sa koristi d«ltv-»Hudttvft. Del»v opravičeni do kar producirlo. This p*p*r dovoiod to the inter««!« oí the working olut. Work-ira «r« «n ti t led to all what thoy produc«. Ebuw ft- ••eond-eiftM m*u«r, üw. 6, 1W7, *l »ki« P«»1 OffWM «t Chicago IU. uudti lb* Aci of Co.grvM of Maroh Srd 1N79 Office: 2146 Blue Island Art, "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na it.vilko v okl«pa|u. ki ao naha|a poleg va-Sega naalova. prilepil«. n«ga apoda| ali na ovitku. Ako (198) |« it«vllka tedal vam a prihodnjo številko našega lista po t«č« naročnina. Proei-mo ponovite |o tako|. Stev. (No.) 197« Iz polja delavstva. ! _ Pozor! White Oity in San Bouci - Park gta še vedno na "un-fgir ' listi organiziranega delavstva. Chicaski delavci, obiskujte le delavcem naklonjena zabavali- in iparke! — Preuiogarji v severnem Colored u, ki so deloma že čez leto dni na strajku, upajo na nov način upogniti trmoglave kapitaliste. Združili so se v družbo in nameravajo odpreti in sami operi-rati en premogokop Central Coal & Sand Investment -Oompanije. Novo družbo so že inkorporirali. Ako se načrt obnewe, združili se bodo Se ostali štrajkujoči premo-garji in operirali premogarska podjetja na podlagi unijskih delovnih pogojev. — Štrajk krojače v in krojačic v Clevelandu, O., se nadaljuje. V sredo so štrajkarji priredili velikanski obhod po mestu, kterega se je vdeležilo čez 5000 oseb. Bila je silna demonstracija, s ktero so štrajkarji pokazali. da hočejo mirnim potom izvojevatr opravičene zahteve. _ Pozor delavske ženel Kruh imenovan "Tip-Top", kteri nima unijske znamke pekovskih delavcev, ne zasluži, da bi ga delavci kupovali in s tem podpirali gkebske ipekarije! Pazite na unijs-ko znamko na kruhu! Ne kupujte gkebskega kruha 1 — Večjo.plačo so priborili delavci zadnje dni v Coneordu, N. H., mizarji v Nevvburgh, N. Y., Belleville, 111. in v Los Angelesu, Calif; železničarji na Northern Canadian - železnici. Delavske plače v iztočni Cana-di so ravno tolike kakor na iztoku Zedinjenih držav. V New Tor ku, Michiganu in Ohiu je povprečna delavska plača $22.50 na mesec; v canadskih državah New Brunswick, Quebec in Ontario pa $22.48. — V Duluthu, Minn., je za-Itrajkalo 700 linijskih mizarjev. Zahtevajo 50ct. na uro; sedaj imajo 45. Polovici štrajfcarjev so delodajalci že ugodili, nakar so se vrnili na delo. 1 — Generalni štrajk stavbnih delavcev je razglašen v Vancon-veru, B. C. 5000 je deležnih boja. kavi; le včasih sta si privoščila "kaj boljšega", namreč — bo-lonjske klobasice. Obleko je kupil Bus najcenejšo, kar je mogel dobiti. Tako je Mike Buš živel celih sedem let in v tem Času je prihranil 3000 dolarjev. On in žena sta bila ves čas zdrava, čemur se mora Mike zahvaliti, ker drugače bi se ne pisala ta povest. Prihranila sta tri tisočake — oh trdem ržc-nem kruhu, vodeni kavi, bolonjs- Chicago. lil., 20. |uni|a (June), 1M1. Splošen pregled. kih klobasah m v "svežem" zraku chikaškc kleti. Pred kratkim pa sta odšla na Slovaško, kjer jima je umrli sorodnik zapustil zemljišče dveh a krov. Kapitalistični listi so iprinesli to povest z glasnimi komentarji. Vrgli so nam vsem v obraz: češ. poglejte, kako si zamore delavec <>b nizki plači prihraniti tisočake, da bogat zapusti Ameriko. Saj res! Ilvala lepa — tega ni smo prej znali! Vprašanje: kako obogateti, je sedaj rešeno. Delavec! Če hočeš torej biti bo-«jat, moraš predvsem: 1. delati stalno celih sedem let kot konj ali mula: 2. ne smeš zboleti : 3. stanovati v podzemeljski lutnji za pet dolarjev mesečno j 4. jesti samo trd, star ržen truh, kavi podobno čobodro in >lesnjive bolonske klobasice — ali pa "free luneh" —; 5. oblačiti se v cenene, stare cape — in prihranil boš tritisoe capakov"! Juhej!!! Poskusi!--- SOCIALISTIČNI PREGLED. — Angleški socialisti objavljajo potom mednarodnega socialističnega biroa sledečo vest: "The Singer Company", ktere glavni produkt so Singerjevi šivalni stroji je odpustila iz svojih tova rn vse vslužbenee. ki «o socialisti. — Poljska socialistična organizacija je v mesecu maju napredovala za šest novih klubov. Poljaki imajo «ploh eno najmočnejših organizacij "med Slovani v Ameriki. — Po finančnem poročilu osrednjega tajnika sodr. Barnesa za mesec maj je imela stranka dohodkov $4772.01; med temi znašajo mesečni prispevki v maju $3767.80. — Kongresnik Berger je 14. t. ■fefovoril svoj prvi daljši govor v zvezini zbornici. Bil je to prvi socialist ieni govor v ameriški z vezmi zakonodajni zbornici. Poslanci so se zvedavo gnjetili v bližini govornika in napeto poslusali. Demokratje so semtertje za/ploskali. Ta zanimiv Bergerjev govor bomo v kratkem priobčili v celoti jo zahtevi za konvencijo, ktero naj skliče kongres po 5. členu sedanje ustave. Ako se bo socialistična republika kedaj uresničila parlamentarič-niin potom, tedaj je predvsem treba položiti aedajno ustavo v muzej poleg drugih starih in zaprašenih dokumentov. V ta namen je sodrug Berger predložil svojo zna-enito rezolucijo, v kteri določa sest avl jen je nove ustave, ki bo v soglasju z današnjim socialnim življenjem. Bergerjeva resolucija določa, da naj kongres z -večino glasov sklene, da «e sklice konsti-tucionalna konvencija av svrho preustrojitve zvezine ustave. Kongres je pa seveda opravomocen sklicati to konvencijo le tedaj, če se za isto izrečejo tri četrtine vseh Iržav v TTniji, oziroma državnih zakonodaj. Kapitalistično časopisje je seveda zagnalo huronski krik proti Bergerjevi rezolueiji. češ. da hoče soeialist potopiti ladijo države. Tudi kapitalistična trobila v Wi-sconsmu so "patrijotično" zagovarjala staro, okostenelo ustavo. \ £lej! — Wiseonsin. ena največ-jih in najvplivnejših držav v republiki. je prva povzdignila svoj as «a novo in'napredno ustavo. T n ta korak "cl rza ve ~Wisco n s i n je *ril podkurjen p<> tfrvrtnem s(Jeia-lističnem zastopstvu v tamošnji zakonodaji in po mogočni socialistični organizaciji wwconsiški. Sedaj so na vrsti socialisti v o-stalih državah, da sledijo sodnikom v Wiseonsinu. tožen radi protizakonite uporabe državnega denarja, podkupovanja --izsiljevanja in zlorabe uradniške — V Španiji je dobil lunetnik oblasti. Vsa ta hudodelstva je Saprista radi dveh nedolžnih risb Heinbot zvršil v kratki dobi od devet le>t ječe. Ena risba kaže januarja 1906 do septembra 1907. žensko s praporom ideala v roki, # * * ki objema sobo Frančiška Ferre- — V Stockholmu se vrši šesto ra. Pod spomenikom je pa gruča zborovanje mednarodne zveze za otrok, ki nosi vence. Na podstoavu žensko volilno pravo. Delegatinj je pa napis: "Mladina vstanovi- je približno 1000. tel ju razumniškega poduka". # * # . Druga risba predočuje vabeči —- V Nemčiji nastopajo isti kr-zvon revolucije. Kaaalec na uri ščanski gospodje proti sežiganju kaže 12, f>oleg pa stoji mož, ki mrličev, katerim se dozdeva, da ima vdariti s kladivom na zvon. je krščansko, ako v vojni strelja-Risbe so prodajali leto in ¡ml! jo dru-g druzega, se koljejo z ba-v Španiji, ne da bi se gosposka joneti in sabljami, ali če pri vo-spodtikala naodemo vodili našo I Hinavcev res ni sram. pa naj trgovino kot doslej." bodo že nemški ali pa slovenski. Izjava trustjanskega prvaka priča, da se trustjani toliko briga--jo za odredbe vlade kot za lanski cnnff fUffi i Ako bi kateri linijskih odbornikov zinil kaj takega, bi vlada s svojimi sodišči že poskrbela, kako se nepokorneže prisili, da vbo- gajo. BERGER NA DELU. KDO JE KRIV? Sodr. Berger je v kongresni zbornici predložil drastično za conski» predlogo, ktera. ako postane zakon, bo v bodoče preprečila vsak tak slučaj ugrabljenja. kakor se je zgodilo z bratoma Mc Ñamara.. Bergerjeva predloga do loča, da vsaka oseba, ktera je are tirana bodisi na |>odlagi ktereko-li obtožbe, se ne sme odvesti iz ene države v drugo dokler ni za slišana pri sodišču domače države in dokler ji ni dana prilika, da obvesti svoje prijatelje, najme zagovornika in stori sploh vse postavne korake v prid svoje obrambe. Sodnik, policaj, detektiv ali kterakoli privatna oseba pa. ki bi prekršila to določbo, se kaznuje z globo do $5000 ali z zaporom do deset let. Predloga je izročena odseku za pravosodje. Temu odseku je izročena tudi kopija vseh svedoeb in evidenee, ktero je Berger predložil poslovniškemu odseku, ko je vtemeljeval svojo rezolucijo za kongresno preiskavo glede ugTab-Ijenja bratov Me Ñamara. Rezolucijo je omenjeni odsek sicer odklonil, toda velel pa je natisniti vso predloženo evidenco kot kongresni dokument. (National Socialist Press.) KAKO "OBOGATETI. Mike Buš je delal na železniškem tiru. Dobil je deset dolarjev in 80 centov na teden. Stanoval j® z ženo v neki kleti, od ktere je plačal pet dolarjev mesečno. Kno ■°bo sta oddala v najem dvema fantoma, ki sta plačevala sest dolarjev in 50 eentov Btišu na me see. Živela sta večinoma ob rit-nem kruhu, kakoršnega «e dobita dve it raci za pet centov in ob KONSTITUCIONALNA KON VENCIJ A. (National Socialist Press.) Zakonodaja v državi Wisconsin je sprejela resolucijo za sklicanje k onst i tu ci o n a 1 n e konvencije, ktc-ro je zahteval Berger v kongr«m 19. aprila. Wisconsin je torej prva država v republiki, ktera se je pridružila Bergerju in priznala, da je. sedanja ustava Zedinjenih držav zastarela in da je že davno preživela svoj čas. S tem je Wis-eonsin pokazal, da je najnaprednejša država v TTniji: prvič že zato, ker je poslala prvega socialista v kongres, a drugič pa ker pri-znaje velevažno in opravičeno zahtevo socialistov, da se mora skli-rati ustavna konvencija, kajti o pomniti moramo, da so ravno socialistični poslanci v vrisconsinški postavoilajt predložili tozadevno rezolucijo.) Rezolncifa wiskonsi*ke zakonodaje apeluje na obe kongresni zbornici, na zakonodaje in gover-norje vseh držav, da se pridrnži- New Vorški listi poročajo o neki bogatinki, ktera je svojemu užku najela sobo v najokusnej-šem hotelu in plačala za njegovo hrano $20 na teden. To ni nič novega. Slišali smo že večkrat o pasjih. mačjih in opičjih pojedinah; slišali smo o milionarjevem psu. kteri se je vozil v posebnem vagonu čez kontinent in nedavno *mo brali o milionarju na Zapadli. kteri je zapustil papigi tri tisoč dol. v testamentu. In zakaj ne bit Kdo pa je gospodar čez njihov kapital? In kdo sploh o-mogoča take blaznosti t Ali beda u. ki milionarjem ustvarjajo dobiček, morda ne glasujejo za sistem, kteri omogoča dotični bogataški oslici v New Yorku, da zadofrti svojim norčijam t Neumna babnica ni kriva, kajti ona ne zna boljše: krivi so tisti bedaki, ki še vedno glasujejo za privatno astništvo sredstev za produkcijo. Delavci glasujejo, proizvajajo in dajajo bogatinkam kapital, kterega zapravljajo na cuckih, med tem ko delavčeve žene in deea stradajo kruha. Ako bi dotiČna oslica v New Yorku bila delavčeva žena in bi delala od zore do mraka v kakšni zaduhli fabriki za par dolarjev na teden, — I bet your sweet life, da bi ji ne bili cucki na misli. Ampak ona ve-mje v sistem, kteri ji dovoljuje bogastvo brez dela in zato ima več pameti kakor delavci, kteri Klasu je jo za sistem dela brez bogastva. Tako je in nič drugače. Tra-la-la 1 _ — Iz Berlina poročajo, da je D. Kruoger, stavbenik za bojno brodovje, dobil le tri mesece ječe, ker je Angležem izdal tajnosti o oborožen ju nemških oklopnjač tip Nassau. Prepričani srno, če bi isto izdajstvo zvršil navaden mornar, da bi dobil najmanj deset let. Naivneži verjamejo, da v kapitalistični družbi ni razrednih sod-nijskih razsodb. Afera Krueger pa dokazuje, da ima pravica v današnji kapitalistični družbi se za»Delavcem, ki so delali za njega, izdajalce dvojno mero. Visoke vo- da je prišel do bogatstva, ni za jaške dostojanstvenike pošilja za I pustil centa.^ par mesecev na oddih, vojake- prostake pa zašije za več let. e a e — V danskem zakonodajnem zboru so socialistični poslanci sta vili predlog za zakonito uvedbo osemurnega delavnika v industriji in poljedelstvu. Po daljši diz kuziji je zbor od kazal predlog posebnemu odboru iz 11 članov Predlog pride torej se enkrat v dizkuzijo, če ga tudi kasneje zakonodajna zbornica, ki ima kapi talistično večino, tudi odkloni. V prvi debati je resno nasprotova le neki veleposestnik osemurne-nemu delavniku v poljedelstvu Ali takoj je ostal sodrug in kmet in dokazal nasprotno. Večina se je pa izrazila v prilog asemume- mu delavniku za industrij-o. • • a — Tomaž Bilingslv, seveda kapitalist v Oklahoma City je zapustil $3500 Za svojega papagaja. — IZ Carigrada poročajo uradno, da je turška vlada dala nalog zapovedniku turške vojske v Albaniji, da naj puntarjem stavi mirovne predloge. Naobratno pa prihaja iz Aten vest, da je v Albaniji mir, ker je zapovednik turške vojske proglasil popolno pomiloščenje, če pun-tarji tekom desetih dni odložijo orožje. Tudi turška vlada je baje po priporočbi velesil dovolila Albancem velike koncesije. • • • — Cipriano Castro,, spodeni predsednik Venezuele je kupil baje staro italijansko križarko "Umbria" in jo spremenil v trgovski parnik, s katerim hoče u-pasti v Venezuelo in zanetiti revolucijo sebi v korist, inozemskim kapitalistom pa v škodo. Kranjski Janez iz So. Chicage pravi, da bo takoj slekel duhovniško obleko, ako se mu dokaže, da Krist ni bil bog. Neumnost! Janezu tega nihče ne dokaže. Ponavljamo: Kranjskemu Janezu takih stvari ni moleče dokazati, kajti on si ne p-u-s-t-i dokazati ničw»ar. Janez bo trdil svoje, pa Če mu vsi ljudje jasno dokažejo, da ni res kar trdi. Dokaži oslu nekaj, če moreš 1! — Finski socialisti v Zdr. drž. so povečali mesečni prispevek za 25 ct. mesečno. Posebni mesečni prispevek se nabira za delavsko izobraževalno šolo v Smithville, Minn. Tako napredujejo finski sodm-gi. skrbijo za izobražene in socialistično izšolane potomce. Finski sodrugi naj bodo tudi nam za zgled. Volitve v Avstriji. Pri občinrkih volitvah v Idriji je bilo izvoljenih enajst sociali stov v občinski zastop. V tretjem razredu so priborili vseh 10 mandatov, v drugem pa enega. Pri državnozborskih volitvah na Dunaji so krščanski socialisti zgubili skoraj vse mandate. Dunaj se je osvobodil Črne kuge. Do sedaj je izvoljenih 244 po t............... ................slaneev. Med izvoljenimi je 43 so- Paniik nosi sedaj ime "Consul ' eialistov. Drugi pridejo v ožje vo-Groatuek", pljuje pod nemško za- litve. Vseh poslancev v avstnjs- stavo in je vsidran v Port au Paix. Tujcem ni dovoljeno stopir ti na parnik. CnstroV Čin d-okaraje. da kapitalisti niso preveč izbirčni v sredstvih, če gre za njih koristi. Ako se potrgajo vsi "stri k i", pa nastopijo po vzorcu nekdanjih morskih roparjev. • a # _ Strah vseh ruskih tatinskih kem državnem zboru je 516. Med dosedaj izvoljenimi socialisti je 20 Nemcev, 11 Čehov in 3 Poljaki. Socialistični glasovi ao povscH narastli. Leto (VoL) VL Izvor bogatstva. Bogastvo se deli v dve vrsti: >rirodno in ustvarjeno. Prvo preskrbi priroda sama, drugo pa u-stvari delavec. Prirodno bogastvo. nedotaknjeno pu» delaven, je 3rez koristi za človeštvo. Prirodno bogastvo je mrtvo, dokler se ga ne dotakne magična roka de-avea. Premog n. pr. je prirodmo jogastvo, toda brez vrednosti je, dokler ni izko|Nin, spravljen na Hivršje in spremenjen v toploto ali gorivo. Za proizvajanje bogastva so ju;trebni trije faktorji: surovine, ktero preskrbi priroda. orodje in individualno (posamezno) delo. ČimboljSe je orodje in čimbolj je organizirana sila proizvajalcev, tem hitrejše in bolj dovršeno se sprem in jajK> surovine razne predmete za porabo in v zabavo človeka. Surovine kot del prirode bi morale biti brez vprašanja splošna lastnina Človeštva. Vsaka teorija ali nauk, ki zagovarja privatno lastninstvo prirodnih surovin, da sme ena oseba, več oseb ali razred ljudi i»osredovati iste, je nedemokratičen in krivičen. Orodje, stroji in ostala sredstva za proizvajanje bogastva so skupni produkt vsega človeštva. Vsak iznajditelj, učenjak, učitelj in delavec izvrši nekaj. Vsak finančnik in pospeševatelj trgovine pripomore k izpo lnitvi proizvajalnih sredstev. Vsledtega bi morala vsa sredstva za proizvajanje obče rabnih dobrin — orodje, mašine itd. — po vsi pravici biti lastnina vsoh proizvajalcev. Kdor poseduje mašino in tvomico, poseduje tudi produkt. Produkt surov ali dovršen, je pa kapital. Delo, industrialno in individualno ustvarja iz surovin rabnb bogastvo. Delavci t*>re¿ ustvarjajo vse. Za svoje delo pa dobe de-avci le majhen del svojega produkta v obliki mezde ali plače. Ostali del produkta, kar se imenuje nadvrednost. pridrži lastnik masin, tvornice itd. in ta del pomaga zgrinjati kapital, kteri vzdržuje kapitaliste. Kapitalist ne proizvaja ničesar. On je lahko (organizator kapitala, poslovodja, ravnatelj podjetja, 4 boss'' ali karsibodi in kot tak ahlko povzdiguje vrednost kapitala, Toda kot lastnik proizvajalnih sredstev ne proizvaja ničesar. Aklo bi bilo lastništvo proizvajalnih sredstev v rokah občine ali ržave namesto v rokah kapitalista. vplivalo bi vse drugače na produktivno silo istih. Predvsem: izginil bi profit: vsak delavec bi dobil od skupnega produkta kar producirá s svojim delom ; izginili bi razredni bolji ka-koršni se danes pojavljajo med delavci in kapitalisti. Vsi bi bili proizvajalci in vsi lastniki kapitala, bogastva. In to je, kar v glavnem zahtevajo soeialisti. Socializem pomeni skupno lastništvo surovin in proiavajalnih ter distributivnih sredstev. Bkigastvo, prirodno in ustvarjeno, naj uživajo trsti, (ki ga preobrazujejo in ustvarjajo. V skalnati republikanski državi Iowa je na vsakih sedem porok ena razporoka. In Se se dobijo butci, ki trdije, da bo socializem razdrt rodbinsko življenje. Republikanska prosperiteta razdre kar vsako osmo rodbino. Ali hočete še kaj več T KNJIŽEVNOST. 44Naši zapiski" 6, zvezek prinašajo naslednjo vsebino: Uvodnik, r- Živko Topalovič: Agrarni nemiri v Bosni in Hereo-nradnikov je senator Oorin, ki j govini. — J. S.: Strokovna orga-potuje od mesta do mesta in pre- j niaaeija pekovskih delaveev v ju-glediije računske knjige. Na tem ; žnih pokrajinah — F.: Politično potovanju je vjel tudi enega ve- , življenje in naziranje antike, letat o v. ki ne pridejo nikdar pra-' J. S.: Konflikt v strokovni orga- vici v roke, ker sami spadajo med krvniške hlapre. (lorin je revidiral mestno glavarstvo v Moskvi. Pri tej reviziji je našel, da je ge-neralmajor Anatol Reinbot,, ki je najhuje divjal v dobi revolucije proti delavcem.- glede poštenosti prelahek. Reinbot, socialistožeree v generalski uniformi je sedaj ob- nizaciji. — Pregled j Kulturni. Literarni. — Politični. /Zapiski stanejo 6 K. 40 v za etdo leto in se naroče: Uprava 44Naši Znpiski" Gorica, Austria Mi priporočamo vsem delavcem, ki hočejo razširiti svojf znanjr. da naročijo "Naše Zapiske." _ |Ja Tvotn je več vrst zajeda-čev: Eni so, ki zahtevajo nekaj za nič, drugi, ki zahtevajo za nekaj mnogo hvale in denarja, in tudi take imamo, ki celo mislijo, da so ostali ljudje radi njih na svetu. Ti ljudje spadajo pod en planet in se jih spoznava v odlo> čilnih trenutkih po omahljivosti ali dvoreznosti. Mečejo tudi radi kamenje, ko so v steklenem paviljonu. — — Ravno pred zaključkom lista smo dobili daljše podatke o a-feri Vrba niča. žrtvi lesnega trii-sta v Virginiji. Minnesol.i, kate-r«> objavimo prihodnjič. Listnica uredništva. F. O. Indianapolis: prihodnjič! - Mikroskop: istotakol UST ZA INTEBESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in udajatelj. Jnfotlovanska delavski tiskovna druiba v Chkifo. III. lUročaiaa: Za Amarico f 1.50 sa calo lato. 7Jc aa »ui loto. Za Evropo U aa calo lato, $1 aa pol lata. Pri »prsmtnbi biraliiSm mrnAooapo moMnaniti tudi STA HI ncultn. PROLETARIAN O wo od aad published Event Tuesday by taath Slavic Workmen's Publishing Company Chicafo, iilinois. Olasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. I Jobo Vetrlch. Secretary: Krank JanellC. Ti STbÄ!^ reaauror. ADOLET A REC ,e ««»kazati, da organizirani delav- , ^^ ci niso v nobenem stiku z nasilno ! smrtjo Cent le mana, kot to kričijo v svet kapitalistični časuiki. * Ski raj leto dni predno se je doigrala žaloigra v gostilni, ki jt končaila s smrtjo Gentlemana, je divjal I n» j med čikaškimi kapita listienimi listi zavoljo naročnikov Kapitalistični listi so najeli pro fesionelne pretepače iu vbijalee, ki so pretepali dečke in pohabljence, ki so na stojalih prt.slajali časnike, ako niso časnikov na stojalu razvrstili tako, kot so jim u-kazali. Med temi najetimi profe sionelnimi pretepači v službi ka pitalističnih listov, sta bila tudi Gentleman in Knright. Gentleman je bil v službi lista "Eaaminer", Knright pa v službi nasprotnega lista "Tribune". Nominelno so kapitalistični listi te profesionalne pretepača zaposlili kot okrajne agente. Dobivali so visoko plačo. Ustreljeni Gentleman je dobival $35 na teden. V tem boju meti kapitalističnimi časniki je pa nastalo najbrž smrtno sovraštvo meti Knrightom in Gentlemanom, ki je končalo s smrtjo Oentlemana v gostilni. Laistniki kapitalističnih Časnikov so se zbali za svojo kožo, ko so za/Jiali, da je Mnright vstrelil Gentleman», RazbobriMli so v svet, pravzaprav lagali, da je Eiiright vstrelil Gentleiuana radi razpora, ki je med monterji vodovodov in parnih cevi. To» priliko so pa takoj vporabili tudi kapitalisti. Takoj so se pridružili kapitalističnemu časopisju in ž njim soglašali, da organizirani delavci najamejo profesionelne pretepače ln vbijalee, da je treba za zgled obesiti nekaj unijpkih odbornikov. Med lastniki kapitalističnih listov in kapitalisti se je završila »uasCKiPTioN Kates: United State« and Canada, UJt a y aar, 75c lor half year. Foreign countries |2 a year, $1 for half yaar. AOVEKTisiNG rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" m«: IIIue Island ave. Chicago, 111. KAPITALISTIČNA ZAROTA V CHICAGI. Odkar je Burn-s s svojimi detektivi po naročilu kalifornijskih kapitalistov ugrabil brata Mc Na-mara, jt1 tudi čikaškim kapitalistom zrastel greben. Že cd uekdaj je bila strokovna organizacija stavbinskih delavcev v Oiicagi trn v peti kapitalistom Temu se ne čudi tudi noben dela vec, ki ve, da skoraj v malokate rem mestu širom sveta so stavbin ski delavci tako dobro strokovno organizirani kot v Chicagi. Osem-urni delavnik je danes v veljav pri vseh stavbinskih strokah. Tu di večina otrok dela v soboto le do poldne. Tudi plače so šle povsod kviško. Od zadnjega izprtja pa do danes so bili skoraj brez izje me zmagovalci pri vseh štrajkih v stavbinski stroki le delavci, kedar je šlo za zvišanje plače, skraj šanje delavnika ali nepotrebnih šikan v delavnici in na stavbišču. Da taka strokovna organizacija, ki krajša prdfit, ne more biti kapitalistom všeč. o tem ni treba dvomiti. Kapitalisti se skoraj v vseh go-spodarckih bojih napram stavbin-skim delavcem podlegli. Zgubili so bitko za bitko in želi poraz za poraženi. V vseh bojih so kapitalisti rabili vsakovrstna sredstva proti organiziranim delavcem. Na dostojnost niso gledali nikdar! Vzlic temu so pa organizirane vrste delavcev ostale nepremaglji ve! Zdaj grabijo za zadnje sredstvo — pa tudi najgrše in najoetud-nejše! V zvezi s kapitalističnimi časnikarji so izumili sredstvo, ka-keršnega si zamore le satan v peklu izmisliti. Zaprisegli in zarotili so se, da s podkupljenimi pričami spravijo nekaj linijskih odbornikov na vislice. Že v enih zadnjih izdaj smo poročali, da je bil profesionalen pretepač in vbijalee Gentleman (po domače Dutsch) vstreljen v go-8tilni. Kasneje je priznal Moss Enright, odbornik za delo unije za vodovodna in parna monters-ka dela, da je Gentlemama vstrelil v silobranu. Gnetleman je po iz-povedbi Enrighta prvi streljal na njega. Izstrelil je dva strela, nakar je on (Enright) potegnil samokres in izstrelil vse naboje na njega. Komaj je izpoved Enrighta prišla v javnost, je kapitalistično časopisje zakričalo: "Enrigfot je po naročilu vbil Gentlemana. Unijski odborniki Mtv dali nalog vbiti Gentlemana. Na vislice ž njimi, sus-pendirajmo ustavno zajamčene pravice kot leta 1886. Kdo so ti • odborniki? Na vešala ž njimi!" Tako je tulila krvižejna kapitalistična svojat v kapitalističnih časnikih. Najglasnejše med vse-j mi sta pa kričala "Examiner" in "American", ki sta last znanega Hearsta. ki v svojih umazanih kalifornijskih cunjah piše, da naj pošljejo brata Me Namara na vislice. Socialisti nismo prijatelji sile. pa tudi ne zagovarjamo vbojev. To povemo, da nas ne bo kdo zopet razumel narobe, ker je vsled kapitalističnega hujskanja afera Enrigfot Gentleman tako tesno združena z delavstvom, da je v zagovoru organiziranih delavcev le težko ločiti popolnimi osebo od stvari. Ml hočemo v tam «fOTOtu Priznajmo odprto: Sami smo krivi, da nas kapitalisti bičajo, dere jo, skubijo in izinozgavajo. Delavci imamo dobro orožje, s katerim lahko pogazimo kapitaliste. To» orožje je glasovnica, katero danes še večina delavcev rabi sebi v škodo. Ta delavska večina je podobna spečemu Goliatu, kateroga smrkovci cukajo za usesa. Slovenski delavci! Xe zadostuje, da ste le unijei. Vsak delavec, ki hoče i^lobro sebi, svoji družini in svojim tovarišem mora biti tudi član socialistične organizacije. Vpijati se mora v socialistični klub, kjer pa še ni kluba, tam ga je treba ustanoviti. Zmaga delavcem nad kapitalizmom je mogoča, ako delavci tudi umejo spretno izrabiti svoje trojno orožje: časopisje, strokovno in politično organizacijo. VELIKANSKI DELAVSKI PRO TEST ZOPER KAPITALI STIČJNO NASILJE. 80,000 delavcev na socialističnem pikniku v Riverv1ew-parku zadnjo nedeljo. Delavski protestni shod proti Ugratiljenju McNaniare iu obenem socialistični piknik za po vzdigo našega časopisja v Chica .gii, ki je bil zadnjo nedeljo v Kivervieu-parku. vspel je najsi jajneše. Tako velikanske delavske demonstracije še ni doživc Chicago odkar ol>stoji delavsko gibanje. Nad i*),(MM) oseb vseh na sodi, okrog $10,000 dolarjev. In "Proletarec" bo tudi deležen precejšnje svote. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so tudi naši sod ru gi podb lahko farba^e druge, 'iimciMliL1 dete". Vzel sam «Irobnogled • 1 pričel ogledavati opis«, d-uj? val sem jih od vsah strani d* t fi — Jos. Za v rt ni k ml.. Fr. I zapazil ran«), kjer so jim bvo^JT j, Joe Žvanut in drugi — misleci in socialisti ade gmotno in moralno iz ravno istega razloga. Naših otrok ne moremo povoljno izobraziti. Ae v zarota: z podlim obrekovanjem nPŽni_ mladosti ino^i^ na delo. Virden 111. Cenjeni sodr. urednik! .... . , . , Naše sosedne premogarsko nit rednosti, v*eh jezikov je napolni- L*^ • m i xr- , ... . ~ J, 1 , steče ,tri milje severno od Virdna Io Plenic (i rove, a vseli oseb v | „ ____ rril ogromnem parku je bilo po najmanjšem račun u 150,000. Vreme je bilo uprav idealno. Medtem, ko je ves zadnji teden v presledkih deževalo, zjasnilo se je v so-boto večer kakor nalašč za naš «lan in v nedeljo je bilo tako lepo. da si lepšega ni mogel nihče že leti. Že zarana so ogromne množice napolnile pikniški prostor, in te- z imenom Thaer, je po večini socialistično. Temu dokazujejo občinske volitve z dne 18. aprila, t. 1., ko so zmagali naši sodrugi na celi Črti, dasiravno so se združila nasprotne stranke skupno na en tiket. Da se vse stranke in stran-čice tiranov združujejo napram delavcem, socialistom, nam ne prinaša najmanjšega razočaranja, ker vse to smo že videli prej tu in drugod. Kar se imamo iz tega kom dneva drle so četa za četo. učiti. je zopet edino to, kar morje ljudi, neprenohoma do po znega večera. Lokalna unija žele- so nam naši sodrugi že tisoč in tisoč krat povedali, namreč , da se ima diskreditirati organizirane delav ce, nekaj odbornikov pa spraviti na vešala, kar bi včinkovalo tako na vrste organiziranih delavcev da bi se pričeli rušiti in bi bila ¡•gračica kapitalistom dati smrtni sunek delavskim strokovnim organizacijam. Ali ta načrt kapitalističnih zarotnikov bo težko izvršiti, ker so zarotniki prekmalo prišli s pravo barvo na dan. Med zaprtimi profesionelnimi pretepači je tudi neki Higgins Obtožen je, da je naskočil delavce na Heissen stavbi. Temu Hig-ginsu je detektiv Guy Biddinger. ki je tudi v zvezi z ugrabljenem br. Afe Namara, ponudil 25 tisoč dolarjev m mu zagotovil, da ne bo kaznovan, ako izpove, da je John R. Alpine, podpredsednik ameriške delavske zveze in pred sednik vodovodnih monterjev, tudi glava zarotnikov, ki so zaključili smrt Gentlemana in Attmana Higgins je podkupnino odklonil. Komaj je ta vest zagledala beli dan v "Daily Socialist", je nastala zmešnjava v kapitalističnih vrstah. Poročevalci kapitalističnih istov so kar drli k državnemu pravdniku Waymaou, ki pa ni mogel druzega zvraiti, kot potrdili, da je Higgins res storil omen-leno izjavo. Seveda bo detektiv Biddinger zdaj vso stvar tajil ali se pa izgovarjal, da je bila afera navaden bluf, ki ni imela druzega namena kot Higginsu izvabiti izpoved. Ta boj, ki ga sedaj bijejo ameriške unije s kapitalističnimi za-r< tniki v Chicagi in na Zapadli, potrjuje staro resnico: Ako hočejo delavci obdržati pridobljene »ostojanke in vspehe, ne zadostuje, da so organizirani le strokovno, to je v unijah. Delavci morajo biti predvsem organizirani politično v socialistični stranki. Kaj nam pomagajo visoke plače, kratek delavnik, dokler nam sodniki in državnozborski poslanci, ki so bili izvoljeni na povelje kapitalistov, lahko poderejo čez noč vse s sodnijskimi prepovedi in proti delavskimi zakoni. Na eni strani zidamo in gradimo, na drugi strani pa puhtimo stavbo1 brez krepkega pod* tava. da se zopet vse podiraj kar smo zgradili s težkim dHom tn trudom. Ako bi imeli primerno število socialističnih poslancev v deželnih zborih in kongresu, bi bil štrajk v Westmoreland okraju že končan. in kapitalisti bi ne dali zvrši-ti človeškega ropa nad br. Mc Namara, pa tudi gonje proti unija-kim delavcem v CSiicagi bi se ne upali vpriemriti. Hčere delavcev polnijo bordele. ker drugače si ne morejo zaslužiti za življenje. Samoumor, blaznost. pijanstvo, bolezen in prera-na smrt gospodari s prostimi rokami v naših vrstah. Zdi se, kakor da bi rae zlo človeške družbe osredotočalo svoj lipi i v na tlelavski razred. In vzrok je razumljiv. Privatno lastništvo industrije pritiska ves delavski razred v hlapčestvu. Kapitalisti posedujejo industrialna podjetja. Delavci so vsled tega odvisni od prvih glede dela. Dovolijo nam delati samo toliko, da nas držijo pri življenju. Poženejo nas iz dela ka-kadrkoli se jim zljubi. Pohablja jo nrfs; ubijajo nas vsled pomanjkljive varnosti pri delu. Vse to delajo le zato. da rmajo večji pro-fit. Naše otroke ponižujejo na ni vo sužnosti; naše hčere podijo v življenje sramote. Kapitalisti u-stvarjajo razmere, ki nas gonijo v vsako zlo in končno v prerani grob. Zakaj je tako? Zakaj bi moralo biti tako v deželi neomejenega bo gastva kot je Amerika? Delavci vsega sveta izvršujejo potrebno in rabno delo. Ako bi se delavci samtiosvohodili in preje mali polno vrednost svojega produkta. izginilo bi vse zlo. To ne lahko zgodi. Če bi delavci glasovali zase, izvolili bi lahko svoje kandidate. Izvolili bi lahko lokalno, državno in zvezno administracijo. . Tedaj za morejo velika in majhna industrialna podjetja — tovarne, rudnike, železnice itd. — proglasiti za kolektivno lastnino vsega ljudstva. od kterih bi imelo dobiček vse delavno ljudstvo. Na ta način i>i bilo zajamčeno delo vsem de-aveem in delavkam in vsakdo bi dobil polno vrednost svojega produkta. Da bi pa zamogli vsi ljud-,e delati - vsak po svojem koristnem poklicu — skrajšal bi se de-avni čas magari na 5 — 4 ali 2 uri. Ta val ¡ki socialni preobrat bi odstranil vse ekonomsko hudo, ktero na«, delavce danes tlači. Kapitalistov bi ne bilo več, da bi za-grinjali profit. Delavstvo bi bilo gospodar čez tvej položaj. Delav-, ci bi ustvarili razmere, kakoršne je treba, da je človek po svoji naravni želji srečen, zdrav in pod-učen; razmere, ki bi odprle pota višjim poletom in udobnostim za vse ljudi, med tem ko so danes masam ljudstva zagrajena in za-)rta z devetindevetdenetimi ključavnicami. To bi bil »ocializem. In to bo priAlo, kajti drugega izhoda ni. zarsko-stavhnih delavcev je pri-1 jo ,k lavci zanašiti edino le na svojo lastno moč. Ker je gori omenjeno mestece ¡zborno organizirano, daje nam pomoč in navdušenje naSeniu de lovanju. in videti je, da bode tudi v Virden u v najkrajšem času mo gočno socialistično gibanje. Dne 20. maja so priredili angl sodrugi shod. na kterem je govoril sodr. J. Germer iz Belleville 111. Pred govorom so priredili ta- korakala in corpore s svojo zasta vo. V paradi so prišli tudi otroci nedeljske socialistične šole. Protestni shod je otvoril sodr. Stedman in glavna govornika sta bila Frank Ryan, mednarodni predsednik železarsko-stavbne u-nijejz Indianapolisa in sodr. Victor Berger, naš socialistični kon-gresnik. Kljub pripekajočemu solneu zlilo se je okrog govor- u iskrita odra celo mor* ljudi in 0 iroenovan Entertainment z de-»lappazdaj zagrmel je aplavz ,ovanjem WK,ruff0V. d()Wa. navdušenja ali pa ogorčeni vzkli ki proti kapitalističnim hudobi jam, ko je govornik risal zločin zvršen nad J. J. McNamaro, med narodnim tajnikom železarsko-stavbne unije in -njegovim bra toni Jamesom. — Omenimo le ne- nem govoru ae je pričela plesna zabava. Ustopnina je bila 10 ct. za moške in 5 ct. za ženske in s tako malo ustopnino so se pokrili vsi stroški z lepim prebitkom. Dva tedna kasneje, to je dne 3. junija prijatelji socialisti, — jaz še nisem socia list — rečem vam tukaj zbranim, da če boste še naprej volili take može v kongres kot je Mr. Ber ger, dolgo ne bo ko bom tudi jaz socialist. ... Vi znate, da milionarjev ne . . . , ... . . ~ .zvečer je bila zopet jed-naka pri- ka jedrnatih zrn ,z redb«, kjer je imela nastopiti kot R"íem vam' P"^1 Wrni,a Mias Marv O. Reilly iz Ohicage. Z neznanem vzrokom pa Miss Reilly ni bilo iz Chicage in namesto nje je kot govornik fiui-giral socialistični župan iz sosednega mesta Thaer-a. Tudi takrat se je vse prav dobro obneslo. ■P Znano vam je že. da smo Slo-ugrabljajo. Ne. Tgrabljajo sa- venci ustanovili svoj klub, št. 50. mo strokovno organizirane delav- J. S. Z. Po ustanovitvi dalje ne ee . . . Se par takih McNamara- morem poročati ravno o posebnih slučajev, in vsi tisti delavci, ki ,uspehih, ker sedaj se Slovenci ne niso socialisti ali so samo pol-so- naseljujejo v Virden, marveč «e cialisti,- postanejo prepričani so-Ue izseljujejo, radi slabih delavs-cialisti. Jaz vidim, tla socialisti kih razmer in ravno radi tega or-so na pravem potu. Na vsak na-Uanizaeija veliko trpi. Na seji, čm moramo razgaliti to zaroto dne 28. maja je sklenil tukajšnji (proti McNaman), drugače se boUiov. »oc. klub. da se kakor hitro delavstvu slaba godila . . . Delav- mogoče pridruži tudi h Countv ci morajo imeti in podpirati so- soc. organizaciji. Na isti seji se cialMrtično časopisje, drugače je je tudi soglasno izrekla ogorče-boj proti zločinskim kapitalistom Lost radi nezakonitega ugrabljen-brez vspeha." — Iz Bergerjevega ja ÍT1 odpeljave br. Me Namara govora: "l nije morajo pomagati prpko državne meje in zagotovilo McNaman. a dolžnost socialistov fte je z vsemi močmi podpirati so- je, da podpirajo unije, dočim mo- druge v gibanji! osvoboditve i S. K. , . , , _ w ________________ime- rajo unije podpirati socialiste ...kovanih bratov. Torej v dnhn tu- Jaz sem edin. socialist med 500 di mi marčamo 18. junija t 1 po kongresniki, in vaša dolžnost je. čikaških ulicah, da jih prihodnjič izvolite naj-1 Socialistični pozdrav, manj petdeset. . . . Delavci se že dolgo učijo in ravno slučaj McNaniare jih bo marsikaj naučil . .. Naše časopisje je gla\Tii steber socialističnega gibanja.* Podpirajte svoje Časopisje, bodite z delavskim gibanjem in z J. J. McNamaro." — ršili m eah tako spretno operaeijo me nekdo potrka ramj Ju v. ša: Kaj pa ogleduješ faut, misliš kaj ukrasti"? 1) Preti menoj je »tal stražnik mu. žeja, ki me je z ostrimi poffcdi btxlril od vrha do tal. Sree mi j, za trenotek padlo v hlače, |9 kmalu sem se ojunačil in rekel: " Veste gospod, v South gi imamo zelo študiranega gospoda, ki so hodili baje 16 let v šolo in pišejo v cajtenge. V teh caj-tengah so pa povetlali, da m k». cialisti Ln svobodomisleci nalašč odrezali opicam rep, da tem lažje širijo brez verstvo med slovenski, mi delavci. Stražnik me je pogledal debe. Io in me vprašal, če sem bil ž*> ke* laj v norišnici. Odgovoril Kcm mu, da sem pri zdravi pameti. V dokaz sem potegnil "Amer. Slov." k žepa in mu ga ponudil, da ga čita. Stražnik jc odkimal, češ, da ne razume jezika in rekel: "Fsot pojdi v South Chicago in reci tistemu študiranemu gospodu, da naj vrne denar svojim sta rišem, ki so ga po nepotrebnem izdali, da je hodil v šolo. I^nje v cajtenge naj opusti. Pero naj pa za-menja z gnojnimi vilami, ker bi se mu gnojne vile za njegovo uče-no*t najbolj podale." MaJee jezen sem odšel, ker 11 upa že vsak muzejski stražnik norčevati iz naših študiranih gospodov, katere ponekod se čaati-jo po božje. Ker sem se pa bal, da mi bo jeza škodila, sem se pa odločil priobčiti ves dogodek v "Proletar-eu", da se bo jeza razdelila tudi med druge. M. K. Chicago, HI Cenjeni sodrug! Ko sem prečita! članek "Učenemu gaspudu v,poduk", je bila moja 1 prva pot. v Jaokadn park, vUu* i • prazgodovinski od .Nastopih so tudi govorniki v ,ininu ,f . .. i • i • . neiek v muzeju in se prenneam vseh jezikih pričujočih narotlntv1 - 1 »M,,m- sti. Za Jugoslovane so govorili st hI rugi Savič (srbsko-hrvafako), Zavrtnik (slovensko) in Ekono- je li elankar v "Proletarcu" pisal resnico. Videl sem več, kot sem priča^ /i , , v .koval. Ena sama žival iz nraziro- nov (hnljursko). Njih govor, aoUovinnkf dob(1 „ „,,„ "t vaem nanalah na pro»«rt |wpodc je ^ ^ Tvl^ Pi-OT, UKraldjenj,, McNamar,. m pB ^ovo je varala avojih aTC I! p". mno4io° VoMUmr. prazRodovinako«« orjak« SPm s, 1 V,wljem ,n »''"-I Umnil Noetov^ba ke Staunton, 111. Cenjeni sodrug! V prilogu vam posiljaan za enega novega naročnika na nas delavski list "Proletarec." Obenem priložim vam tudi $1.00 za tMtov-ni sklad, da bode mož z "batom" bolj pritisnil, ko pride z fišanja nazaj. Vem, da bo spočit, ko se bo malo okopal v frišni vodi. Želel bi. da bi se tudi drugi naročniki 4Proletarca'' spomnili svoje dolžnosti. da bi prej ko mogoče poslali svoj delež. Pregovor pravi: kar storiš lahko danes, ne odlašaj na jutri. Tega naj bi se držali naročniki. Vsak delavec, če se le coličkaj zaveda, mora priti do zaključka, da je nujno potrebno povečati naš list "Proletarec". Saj vendar lahko vsak sprevidi, da je on edini v Ameriki,' ki ae v resnici bori za delavce in njih napredek. Če stori list svojo dolžnost za nas delsvce, Čitatclje, zakaj bi ga tudi mi ne podpirali? Cenjeni čitatelji! Zapomnite si, da liat, kakoršen je " Proletarec" nima nobenih postranskih dohodkov, kakor jih imajo kapitali»tičnine, vse kar ima on je, da mora čakati, kaj bomo mi naročniki rekli. On Čaka na nas. mi imamo določiti : ali ostane vedno tednik na štirih straneh, ali ga hočemo povečati. Polagam torej na srce vsem cenj. naročnikom, tla naj si dobro premislijo in prevdarijo položaj našega lista, in če pridejo do zaključka, da je list premajhen, da ga je treba povečati, tedaj Tia dFT lo in pokažimo, kaj se vse lahko stori. ?e le hočemo. Pokažimo drugim, da se zavedamo svojega razreda in kaj delavci lahko vse ULki^luvli i','86 iUe0K!°' hBh P™» N«**. ?e hi doaeiejo. to imajo voljo. Toroj n. 11 rWa,tR ,n 0 okrcal te*« orjaka. Vse hi hflo ril0t kulukambo. nrang utana. Tako je končal za nas pomeni- rdečegašimpanza.siamanga bornej ttniian ^ UHm ,Uk° ^^ írihon,, iT1 Ste ie obnovili naročnino "Pra- z spomina. Naravno da je piknik sa. Ali pogum mi je tako zrimtel, letarea"? - Ce jo še niste stori- todi gmotno vspelI nad vse sijaj- ko sem se spomnil, da imam v že- te to takoj, da se Vam ns u.tavl no. Čistega dobička bo, kakor se pu drobnogled. Mislil sem: 41 Vf lista La Balle, III. (Hzetn svojim članom, kot edini | Krščanska ljubezen. odresenik tlačenega delavstva. In ie veš mesecev čitam t "Atter zopet vidimo velike uspehe v| ov.", kako se dva nizkotna du- štrajkih in vzorno gospodarstvo (ovnika i/ Cbieage zaletavata \ v istih unijah, kjer vodijo socia- ; čikaske socialiste. pa ne le samo v listi. Ves ta čah delavskega giban- ; Čikaske, marveč'v vse, kteri njim ja pa vodi protiagitaeijo razno j potrjujejo in ne odobravajo klerikalno ozir, kapitalistično ča-ih nesramne lazi zoper sociali-. s- pisje, dobro podpirano po razni. Ona dva te|>ea mislita, da nih konporacijah in za njimi pa delata reklamo zase, pa jo le na- j kima velika armada duševno za-«protno. Veliko dobrih, vernih suonjenega delavstva; seveda, kamni sem že slišal, kako se izgra- pita list i temu Časopisju slavo o-fejo njih nizkotnim pisarenju v ! pevajo, medtem, ko socialistične "Araer. Slov.V. Oni jih že ne pri-j urednike zapirajo v temne ječe, Ste vajo več k dobrim duhovni- radi takozvanega "criminal likom. ampak k propalieam Kriffto- bel". Ker socialistični listi ne mo-vega nauka. Ne vidimo več du- rejo z mirnim očesom gledati lum »hovniških stvari pri njima, kot parij, ki se ponavljajo dan na črno in s konjakom oflikano oble- dan pri neproduktivnih slojih, ko, ki visi na njih pregrešnem te-j zato so njih uredniki z eno nogo lesu. I vedno v ječi. Ali hočemo zavedni Ko seni se mimogredoČ spodta- delavci ta razredni boj z mirno knil nekoliko v Toneta in Janeza, 1 vestjo prenašati? Ne! Naša dol-moram spregovoriti: Kristus je žnost je. da podpiramo naše ča-rekel: "Ljubi svojega bližnjega", so pis je, ker to je naše orožje: du-a žaJ, dandanes je večina Kristo- ha »vitli meč. Smrdljiva jajca, vih namestnikov, k! ljubijo le sa- revolverje, kolce itd., prepušča-mi sebe. Tak.» se je zgodilo neko mo zaveznikom teme, ktera obda-sramotno delo v N. Y. oil stTani ja njih butice, z upom, da bodo taeih namestnikov. Bila je šele na srnin j i dan spregledali, ženica, po imenu Mary Ana Ward Dušobrižje je vsakega človeka Živela je na W. 10. St. N. Y.. Že- zasebna stvar, kar bi niti malo ne na je zbolela ; seveda, ker je imela smelo uplivati na človeški razum, premoženje v gotovini $21.000. se da bi radi istega ne bil trezno mi-je zato brž potrudil usmiljeni na- sleč iu *c zavedati, da vsi ljudje mestnik Kristusov, po domače* po naravni pravici smo opraviče-far; vzel jo je iz goraj omenjene- ni do poštenega življenja in do ga stanovanja in spravil v White vseh ugodnosti, ki jih narava nu-Plains N. Y. z namenom, da jo di. To se bode izpolnilo, kadar bo-tam ozdravi. Pa kako! Namreč ta- j de vsak prejel polno plačo svoje-ko. da dobi »hI nje Hill ali potrdi- ira dela; iu tedaj nastopi sociali-lo. da on lahko vzdigne denar. «eni. Brez soc. časopisja se kras-kateri je bil naložen na različnih ne idej»- ne morajo razširjati; to-bankah. In tako se je tudi zgodi- rej, naša dolžnost je, da ga podlo. Žena je umrla 5. oktobra 1908 piramo in negujemo, kot sem že in usmiljeni duhovni^ je pobasal prej omenil. "$21.000 — reci enaindvajset ti«oč< > « , .. j i ... , . ± . ^ Znano je vsakemu, da se pobi- dolarjev — kljub temu, da je ve- - , . . < ' j , «. , . , . , . ra fond za povečanje Proletar- del za živečo njeno sorcdnieo. ki ., . . . . Üvi tnk * v La Salle III o ime VH ' zato> 8e ™ P°" v, /f e,tT J? me"! veča, bo gotovo priskočil v tem nu H. Ward, sedaj pa H. Kennen. ; . . . . , , . 4 . . .. . A . • hipu na pomoč, kteri je pa naa-Poizvedovala je po njeni zlahtniei J . . . ; »• i • . t • , - protnik vsake napredne misli, ki približno dve leti in prve dni me-, [. ... ... v . , . , r . * . 1 bi najrajse svetil se s trskami, od seca maja, se je podala sama v • .____... .... .. vt -rr / • -i . • • t istega se pa itak ne pričakuje nie. New York. Ko je prišla tje. je',v|K * , j . . K j • Odbor soc. stranke priporoča, da iznašla, da je njena »orodnica u- bi v ta namen priredili kakšno Vrb" je zapel par pesmi pod vodstvom sodr. Adolf Pleterseka. Prva pesem "Pozdrav", se ni dobro posrečila, ker so bili po dolgem in vročem potu utrujeni. Popravili so svojo nalogo med časom veselice, ter zapeli nato par kras-nih pesmi. Tukajšnji soe. klub "Mladi Vrh" št. 13. J. S. Z., kateri goji čitalnico, je zopet oživil petje: le žal, da imamo premalo glasov. Dokler IkkIo pevci tukaj stanujoči, bo že šlo, (namreč tenorji najrajši "mufajo".) Pred vsem je treba trdne volje in potrpežljivosti. Sedaj se vadijo par krasnih pesmi za nastop ob razvitju zastave in otvoritev društvenega doma društva sv. Barbare, št. 50 v Buril in e. Društva po Ameriki so se začela zanimati za lastne domove in tako tudi tukaj omenjeno društvo, ktero bo otvorilo svoj «lom dne 4. julija. Društvo Bratstvo na Sygan, bo otvorilo svoj dom na Labor Day, to je dne 4. septembra. K tej slavn* sti se bodo povabila vsa društva iz te okolice. Ta stavba bo večinoma delo samih članov* pod vodstvom sodr. Jul. Lesjaka. Vsebovala bo dve veliki sobi in pet malih. Na čelu dvorane v okroglem oknu, bo vdelan znak S. N. P. J. ki bo veljal 25 dolarjev. H koncu «pozdrav na vse zavedne rojake! Louis Glažer. f sooeeeeeeeeesss« > Stran Kp. j j mrla že leta 1908 m da je b. a , ^ ozjr v6te|¡ katere brez vsakega denarja. Pronasla , bjtek „ w 2a tigkogokletiiih ust. Tonček je pa v naročju božanskega Morfeja zdravil svoj bolni želodec, dokler ga ni neke posebne vrste šegetanjc v goltaneu opozorilo. da je skrajni čas, ko mora zopet darovati bogu Haechu. LEV TOLSTOJ 0 VZGOJI. Odgoja se nam zdi le tedaj težka in komplicirana stvar, če hočemo svoje otroke ali kogarkoli vzgajati, ne da bi se sami vzgajali. Kakor hitro pa smo spoznali, «la moremo le z vzgajanjem samega sebvi vzgojiti druge, se naloga odgoje za mnogo zlajša; ostaja samo še vprašanje: kako naj si uredimo lastno življenje? Kajti niče-^P ne poznam pri vzgoji otrok, kar bi ne zahtevalo saraovzguje. Kako otroke oblačiti, kako jih hraniti, kako jih polagati spat in kako jih poučevati? Prav tako kakor samega eebe. Če sta oče in mati zmerna v oblačenju, v spanju in jediv če delata in se učita, bodo tudi otroci storili isto. Za vzgojo otrok bi stavil dve temeljni načeli: nele dostojno živeti, nego tudi delovati na lastni osebnosti, da se moreš vedno nadalje izobraževati, — ter ničesar iz svojega življenja prikrivati o-trokom. Bolje je, da poznajo otroci tudi slabe strani svojih staršev, kakor pa da bi spoznali, da žive starši poleg vnanjega življenja še neko drugo, skrito. Največje tei> koče prihajajo odtod, ker imajo starši gotove otrokove lastnosti za napake, katerih pa starši na samih sebi ne pobijajo, niti jih ne smatrajo za napake, ali pa jih iz-kušajo opravičevati Otroci so v moralnem o žiru mnogo dalekovid-nejši kakor odrastli ter vidijo včasih popolnoma nehote — vse napake staršev in celo njih najhujši pregrešek: hinavstvo. Vsled tega izgube spoštovanje do njih in zato ne slušajo več njihovih podukov . . . Resničnost je glavni pogoj vsakega duševnega voliva in je torej tudi glavni pogoj vzgoje. Da pa vam ne bo grozno, pokazati otrokom vso resničnost vašega življenja, mora biti to življenje dobro, ali vsaj ne sme biti slabo, kajti vzgoja drugih korenini v samovzgoji, vse drugo je nepotrebno! * "Starši vedno govore, kako jih mučijo njih otroci. Ko bi starši vsaj vedeli, kako oni mučijo svoje otroke: s koketerijo, zlobnostjo, prepirljivostjo, nezmernostjo v ljubezni, s krivičnostjo in drugimi slabimi lastnostmi. In taki so navadno oni, ki hočejo, da bi jih imeli za nezmotljive." • • * "Strašno je gledati, kaj počenjajo bogati ljudje s svojimi otroci. Dokler so ti še mladi, jih starši potezajo v življenje, ki je osnovano na delu drugih. Navadijo se tega življenja, potem pa — ko jim je izkušnjava že zvezala roke in noge in sploh ne morejo več živeti brez dela drugih, potem se jim odpro oči in zagledajo se nakrat pred alternativo: ali postaneš mu-cenik, se odpoveš vsemu, česar si se navadil in kar ti je postalo neobhodno potrebno, kakor Življenje samo, ali pa postaneš — laž-nik." • • * "Koga vzgajati se pravi uplivati na njegovo srce. Na srce koga drugega pa moremo vplivati le s sugestijo, — ki so zanjo otroci posebno dovzetni — z lastnim dobrim vzgledom. Otrok vidi, da žalim ljudi, kadar sem razdražen, da prepuščam drugim delo, ki bi ga lahko storil sam, da ne premagujem svojega požel jen ja, da se strašim truda za druge ter iščem le zabave zase, da sem ošaben in domišljavo ponosen na svoje družabno stališče, da govorim slabo o drugih, da v prisotnosti drugih ne govorim tako, kakor v njih odsotnosti . . . vse to vidi otrok in vidi tudi popolnoma nasprotna dejanja: dobrotljivost, vdanost, delavnostf ~ požrtvovalnost, vzdržljivost, . odkritosrčnost — in to ima zanj mnogo večjo privlačno moč kakor najmodrejši in najlepši poduki. In tako obstoji 999% odgoje v tem, da daje človek dober vzgled, da izboljšuje svoje življenje in se izpopolnjuje.' f» ' MOŽ Z BATOM", ZOPET NA DELU. r.s V pondeljek večer se je vrnil mož, ki tolče za večjega "Proletarca", nepoškodovan domov. Na vprašanje, kako je bilo v Fox Lake, je izjavil tole: "V Fox Lake sem ribaril en dan in pol, pa brez uspeha; niti najmanjše ribice ni bilo v okrožje, kjer je bil nastavljen moj trnek. Okolica — ta je lepa. Ob le-ku so lepi travniki, z lepo. zeleno in mehko travo, na kateri se leži kot na perju. Zrak je čist in oster kot amonjak; zvečer je malo vlažen, tako, da ga je veselje dihati vsé in izdihovati z občutkom. I/ah-ko si mislite, da sem »e poslužil enega in druzega, kolikor se j^ dalo. , Pozabil seveda nisem na prigrizek, ki je dišal vabljivo iz platnene torbe, najbolj seveda kvarglji. ki so se bili na dnu torbe že razlezli, kakor gnjila repa. in po že tudi uhajali čez platno. Leže na trebuhu, sem pospravljal pod streho vse, kar je prišlo pod roke, dokler se je dalo. Na to sem zapalil fajfo, spremenil pozicijo tako, da sem ležal vznak in zrl v zvezde kakor kokoš, ko pride zvečer v novo kurnico. Naenkrat zašklopota kragulj-ček, ki je bil pritrjen na tenki šibici, z namenom, da naznani "bait" in "prijetje" "sukerja" ali 'bullheada' na Tončkov mrčes. V t »'.j presenešenoiti skočim pokonci kot "rolvpolv" in zaeno že tudi vlečem za konopec, da vržem na travo svoj prvi plen. A glej, savia! Kaj jc to? — Na trnku visi rogovilasta vrhova veja, ki je izgledala v polumraku kot kak morski pajk. Pogruntal sem bil takoj, da jo je prinesla voda, ka- -------mm t------ Ni fe bol| vesele misli nego "jaz imam v banki DENAR" Začnite z vlogo danes. t% obresti. industrial Savings Bank 2007 Blue Island Ave«, Chlcago, DI. Vlog če* pol miljona dolarjev. Odprto v eoboto od 6 do 8 ure «večer tera je potegnila trnik za aeboj, kar je provzročilo "alarem". O-p rotit il aera trnek od "dračja", pregledal ie vedno lepo, friano in nedotaknjeno vado,ter ga vrgel z vso spretnostjo v vodo. kar je končalo s kratkim a rezkim gla-mm — 44&unk'\ tako, da ae je Čul v daljavi votel jek. Poravnal eem se zopet po travi in čakal "alarma". Kako dolgo je bilo do "alarma", tega ne vem. ker sem zadremal in se «budil šele zjutraj ob peti uri, poleg moje fajfe, ki je ležala na levi atrani pod rebrom. Prva mmel, ko sem ae prebudil, je bila pri trnku, ki po svoji legi na konopcu ni kasal nobene izvanrednoeti ali apremembe. To mi je navdalo z mislijo, da ao naj-brže "suckerji" posesali ves mrčes dol in da ne bo nobene "trofeje". Zgrabil sem konopee in vlekel---od začetka počasi, nato pa naglo, brez vsake teškoče; ¿lo je kot po loju in že sem videl v duhu trnek, kako se sveti v jutranji zarji, polizan in "obsu-ckan" od raznih "suekerjev", rakov, krot in drugih vodnih beračev in tihotapcev. — Toda glej, čudo! Mrčes je tak, kakršen je bil včeraj; lep, frisen in nedotaknjen. To ini je bila uganka. - — Kaj zlodja. če ni to "coprni ja" od Tončka T Aha. mogoče lx> pa le res, kar trdi Obrivčeva Špe la, da je Tončkovo dvorišče na "žegnanem" kraju, kar bo naj brže tudi vzrok, da ribe ne gredo na mrčes. Smo že skozi s "fišan jem" in namesto rib, bomo nesli domov prav "velik greh", kate rega $am Tonček ne bo vstanu od vezati . . . Sakrilegij. sakrilegij . . . t Tako sem misHl in mialil. Iz teh težkih misli me naenkrat zdrami neznanec za mojim hrb tom. Imel je celo rešto rib in me je nagovoril v angleščini: "How i« fishn, John V t — 1 "Sto good; the bullheads wont bite, and the suckers wont suck" . . . mu odgo vorim. Pokažem mu mrčes, nakar je neznanec zmajal z glavo, v zna menje, da mu je vse jasno. Iz-previdel sem takoj, da je ribič od cunfta in da so njegove besede zanesljive. Ko je neznanec pregledal mrčes na trnku, je izjavil tole: "You know John, what's the trouble"? — "These worms are no good : where did you get them? They are too rich and full of "snap«'*—you see; and fishes don't like the "šnsps" nor any other buse. Can't you see the joke now, John?" — Lahko si mislite, kako se je za-blianilo v moji glavi, po tej iz-povedbi strokovnjaka. Stem sem si bil na jasnem. Preveč ošnopsa-no dvorišče ima torej Tonček, kamor hodi v ginjenosti oponašat Vezuf in tak^ pride, da mrčes z njegovega dvorišča ni vžiten za ribe. — Iz Fox Lake sem se odpeljal s prvim vlakom v Michigan, k o-balu michiganskega jezera, na farme. Kako je bilo tam, povem prihodnjič. Počutim ae dobro in zato mahnem ta teden za $43.60. Sodrugi! Naa list je naš« naj močnejše orožje I Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti rajmo, da bo " PROLET ARBO' ir večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje bres solnca. IZLET V LJUBLJANO. Tiskovni fond. Preje izkazano..........$45.68 Anton Ausec, Staunton, 111. 1.00 L. Glažar, Morgan, Pa.... 1.00 John Mihelič, St.Louis, Mo. .25 John Kurnik, Oreg. City. Ore................., .50 Fr. Maley, Joliet, 111...... .25 John Košmerl........... 1.00 Frank Ausec. Staunton, 111. .50 Vinko Jamšek, Nothing- ham. Ohio.......... .30 Ivan Kaker, Chieago, 111.. 2.00 John Verderber. Chicago.. 1.00 Slov. soc. klub v La Salle, Illinois............. 15.00 Jože Zavertnik mlajši, od prodaje vstopnic na Pikniku v Riverview dne 18. jun 1911.........15.55 Frank Podboj, od prodaje zastavic na Piekniku v Riverview dne 18. jun 1911............... 3.25 Jugosl. soc. klub ft. 2* Roslyn; Waah........ 1.00 Mike Vencel. Staunton, 111. 50 Jakob Končina. Staunton, Tli..................50 Skupno do danes ... $89.28 Priporočajte in Širite jugoslovansko socialistično čaaopiaje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-člm Straža", "Svjetlo'\ "Narodni Olaa". Kakor se je v zadnim tednu sporočilo, priredi " Austro-Ameri eana" s parnikom "Martha Wa shington" dne 29. julija izlet i staro domovino. Vozni lietek stane iz New Torka v Ljubljano in nazaj v New York samo $77.78 in pa le $73.78 za one. kateri so amerikanski dr žavljani. Izletniki, kateri ae bodejo ude lezili tega izleta bodejo imeli Bledeče ugodnosti: 1.) Vozili se bodejo v kabinah tretjega razreda in ne v medkrov ju. 2.) Dobivali bodejo posebno hrano na brodu. • 3.) Spremijeval jih bode poseb ni urednik Austro Američane (Slovenec) kateri bode pazil na postrežbo in red. 4.) Posebni vlak iz Trsta v Lju bljano. 5.) Na razpolago izletnikom bo de godba na brodu. 6.) Vozni listek za nazaj je ve ljaven za leto dni in ako izletnik zeli se voziti v drugem razredu to tudi lahko stori, ako doplača raz liko v ceni. . . Kdorkoli se zeli vdeleziti izleta ali bi rad kaj ves pojasnil naj se zglasi (v slovenskom jeziku) pri AUSTRO-AMERICAN A. 2 Wa shington St., New York. N. Y. ali p» pri naših pooblaščenih nikih. Tone Sojar, župnik slov. fare v Chicagu še ni prišel z imeni na dan, da bi povedal kdo je tat in ničvrednež. Sojar! sgeni se! Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cnr tis St. Chieago, HI. Sodr. John Petrich je gl. zas topnik "Proletarca" za Youngs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročni no, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se agitacije Usta. Direktorij. Razni ljudje. Mnogo ljudi ne more gledali človeške bede, ko so zopet drivpi vedno pripravljeni pomagati. Ti vedo. da je treba v takih slučajih nekaj storiti ter so povsod dobro došli. Takim ljudem želimo dati navodilo, da naj rabijo v vseh slučajih nerednega razpoloženja slabosti. bluvanja, * napetosti vsled plinov, vrtenja v glavi in napadov utrujenosti. Trinerjevo zdravilno grenko vino. To sredstvo hitro ojačuje, Daje truplu gor-koto, pospešuje krvni tok. polaj-ša bolečine in krče, okrepčuje želodec in ustavlja neprijetne znake slabe prebave. Rabi naj se tudi pri napadih nervoznosti, nenadnih bolečin v drobovju, prehla-jenju, prezebe, glavobola, zaba-sanosti, trganja v križcih, bledice in v vseh slučajih, kjer je treba odpirajočega tonika. V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chieago, Illinois. <•«0111« *«K) ■°f*ff*T<> »PTW oSuoa •A«(j*iq9i>{ 1(j n a ne 'ta v Mina« w • •qpajsnod »s «nfwAti^) 'Tpraju^f A soin -eiJprçs 'm/y ni oçg 'qitidpead öd O V Uf I§U| jfoAS a »TIM] -Jltfd . _ ^ oupoA ipmi «i»poq LjMMP *>} 'o'ísniázi s (»p I pd|sA A ill.'¿f<>q Iff? wf^ '#0U4tityUt ipwd«^ Xaq ¿-laqjU^inp*! Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Ohicago, QL POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 211-1 St Avl., Milviiksi, Vis. In» na)b.ij« pij»** i» »•«!■« pripravijo pri-grlMk, p« »••miki or nah. —Lokalu! la potuj« 41 roiakl AobrodoAii l I. STRAUB URAR 1010 W 18th St. Chicago. IL luía veéjo salogo ar, veritis, prau bot u> drugih drago t in. Isvrftojs S»*» vaakovratsa popravila v tej stroki f* salu alski emu. ObiAMU «al Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranja hal—nI la ranocalnlk. ladravniika pretakava bresplaAao—pia «ati ja la sdavlla, 1W4-2S Bina Islaaá A vs. Chicago. Za das arc: Od 1 de • po pol. Od 7 do t svečer. I* roa Okiaar liveči bolniki naj pélelo slov Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|flne|&e slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. MJ8'M0mi)E 1SLAN0 AVE.,"" CHICAG0. NA VOGALU 14. PLACB. TBLBFON CANAL 887 USTANOVLJENO 1SSS. '' NATURALIZA CLJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica itane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So, Center Ave., Chicago, ni DOBRO SLUŽBO POZOR DELNICI^ Id še niso dobili delnic B.JDTn v upravnistvu je m> nikaj nic B., katere čakajo, da t* ^ pošljejo tistim delničarjem, ki še niso oglasili zanje. Naj ae to stori prej ko mog,** da bo stvar glede delnic B. vrW Odbor J. D. T D U lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je oaemurni delavnik postal zakon in ae množe brezžične poata-je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih valužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vaem, ki dokončajo šolo s povoljnim vapehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Ia., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevirn "Pajn Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-| meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA —.......--------------------idalo vstal j —________________________ sodovice. mineralne vode in nz- nita neopojolh pijač. 1837 So. Pisk 81 Tel Canal 1 n« prari.j. /a TOnn|r«»hroj»«n po^t m priporata roj«kom v Clvvrl.ndti, p. pot.ilkom Laatnlk. Dolžnost vsakega socialista js, podpirati svoje čaaopiaje. Agiti-raj te za "ProleUrca". PridobiU mu nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim kegljittes ttveie pivo w sodčkih in buteljk* in drug. raaaovrataa pijače ter naljsfcs «aodke. Potniki dobe Aedao ¿i*če sa nizko eeao. Postrežba točna in laberna. Vtem Sloveneem ia drugim 91« se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So Centr« Ave. Chicatf» Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, 10 To« m, goat liai podnjsae pijaAs taas priporoča rojakon ea M. A. Weisskopf, M. D. Ixknisn zdravnik Uraduje od 8—11 predpoldns in od S—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. • Tel. Canal 476 Chieago. OL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lik s in i popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26tk St. Tel. Lanwdale 1761. Chtcage» LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 4S0 GRAND AVE., RENOSHA, WIS1 Telefon 1199.