rdečo zvezdo, ki jo je podarila celica KP. To je jasen dokaz, kdo se vedno spominja naših padlih.
Slična komemoracija je bila tudi pred spomenikom v Zgoniku, ki je bil istotako okrašen s cvetjem in venci. Pevski zbor se je oddolžil spominu padlih tudi na grobovih na pokopališču v Zgoniku, kar je naletelo na splošno odobravanje in pohvalo vseh vaščanov. Na zgo-niškem pokopališču počiva 5 borcev, od teh je 1 domačin, 4 pa nepoznani, ki so bili leta 1.446 na pobudo celice KP pre-nešeni na pokopališče iz bližnjih hribov. Tu je pokopan tudi tov. Škrk Benedikt iz Prva-čme. Tovariši iz Saleža skrbijo skozi vse leto za nego grobov in so letos postavili nove križe z rdečo zvezdo.
Povsem nepoklican pa se je letos prikazal na pokopališču znani titovski aktivist iz Nabrežine, ki je prinesel s seboj star križ, da bi ga postavil na grobove. Toda grobovi so imeli že nove, vsekakor bolj dostojne krize, ki so jih poskrbeli naši tovariši in zato je titovski aktivist odšel z dolgim nosom. -Slično figuro je napravila tudi občinska uprava v svojimi desetimi kaj malo primernimi križi.
Ko pišemo o naših proslavah pauiih, ne smemo pozabiti pevsKega zbora, ki je razen 1. novembra nastopil — čeprav maloštevilen — še ob drugih prilikah in se povsod prav dobro izkazal. Marljivim pevcem m požrtvovalnemu pevovodji vse naše priznanje in pohvalo. Le pogumno naprej in po možnosti z novimi mladimi pevskimi močmi, ki jih gotovo ne manjka.
Vaščan

DELO
Ob zaključku kampanje za tisk 1954, je Izvršni komite izdal naslednjo resolucijo:
izvršni komite je vzel na znanje zaključek kampanje demokratičnega tiska, ki je s svojim pozitivnim rezultatom znatno dvignila širjenje «Unità», «Lavoratora», «Dela», tednikov in revij za študij. Tudi širjenje knjige, v vrednosti 1 milijona lir beleži uspeh.
Dosežen in presežen je bil — kljub težki gospodarski krizi — cilj nabiralne akcije v denarju določen v znesku 2,200.888 lir. Zahvaljujoč se vsem, ki so dali na ta način konkreten dokaz navezanosti in solidarnosti do demokratičnega tiska, prispevajoč s svojim deležem in čutom požrtvo. valnosti za finančno podporo tiska resnice, pošilja Izvršni komite toplo pohvalo tovarišem, ki so znali z dobrim delom razširiti razprodajo in denarno nabiralno akcijo na nove bralce in podpornike demokratičnega tiska.
Izvršni komite ugotavlja, da se je v teku kampanje tiska — ki se je vršila letos v izrednih okoliščinah in v polnem razvoju važnih političnih dogodkov — Partija široko mobilizirala in je znala v teku vseh manifestacij kampanje tiska pravilno povezati splošne politične probleme s krajevnimi
Dočim izraža pohvalo za delo, ki so ga izvršili vsi tovariši in še posebno raznašalci, kateri so ponesli glas naše Partije po ulicah, trgih in v hiše, poziva Izvršni komite, da se na organizacijskem polju okrepi rezultate, ki so bili doseženi v teku kampanje tiska, da se nadaljuje delo širjenja z vztrajnostjo, razumnostjo in požrtvovalnostjo, prav posebno v tem izrednem trenutku, ko je potrebno bolj kot kdaj koli upoznati prebivalce Tržaškega ozemlja, Slovence in Italijane z borbami, ki jih vodi naša Partija v obrambo miru, dela in svobode.
Izredni kongres Delavske zveze
Glavni svet Delavske zveze Trsta je na zadnji seji, ki je bila v torek soglasno sklenil, da skliče izredni kongres za 20. in 21. novembra. Kongres bo obravnaval novi gospodarski položaj našega področja in povzel zaključke za sindikalno linijo, s posebnim ozirom na vprašanje enotnosti delavskega razreda..
Na zasedanju Glavnega sveta je podal tov. Paolo Sema obširno poročilo o sedanjem gospodarskem stanju našega področja. Obravnavajoč vlad-
ne ukrepe, ki so bili sprejeti v Rimu za izboljšanje gospodarskega stanja, je tov. Sema podčrtal med drugim nezadostne ukrepe glede male industrije in kmetijstva, dočim ni za bivše nameščence oboroženih sil še nobenih konkretnih izgledov. Pred delavski razred se torej postavlja .naloga borbe za izvedbo organičnega načrta za obnovo tržaškega gospodarstva, kar bo osrednja točka o kateri bo razpravljal izredni kongres.
Občina Nabrežina za žrlve v Salernu
Upravni odbor občine De-vin-Nabrežina je sklenil na svoji, seji z dne 2. t.m., da v znak sočustvovanja s težke prizadetim prebivalstvom v Salernu in okolici pokloni, kot svoj skromni prispevek, znesek 50.000 lir v nabiralni sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Obenem poziva vse prebivalce naše občine, posebno vse utanove, industrice, trgovce in obrtnike, da po svojih močeh prispevajo v ta namen.
Prispevke sprejema občinska uprava.
Zupan: J. Terčon 1. r.
RIŽARNE
III. kongres ZKM
o 14. novembra
Velika udeležba pripadnikov različnih političnih struj - Številni venci delavskih strank in množičnih organizacij
Okrog pet tisoč Tržačanov se je v ponedeljek zjutraj u-deiežilo svečane komemoracije žrtev Rižarne. Tržaški antifašisti so počastili letos spomin žrtev nacifašizma v še večjem številu kot druga leta.. Okrog simbola mučeništva se je strnila še večja in mogočnejša antifašistična fronta, ki zveni kot re:en opomin vsem še preostalim razbitinam fašizma, ki skušajo še posebno v novem položaju zopet dvigati svojo pošastno glavo.
V nepregledni povorki smo videli v ponedeljek, ramo ob rami, delavca iz tovarne, slovenskega kmeta iz okolice in podeželja, žene in starčke ter v znatnem številu tudi mladino. V dolgi vrsti so stopali u-radniki, intelektualci, pripadniki različnih političnih struj, od komunistov in socialistov do pripadnikov «Unità popolare», socialdemokratov in celo demokristjanov. Prihiteli so na kraj mučeništva, ne samo da se skupno poklonijo spominu tistih, ki so dali svoje življenje za svetle ideale svobode in demokracije, marveč da s svojo prisotnostjo
potrdijo svoja antifašistična čustva in voljo borbe proti vsakemu povratku fašizma.
Na čelu dolge povorke, ki je krenila z Garibaldijevega trga je vihrala zastava bivših po-
litičnih preganjancev, ki je i-mela kot častno stražo dva ka,-rabinjerja in dva agenta, policije v uniformi. Za zastavo so nosili veliko število vencev, ki so jih poslale delavske stran-
V nedeljo, 14. novembra ob 8.30 uri bo v Kinu ob morju III. kongres Zveze komunistične mladine. Kongresu bodo prisostvovali razen delegatov, ki so bili izvoljeni v vseh o-krajih mesta in podeželja, kot povabljenci tudi poznani voditelji tržaškega demokratičnega gibanja, voditelji Federacije komunistične mladine I-talije, predstavniki inozemskih mladinskih organizacij ter predstavnik Svetovne zveze demokratične mladine.
TAKI POJAVI NE KORISTIJO POMIRITVI IN MIRNEMU SOŽITJU
Skupina fašistov napadla in pretepla gostilničarja
Namizni prtič pretveza fašistom za psovke in prelep - Odločen nastop gostov - Policija pridržala dva napadalca - Dva druga primera šovinizma
V našem mestu se na žalost še najdejo šovinistični in fašistično nastrojeni elementi, ki mislijo, da se je s prevzemom civilne uprave s strani italijanske vlade vrnilo zloglasno obdobje fašističnega strahovanja Slovencev in škvadristi-čnih. pohodov proti našemu ljudstvu. Taki elementi oči-vidno pozabljajo, da se je razmerje sil v Italijanski republiki korenito spremenilo m da vlada med italijanskim narodom povsem drugo ozračje, ki je vse prej kot pa naklonjeno takim sramotnim podvigom.
Po prihodu nove oblasti beležimo v našem mestu več primerov nebrzdanega strupenega šovinizma proti slovenske-
mu življu, ki prihaja do izraza na razne načine.
Tako imamo v nedeljo zvečer primer pravcatega fašističnega napada na gostilno v ul. Appiari 3 v Rojanu, kjer je našla skupina petih fašistov pretvezo za izzivanje in žaljenje gostilničarja v čisto nedolžnem prtiču bele, modre in rdeče barve, ki jih najdeš naprodaj v vsaki tržaški trgovini. Čeprav lastnik ni Slovenec, so se fašistični zzivači znesli z najbolj grobimi žalitvami in ga nato celo pretepli. Odločen nastop gostov, ki so bili v gostilni je preprečil hujše. .Policija, ki so jo poklicali gostje, je pridržala dva izmed nasilnežev.
Dokaz nebrzdanega šovini-
r~
V	j
$pMÌ doma in i/ suetu \
ITALIJANSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati nedeljskih tekem:
Bologna - Milan 1-2, Catania -Novara 0-0, Fiorentina - Udinese 3-1, Inter - Roma 1-2, Juventus - Napoli 1-1, Lazio -Torino 0-2, Sampdoria - Atalanta 2-1, Triestina - Genoa 1-1, Legnano - Marzotto 1-0, Pavia - Modena 2-0, Lecco -Livorno 1-1, Piombino - Catanzaro 0-0, Fanfulla - Sanremese 0-0.
Po sednem kolu je lestvica naslednja: Milan 14 točk, I.nter 10, Fiorentina 10, Roma 9, Juventus, Atalanta, Triestina po 8 točk, Napoli, Bologna, Torino po 7 točk, Genoa 6, Catania, Novara, Sampdoria, Udinese po 5 točk, Spal 4, Lazio 3, Pro Patria 3.
Jutri bodo naslednje tekme: Atalanta - Triestina, Catania -Lazio, Genoa - Bologna, Milan - Inter, Napoli - Novara, Pro Patria - Fiorentina, Roma -Juventus, Torino - Sampdoria, Udinese - Spai.
TRŽAŠKI SPORT Nogomet
Tržaško nogometno prvenstvo, organizirano pod pokroviteljstvom ZDTV, ki bi se moralo začeti pred dvema tednoma, je bilo zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preloženo na jutrišnji dan. Od desetih vpisanih čet sta morala Arzenal in Dom j o zaradi finančnih težkoč odpovedati svoj pristanek. Tekme se bodo igrale na igriščih v Boljuncu in Trebčah, dokler ne bo urejeno še igrišče v Nabrežini. Predvideva se, da bodo dela na nabrežinskem igrišču končana v teku tega meseca.
Jutri, v nedeljo 7. t.m. bodo naslednja srečanja:	Trebče-
Rozandra, na igrišču v Trebčah ob 14.30; Ambrosiana -Pristaniščniki, na igrišču v Boljuncu ob 10.30; Sv. Barbara - Kolonja, na igrišču v Boljuncu ob 12,30; Costalunga -
Primorje PK, na igrišču v Boljuncu ob 14.30.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
STOKHOLM — V nedeljo je švedska nogometna reprezentanca premagala avstrijsko e-najstorico z rezultatom 2-1 (1-0). Tekmi, ki se je igrala v deževnem vremenu, je prisostvovalo okrog 37.000 gledalcev.
* * *
Na nedeljski 48. dirki po Lombardiji je zmagal Fausto Coppi, ki je prevozil 222 km dolgo progo s povprečno forzino 37,415 km na uro. Na drugo mesto se je plasiral Fiorenzo Magni.
* * *
JOKOHAMA — Nemški a-tlet Heinz Fuetterer je v nedeljo izenačil svetovni rekord na 100 m s časom 10,2”. S tem je postavil obenem nov evropski rekord.
RIM — Italijanska nogometna reprezentanca bo igrala v prihodnjem razdobju naslednje mednarodne tekme: 5. decembra z Argentino (v Rimu), 1-6. januarja z Belgijo (verjetno v Bariju), 19. januarja z Anglijo (mladinci) v Angliji; 29. marca pa se bosta srečali v Nemčiji enajsterici Severne Italije in Južne Nemčije, 30. marca pa Nemčija -Italija. Z- Jugoslavijo se bo italijanska reprezentanca pomerila 29. maja v Torinu.
* * *
LONDON — Na stadionu Highbur se bosta v ponedeljek srečali enajstorici londonskega Arzenala in Spartaka iz Moskve. Za tekmo vlada izredno zanimanje in so bile vse vstopnice prodane že prejšnji teden. Predvideva se udeležba nad 60.000 gledalcev.
zrna je dal v soboto neki kontrolor tramvaja, ki je opravljal svojo službo na tramvaju proge št. 9. Cim je slišal dva potnika, ki sta se mirno pogovarjala v slovenščini, ju je takoj surovo nahrulil z najslabšimi žalitvami, ki jih je gotovo pobral v kakem fašističnem slovarju. Drznil si je celo groziti, da kdor hoče še govoriti «s’ciavo», naj se pobere iz Trsta. Od šovinizma zastrupljeni kontrolor je najbrže pozabil, kaj je v resnici njegova službena dolžnost, kot je pozabil, da je doba «qui si parla soltanto italiano» že davno minila in se gotovo ne bo več vrnila,
Ta dejstva je verjetno pozabila tudi neka De M., iz Ror jana, ki je v sredo znesla svojo nacionalistično mržnjo naa ne-do žensko z ostudnimi psovkami in jo celo fizično napadla. Intervenirala je policija, ki je nato zaslišala obe žensKi m svetovala napadeni, naj vloži tožbo proti napadalki.
Tržaško prebivalstvo si v o-gromni večini gotovo žeti miru in mirnega sožitja med o-bema narodnostim a, zato se zgraža nad takimi šovinističnimi izpadi proti Slovencem, kì niso nikakor v interesu u-reditve razmer na tem področju so pa v grobem protislovju s Spomenico o sporazumu in njenimi prilogami. Zato je potrebno, da merodajne oblasti zatrejo že v kali vsak pojav, ki nas Slovence še predobro spominja na pro-slulo četrt-stoletje fašističnih nasilstev in zločinov.
SOŽALJE — Ob bridki izgubi ljubljene sestre izraža sekcija KP Sv. Jakoba tovarišu L-ivijU Mocenigo svoje iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi uredništvo «Dela».
ke, Delavska zveza in druge množične organizacije, mestni okraji, tovarne in podeželske vasi. Za venci pa se je vrstilo zastopstvo italijanskih židovskih skavtov.
V svečani tišini se je velika množica zgrnila na dvorišče Rižarne, kjer sta pred spominsko ploščo spregovorili Marija Casali-Karleta. in Slava Cebu-'ec-Katra. Obe govornici sta z ganljivimi in do srca segajočimi besedami počastili spomin žrtev Rižarne in vseh, ki so padli v borbi za zmago pravice. Se posebno sta v svojih govorih podčrtali bratstvo, ki je združevalo vse borce v njihovih enotnih borbah proti nacifašizmu. Obe govornici sta v zaključku nakazali, da je treba to bratstvo in enotnost še bolj okrepiti v naših borbah proti vsakemu sovražniku, ki ograža mir m demokracijo.
Veličastne in nepozabne komemoracije so se udeležili voditelji naše Partije, dolinski in miljski župan ter odborniki, voditelji tržaške federacije PSI, nadalje dr. Pincherle, prof. Pesante, voditelji Delavske zveze in predstavniki iz-raelitske skupno-sti.
Tiskovna konferenca novega kvestorja
Kongres bo eden izmed najvažnejših dogodkov ne samo za komuniste, marveč za vse tržaške demokratične mladince, Slovence in Italijane, ki jim je ZKM vodilna sila v vseh borbah za obrambo in priznanje njihovih pravic.
Značilno je, da je prav mladinska organizacija tista, ki po zadnjih političnih dogodkih sklicuje kot prva svoj kongres za razpravljanje o najvažnejših in najbolj nujnih problemih, od katerih zavist bodočnost in blaginja našega mesta in njegovega prebivalstva.
Mladina je najbolj občutila težke posledice vojne in devet let tuje vojaške okupacije. Zaradi tega je mladina tudi najbolj zainteresirana pri reševanju naših gospodarskih, kulturnih in nacionalnih problemov, ki jih je treba reševati v vzdušju svobode in demokracije.
Brezposelnost je najbolj občutena prav med mladino, kjer najdemo veliko število mladincev brez poklica, diplomiranih brez službe. Odpusti in suspenzije v ladjedelnicah in industriji prizadenejo tudi mlade delavce in vajence. Mladina s podeželja, ki se ne more preživljati s kmetijstvom, je prisiljena iskati za-
služka v mestu in mora zaradi obstoječih razmer prenašati iste posledice kot mladina, ki živi v mestu.
Trst je postal dejansko mesto starcev. Značilno je dejstvo, da je med emigranti, ki so morali prvič v zgodovini Trsta iskati zaslužka v tujini, v velikem številu zastopana prav mladina iz mesta in podeželja.
Kongres bo obravnaval to stanje, sprejel bo sklepe in pozval vso mladino v borbo za dosego ustrezajočih ukrepov, ki naj privedejo do izboljšanja življenjskih pogojev tržaške madine.
V znamenju enotnosti in bratstva nakazujejo mladi komunisti pot vsem, ki jim je pri srcu bodočnost mladega poko’enia, katero predstavlja bodočnost Trsta kot središča mirnega sožitja med Shvenci in Italijani ter središča dela in blaginje.
Za teden --- dni —
Sobota, 6 - Lenart (Lenko)
Nedelja, 7. - Oktobrska revoluti Ponedeljek, 8. - Bogomir Torek, 9. - Teodor (Božidar)
Sreda. 10. - Andrej Četrtek, 11. - Martin (Davor«
Petek, 12. - Renato	^BNO
Obvestilo rejcem bikcev
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da se bo vršil zadnje dni novembra in prve dni decembra redni jesenski pregled za potrditev bikov.
Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih bikov, če slučajno ni v teku prošnja za potrditev.
Vsi lastniki bikcev, kateri bodo prihodnjega decembra stari 10 mesecev, morajo predložiti do sobote 27. novembra prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov pri Področnem kmetijskem nadzorništvu - ulica Ghega štev. 6, I.
Ravnotako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče decembra meseca.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu Komisije ali telefonično, na številko 38673.
ZGODO V IiNlS KI DNEVI
7. 1787 se je rodil tvorec si sikega književnega jezika iprosvetitelj Vuk Stefanovi Kar-adžič.	, J
7. 1917 zmaga velike social^ čne revolucije v Rusiji tobrska revolucija).
7.	1944 je padel komandant V» korpusa NOV igenerallajtnai
Franc Rozman - Stane.
8.	1917 na Leninov predlog izflL
kongres sovjetov odloke fot vs miru, o razdelitvi veleposeHje ^0« niške zemlje med deloval o, ‘ kmete, o postavitvi delavSH 1 J v kmečke vlade.
9.	1583 je bilo • v WittemberljPoset dot iskano Dalmatinovo sl1trp7nr vensko Sveto pismo.
1. 1821 se ie rodil ruski pisati gostjo Fedor M. Dostojevski. W’h kor: je leta 1881.	I tren
1887 so bili obešeni čikasf ,, 1
11.
mučeniki.
Nove zaposlitve pri SELAD
Te dni je izšel ukrep Oddelka za javna dela in javne naprave in Oddelka za delo, po katerem bo SKLAD od 8. t.m. dalje sprejel tedensko na delo 200 brezposelnih, skupno 600 ljudi. Z drugimi ukrepi, ki so v teku, bo v usposobijenostne tečaje, ki bo de po možnosti odprti že v tem mesecu, sprejetih nadaljnjih 1200 brezposelnih.
Od 30. oktobra ti. sta v prometu pri vseh poštnih uradih dve spominski znamki za «interpol» v vrednosti 25 in 60 lir. Znamki s pretiskom AMG-FTT bosta veljavni za franki-ranje do 31. decembra 1955, zamenja pa se jih lahko do 30. junija 1956. Količina znamk v prometu bo za polovico manjša od dosedanjih emisij.
V soboto je imel novi tržaški kvestor dr. Marzano kratko tiskovno konferenco z novinarji krajevnega tiska. Novinarjem je zagotovil, da bodo njegovi odnosi S tiskom prisrčni ter da bo vedno na razpolago predstavnikom tiska za vsak problem, ki bi spadal v njegovo pristojnost. Zagotovil je nadalje, da se bo policija v izvrševanju svojih dolžnosti ravnala po Spomenici o sporazumu in prilogah. Poudaril je tudi, da bo z vso odločnostjo zatrl vsako kriminalno dejanje.
Dva slovenska urednika sta mu zastavila nekaj vprašanj v slovenščini in je zato takoj poklical tolmača. V odgovorih je dal pojasnila glede ureditve prometa na blokih in bodočega izstavljanja potnih listov, za kar bo — za nove prošnje — odslej pristojna tržaška kvestura.
PREUČITEV
POSEBNEGA STATUTA
Najvažnejše vprašanje, ki se postavlja pred našo Partijo na slovenskem polju, je uresničenje pogodbe podpisane od rimske in beograjske vlade, ki vsebuje pravila in obveze, katere sta prevzeli obe vladi glede pravic narodnih manjšin na političnem, gospodarskem kulturnem in socialnem polju Vprašanje je velike važnosti in vsak sekcijski komite ga mora pozorno preučiti in oceniti na podlagi konkretnega stanja ter podvzeti ukrepe za izvedbo in spoštovanje določil Posebnega statuta.
Važno je, da se organizirajo zborovanja, konference in dru-ki sestanki, da pojasnimo vsem Slovencem kakšen je položaj in da vzbudimo zdravo narodno zavest pri našem ljudstvu; da vsak čuti potrebo, da se zavzame in dà svoj doprinos za dosego naših narodnih pravic.
OBNOVITEV IZKAZNIC KP
Dosledna borba naše Partije je vplivala zelo ugodno na ljudi iz raznih socialnih slo-
Partijsko življenje
jev, ki se obračajo z zaupanjem do naše Partije, se posvetujejo z našimi tovariši za bodočo usmeritev vsega delovanja na našem Ozemlju. To priliko moramo izrabiti, da pridobivamo nove člane za Partijo, posebno sedaj ko je v teku razdeljevanje izkaznic za leto 1955. Sekcijski komiteji naj pripravijo delovni načrt, ki bo dal možnost, da bo razdeljevanje izkaznic izvršeno v najkrajšem času, to je pred novim leom. Razne iniciative so bile podvzete s strani naših sekcij. Najboljše rezultate v razdeljevanju izkaznic in pridobivanju novih članov so dosegle tiste sekcije, ki so sklicale sestanke, kjer je bila dana pojasnitev nove situacije, ki je nastala v zvezi s podpisom razkosanja našega Ozemlja. Med te sekcije moramo navesti delo, ki so ga izvršili tovariši s Proseka, kjer bodo
dosegli v najkrajšen času 100 odst. razdelitev izkaznic.
KONGRES ZKM
Samo še teden dni nas loči od III. kongresa Zveze komunistične mladine. Dolžnost naša je, da pomagamo komunistični mladini na političnem in organizacijskem področju. Posebno se moramo zanimati, kakšno je konkretno stanje slovenske mladine, ugotoviti število brezposelni mladeničev in deklet; to je najbolj pereče vprašanje, ki tare danes vse družine. Preučiti se mora tudi vprašanje mladine v tovarnah in obrtnih namestitvah. Zavzeti se moramo za potrebe učeče se mladine ter razmere, ki obstajajo na slovenskih šolah.
PROSLAVE
OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Novembra meseca proslavljamo veliko Oktobrsko revolucijo. V zvezi s tem morajo
sekcijski komiteji pripraviti načrt kako seznanjati najširše množice z uspehi, ki so jih dosegli narodi Sovjetske zveze, ter ob lej priliki izraziti: naše trajno prijateljstvo s sovjetskimi narodi, ki so nam prvi v zgodovini pokazali pot kako se je treba boriti za pravilno rešitev in dosego nacionalnih in vseh drugih pravic. Ker želi naše ljudstvo poznati nove uspehe sovjetskih narodov, se moramo zanimati za organiziranje konferenc, razstav in proslav, da bo slovensko ljudstvo na tekočem, kako živijo narodi, kjer je na vodstvu delovno ljudstvo.
ZAKLJUČEK KAMPANJE TISKA
Sekcije, ki niso še zaključile nabiralne akcije v kampanji demokratičnega tiska, morajo zaključiti akcijo na terenu in obračunati z administracijo. Zaključek kampanje tiska nam nalaga nalogo, da še nadalje podpiramo in širimo naše časopise, posebno se moramo potruditi, da bo «Delo» prišlo v vsako slovensko družino.
Prejšnji; teden so sprejeli v bolnico več oseb, ki so kazale lažje znake zastrupitve z zaužitjem gob. Gobe niso bile kupljene na ergu, marveč so jih nabirali prizadeti sami. Da se preprečijo nadaljnji primeri zastrupitev, ki i-rnajo lahko tudi smrtne posledice, je potrebna največja o-preznost. Najboljše je, da se gobe kupi na trgu, kjer so podvržene strogi kontroli.
*** Neznani zlikovci so prejšnji četrtek okradli stanovanje 21-1 etne Ines Bausole por. Costantini v ul. Ghirlandaio. Odnesli so 80 tisoč lir v gotovini in zlatnino v vrednosti 1 milijon lir.
*** V noči med sredo in četrtkom prejšnjega tedna	je	neki
avto trčil v bližini Sesljana z vso silo v	obcestni	kamen.	V	avto-
mobilu je bilo 5 potnikov, med temi1 vojak, ki so ga prepeljali v tržiško bolnico. Najtežje se je poškodoval 24-letni Darlo Deponte iz ul. Valmartinaga, ki si je prebil lobanjo in zlomil roko. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi prenagle vožnje.
*** V petek je izvršil samomor s	plinom	44-letni	Germano
Perpar	iz ul.	Zorutti	6.	Zena,
ki se je vrnila zvečer domov je našla moža v kuhinji že mrtvega.
*** Nekaj ur pozneje si je na isti način zvela življenje 48-1 etn a Jolanda Persi iz ul. Giuliani, 31.
*** Z vespo se je v petek ponesrečil 51-letni Vladimir Peric iz Slivnega, ki je v bližini openske postaje nenadoma padel z vozila. Pri padcu je odnesel nekaj lažjih poškodb. Prvo pomoč je prejel v bolnici in bil nato poslan domov.
*** Z uspavalnimi praški se je v soboto zastrupila 32-letna gospodinjska pomočnica Ana Strisovič, v službi pri družini Seppilli v ul. Torrebianca 39. Z rešilnim avtom RK je bila takoj prepeljana v bolnico, kjer so jo sprejeli na IV. zdravniškem oddelku.
*** V soboto je z vespo trčil v avto 56-letni. Bruno F erme gli a te ul. Udine, ki si je pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil sprejet na ortopedskem; oddelku s prognozo okrevanja v kakih 40 dneh.
*** Zaradi nenadne okvare volana se je y ponedeljek prevrnil
na trbiški cesti, avto, ki ga je vozil 44-letni Giulio Balis iz ul. Carpaccio. Balis in .njegova žena sta prejela prvo zdravniško pomoč v bolnici. Ker ni bilo hudih poškodb so ju takoj poslali domov, dočim so 6-letneg.a sinčka pridržali za par dni na opazovalnem oddelku.
*** Neki Bruno Toso je v ponedeljek zvečer podrl z lambreto na križišču ul. dellTstria - Industria 50-letnega Feliceja F inde ria iz ul. Molino a Vento. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico z rešilnim avtom RK, kjer so ugotovili, da ima precej globoko rano na glavi in zlomljen gleženj. Njegovo stanje je resno.
*** V noči med nedeljo in ponedeljkom se je težko ponesrečil z vespo 19-letni Roman Škabar iz Vel. Repna 39. S prednjim kolesom je zadel ob kamen in se zvrnil na tla. Pri padcu si je zlomil gleženj leve noge. Zatekel se je v bolnico z zasebnim avtom,. Okreval bo v kakih 20 do 30 dneh.
*** Agenti policijskega oddelka za zaščito morale so v par dneh aretirali večje število lah-koživk In jih poslali nato v bolnico na zdravniški pregled. Nekaj pa so jih poslali v njihove rojstne kraje. Policija je kontrolirala tudi več stanovanj, kjer dajejo v najem sobe, ugotovila več p.ekrškov in kršiteljem naložila globe.
* * *
V dneh od 28. oktobra do 2. novembra se je v tržaški občini rodilo 38 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 54 oseb, -porok je bilo 44.
TRST II.
, Vsei
k dej; ilizai ‘bo za
tistih,
*1 ' ko:
4f-. *
Jl m v
SOBOTA: 16. Oddaja za mlajše - «Cu.rmurčki» nato ZbjL , Slovenske filharmonije - 2D el Dvorak: Slcivansiki plesi - 19./”“» ak govor z ženo - 22. Gershvvin: K»” 'odpih rert za klavir in ork.	,
NEDELJA: 8.45 Kmetijska C ,
13. Glasba po željah - T*°va
daj a
Koncert moškega zbora s Prb^j ti o je k a - 21.15 Musccgski: «Boris »"t duhov» - 1, in 2. dejenje.
“go j
PONEDELJEK: 13.30 Sloveni»; 6hotn motivi - 19. Mamica pripoved»” >
- 21.45 Književnost in umetnost J o dpi 22. Musorgski: «Boris Godunov»>da , 3. in 4. dejanje.	-.“go d
TOREK: 13. Glasba po želja!1,,V 19. Sola in vzgoja - 21. RadijS:revan
oder - Pirandello: «Malo premični, ( Jurček», komedija v 3 dej. - rttpna Chopinove skladbe.	* «rn'h
SREDA: 19. Zdravniški vedrfj.,ni .
oktet - 21. Aktualistični
20.05 Moški
sii - 22. Književnost in umetno”prav
- 22.15 Gershvvih: Amerikanec 'L Parizu.	“vaia
ČETRTEK: 13.30 Jugoslovan*11 more motivi - 19. Mamičina povestic3|jt)OSiarr
doki.
—  i- -    diligo S'
21. Dramaiizirana zgodba - 22Jj . Mugorski: Sest samospevov z’| ao sopran in orkester.	jBne s
PETEK: 13. Glasba po željah a i0;. 18.17 Enesco: Romunska rapsodi , ja - 2,1. Tržaški kulturni raizgl^L - 21.15 Koncert tenorista Renatu1' da Kodermaca - 22.15 Čajkovski: L »h je
Rimo
Opčine	S/n
Sobota, 6. nov.: «Vzhodno od 9*1 * V matre» (Ad Est di Sumatra1' Barvni film Umversal.	D*1
Nedelja, 7. nov.: se ponovi. Ponedeljek, 8. nov.: se ponovi. \ Torek, 9. nov.: «Norosti svetutRfn (Follie del mondo). Barv**1
film Union.
Sreda, 10. nov.: se ponovi.
........... J________	.1* a
Četrtek, 11. nov.: «Lepotice P Ji 6
noči» (Belle di notte). Fil"V „ Dear.	’&ttt
Petek, 12. nov.: se ponovi L V tednu se začnejo predstav* ob 18, zadnja ,ob 22. Ob nedelja11 , in praznikih začetek ob 16, z ad i da n ja ob 22.	neki
PROSEK	Jazun
Sobota, 6. nov. ob 19.30: «Ju^težkr Cezar» (Giulio Cesare) FìV'il ... MQM.	.hujši
Nedelja, 7. nov. ob 17: se ponaiubno, Sreda, 10. nov. ob 19.30: «ZensK^o na begu» (Donna in. fugaH s Film Universa!.
Četrtek, 11. nov. ob 17: «Tarzd'Rv nov beg» (La fuga di Tarzan*' u Film MGM.
NABREŽINA
upr
r°dni:
“cev
ski
Sobota, 6. nov. ob 20- «Robi11 (e Hood». Film RKO.	„L„,
Nedelja, 7. nov. ob 16. im 20: s*| 0st-ponovi.	&ku]
Sreda, 10. nov. ob 20: «Izbral st«1, obve ljubezen» (Ho scelto Tal»0* h 0 re). Film Inaila.	i,.^1
Zahvala
»bdi
ta
X-
počastitev pad1’*1
zahvaljuj* >
___i.i I*»
Odbor za za svobodo se strankam in udruženjem, ki s° 1 P 's dale svoj pristanek komens0' ic.jn e raciji žrtev Rižarne in vse111' ‘e : ki so poklonili' vence ter vsen’ 1^ ® ; meščanom, ki so se udeleži*10
svečanosti in tako počasti*1
ebn
k
padie, kateri so žrtvovali sV°' rtc . je življenje za vzvišeni ide»* L”’1;
svobode.
K«.
Naroči se na «Delo»!
Postati stalen naročnik «DELA» je ena izmed o-snovnih nalog vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja.
Razen tega naj si vsak tovariš stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika' na «DELO». S tem bo prispeval k finančni utrditvi našega lista.
Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA».
Naročnina za «DELO» znaša: mesečna 80 lir, trimesečna 260 lir, šestmesečna 520 lir, letna 1.000 lir.
Naročite se lahko kadar koli!
PRIJATELJI, TOVARIŠI! CE ŽELITE PREJEMATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI!
Ne n ‘zhim
bi i
‘h sl **t>no
lÌada
V 04
sin
a
itidSU
K
iJs pr Nšir |Sa r ;*v ti
v»
Sbitu . nac *“ s\
|vseh
je r
.. ua jbolj lasnih
Odgovorni u rednik
h* n
‘°vai sli. ■
zd 'u i:
r *
\ iz»
h j*
C
* do'
iih
ti
Wa
RUDOLF' BLAZÌC~(BÌagi> '-.^k Založništvo «DELA» . j)
Tiska tip. RIVA, Torrebianca ;/v
Dovoljenje ÀIF
ZAHVALA
Po dolgi iln mučni bolezni nas je za vedno zapusti naš dragi 83-letni
LUKA IžItAIiJ
Tem potom se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z na®’ sočustvovali in spremili dragega pokojnika na njeg°v’ zadnji- poti. Se posebno se zahvaljujemo domače®u pevskemu zboru za žalostinke na grobu.
žalujoči brat, sestra, sinova, hčere, snahi, zetje in vnuki
Trebče-Opčine-Trst-Buenos Aires, >6. nov. 1954.
k
tskil
V b.
%o
feš<
><
ž|Jm
K
!
na
Kih
!>Sr